[N«jT«iji V4i> Za pol I Za Not York celo leto .............celo GLAS NARODA TELEFON: CHelsea 3—3878 List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Defly b end lesa! Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 295. — Stev. 295. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y-, under Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 18, 1935. — SREDA, 18. DECEMBRA, 1935 Volume XLIIL — Letnik XLIUJ? 4 ITALIJANI PRIZNAVAJO PORAZ NA SEVERNI FRONTI -----------\ Laval označuje mirovni načrt kot edino rešitev republikanska konvencija bo v clevelandu Konvencija se bo pričela 9. junija. — Zastopnik Clevelanda je prinesel s seboj ček za $150,000. WASHINGTON, I). O., 7. dee. — Republikanski narodni odbor je sklenil, r, dovoljeni trije dodatni delegati, je bil odklonjen. Ostane tedaj pri dosedanjem običaju, po katerem so dobile po tri dodatne delegate samo one države, ki so pri zadnjih volitvah prestopile k republikanski stranki. Pri prihodnji narodni konvenciji bo tedaj samo šest držav, ki so opravičene do treh dodatnih delegatov. Pri glasovanju za konvencijo je prejel Cleveland 54 glasov, Clncago 39 in Kajisas City 6 glasov. Clevelandski zastopnik je prinesel s seboj ček za $150,000, kar je bilo naj-bfže pri glasovanju meroda-j-no. Na predlog R. B. Creager-ja iz Texasa je bilo skleiijeno, da se na južne demokrate, ki so proti Roo>eveltovi vladi, izda poziv, da pri prihodnjih volitvah-glasujejo z republikanci. Poziv na južne demokrate se konča z besedami : "Položaj, pod katerim je u-soda naroda odvisna od volje enega samega moža, mesto od sklepov kongresa, je treba napraviti konec.*' TAJNE DOLGEGA ŽIVLJE-NJA N VARŠAVA, Poljska, 15. dec. Imra Szirmani, ki je star 100 lot navaja naslednje zapovedi za dolgo življenje: 1. Nikdar ne razmišljuj o skrivnosti življenja in smrti. 2. Živi, kot bi bilo tvoje življenje večno. 3. Nikdar mnogo ne jej. 4 Ne pij črne kave in opojnih pijač. 5. Pojdi spat pred polnočjo. 6. Ljubi in bodi ljubljen, dokler pofrebujes ljubezen. 7. Pozabi na svojo nervoznost ter nikdar nt» izgubi svojega duševnega ravnotežij. ft. Hodi dolgo in pogosto. 9 Vsak dan se kopiji v mrzli vod«. 10. Kadar si v stiski, napiši na kos papirja in ga zapečati, preberi ga eez en mesec in videl boš., da ni bilo vredno delati si skrbi. znanost naj preizkusi pričevanje Hauptmann je pripravljen podvreči se znanstvenemu preiskusu. — Poživlja dr. Condona, da stori isto. TRENTON, N. J., 17. dec. — Slučaj Bruno R. Haupt man na stoji popolnoma v znamenju prošnje za pomilošče-nje, ki more odvajalca in morilca Lindberghovega otroka edino še rešiti pred smrtjo v električnem stolu. Njegov postavni položaj je neizpremenjen, toda včerajšnji dan je prinesel celo vrsto razvojev, ki zopet zanimajo javnost. 1. Iz svoje smrtne celice je Hauptmann na governerja Ha-rolda O. Hoffmana naslovil pismo, v katerem ponovno ]>o-vdarja svojo nedolžnost ter pravi, da je pripravljen podvreči *e preisku-u stroja, ki baje dožene lažnjiva pričanja, ali pa kakoršneinu znanstvenemu sredstvu, ki bi moglo dognati, da govori resnico. — Pravi pa, da naj v tako pre-iskušnjo dovoli tudi profesor dr. John F. Condon, ki je bil proti njemu najbolj obtežilna priča. 2. Hauptmannova mati go spa Pavlina Hauptmann je iz Kamenca v Nemčiji poslala governerju Hoffman u pismo, v katerem ga prosi, da njenega sina, o katerem je prepričana, da je nedolžen, resi električnega stola. 3. Dr. John F. Condon pravi, da je Hauptmannova zahteva, da se podvrže "detektorju laži", le času primerna šala. 4. Y Trentonu je generalni pravdni k David T. AVilentz podpisal povelje za Haupt-mannovo usmrtitev. To povelje mora še podpisati javni ob-t oži tel j Anthony M. Hauek ter bo nato izročeno kaznilniške-mu ravnatelju Kiniberlingu v izvršitev. Hauptmannovo pismo na governerja Hoffmana je pisano v šepajoči angleščini in je bilo napisano 12. decembra. Hautmann v svojem pismu tudi trdi, da je dr. Condon svoje pričevanje izpremenil. Hauptmann namreč pravi, da je dr. Condon, ko ga je obiskal v celici v Flemingtonu, vpričo njega rekel: "Proti temu človeku ne morem pričevati." Javni obtožitelj Hauck, ki je bil tedaj navzoč, pa zavrača Hauptmannovo trditev in trdi, da je tedaj dr. Condon rekel: ** To je pravi mož." llllllllMIIIIIIIIII[l!IIIW^IIIIIIIIIIII!ll!^ll Ali ste že naročili Slove ns ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. blaznež ubil Štiri delavce Slaboumni delavec j e ustrelil štiri sodelavce. Maščevanje za n e u -mestne šale. LOS ANGKLKK, Cal., 17. decembra. — Štirje WPA delavci so bili ubiti, trije pa ranjeni, ko je nek slaboumni delavec, ki je nosil vodo, streljal na svoje tovariše. *Napadalec je 45 let stari Charles N. Layman, ki se je po svoji lastni izjavi hotel maščevati, ker so ga njegovi tovariši zasmehovali in poniževali. Layman je bil spočetka zaposlen kot zidar, pred kratkim pa ga je njegov preddelavec ponižal na prinašalka vode ter tega ponižanja ni mogel preboleti. Layman je delal kot navadno. Naenkrat pa je vrgel od sebe posodo za vodo, je šel na majhen grič ter je prijel za puško. Opazili so ga šele, ko je že pričel streljati. Prvi njegovi streli so ubili tri delavce, s če trtim pa je naslednjega delavca smrtno ranil. Delavcev se je oprijel nepopisen strah. Večinoma so si poiskali zavetja, nekateri pa so se mu približali, da bi ga razorožili. Pri tem pa so njegovi streli zadeli nove žrtve. Nekateri delavci so mnenja, da se je Layman hotel znesti nad do_ ločenimi delavci in da je pričel na druge streljati šele potem, ko so mu hoteli odvzeti orožje. Policija je pri Lay-inanu našla 50 nabojev in poleg tega še revolver. DVOJČKI ROJENI 7 MILJ NARAZEN PIKEVILLE, Ky., IG. dec. — Mrs. Williams, stara 20 let je dala življenje dvojčkoma, ki sta bila rojena 7 milj narazen in je pri vsakem porodu bil navzoč drug zdravnik. V svojem domti v Broad Bottom, Ky., je porodila hčerko v prisotnosti dr. C. L. Pri-charda. Ker je bila mati v zelo resnem položaju, je zdravnik odredil, da je bila z ambu-lanco prepeljana v 'bolnišnico v sedem milj oddaljeno mesto Pikesville. Kmalu po prihodu v ibolnišnico je bil rojen deček s pomočjo dr. A. G. Osborna. hoover zopet v politični javnosti Zahteva konec preskrb-ljevanja dela. — Na Roosevellta z vrača krivdo za depresijo. ST. LOUIS, Mo., 17. dec. -Bivši predsednik Hoover je z zasramovanjem in zaničevanjem obispal nekatere trditve svojega naslednika predsednika Roosevelta, katere je Roose-velt pred nekaj tedni postavil v svojem govoru v Atlanti in je, braneč svojo vlado, ostro kritiziral New Deal ter je proti koncu postavil iz štirih točk s est o ječ načrt za reformo pod. pore brezposelnim in preskr-bljevanja dela. Bančno katastrofo leta 193;> je Hoover označil kot histerično paniko, najbolj politično in najmanj potrebno v zgodovini dežele, — da pa je to bila samo krivila demokratov, ker so se vlagatelji zbali Roose-veltove politike in so v paniki dvigali svoje vloge. V splošnem je Hoover napadal velikanske vsote za relief ter je proti temu postavil naslednji načrt: 1. Vstavite zvezni načrt za | javna dela, ki i>ožro velikanske vsote; omejite ta načrt na dela, ki jih potrebuje narod. Opustite vse oblike reliefa. Prepustite to skrb drža-j vam, okrajem in mestom. Odpustite večino zveznih uradnikov, ki so v zvezi z reliefnimi organizacijami. 3. Storite to sedaj! 4. Pravi relief mora priti od poštenega, produktivnega dela, ne pa iz javnega sklada. NEMŠKA ARMADA MOČNEJŠA OD FRANCOSKE PARIZ, Francija, 16. dec. — Po mnenju vojaškega izvedenca Leona Archimbaud bo nemška vojaška sila pprihod-nje leto prekašala francosko armado v razmerju 5 proti 3. Po njegovem zatrdilu bo i-mel' Hitler v nekaj mesecih pod orožjem 900,000 - 1,000,000 vojakov, medtem ko jih bo i-mela Francija doma in v kolonijah samo 645,000. POBEGNL IZ FRANCOSKE LEGUE BERLIN, Nemčija, 16. dee. — 23 let staremu Fritzu Gnei-kowu bolj ugaja nazijska ječa, kot pa francoska tujska legija. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Nemčijo, da odsedi eno leto v zaporu, na katero kazen je bil obsojen pred tremi leti, ker je vkradel kolo. Da se izogne kazni, je pobegnil in vstopil v francosko tujsko legijo. Štirikrat je skušal pobegniti, pa vsaki k rat je bil prijet. Petič se mu je beg posrečil, se je vrnil v Nemčijo in se prijavil oblastim. EGIPČANI BARVALI OBRVI LONDON, Anglija, 15. dec. — Obiskovalci Royal College of Surgeons^ so se prepričali, da ni nič novega pod solncem. V tem muzeju- je mogoče videti 5000 let staro zgrbanče-no mumijo dvorjanika na fa-ranovem dvoru Ra Noferja. Njegove obrvi so zeleno pobarvane. In kot pravi profesor Elliott-Smith, so stari Grki splošno barvali svoje obrvi zeleno. » mehiški g0vernerji odstavljeni Mehiški senat je odstavil pet governertjev. — Obdolženi so, da so prijatelji bivšega predsednika CaKesa. MEXICO CITY, Mehika, 17. decembra. — Na svoji iz-vanredni seji je mehiški senat odstavil štiri guvernerje o katerih je bilo znano, da so bili pristaši bivšega predsednika Plutareo Elias Cal lesa, ko je bombardiranje dveh šol zopet vznemirilo mehiško politično ozračje. Okoli vseh šolskih poslopij v glavnem mestu so bile postavljene močne straže. Tri slična bombardiranja pripisujejo oblasti nasprotnikom so-cijalističnega pouka. Mesto odstavljenih guvernerjev je senat takoj imenoval nove governerje. Malo prej, predno je senat sklenil, da so governerji odstavljeni, je general Calles, ki je politični nasprotnik predsednika Cardena-a, naznanil, da ne bo več zapustil dežele. Calles se je v petek vrnil iz prostovoljnega izgnanstva iz Los Angeles. Senat je imenoval komisijo, ki ima nalogo naprositi vojnega ministra, da izključi generala Callesa in generala Jose Maria Tiipia iz armade. General Topia je obdolžen, da je hotel governerje pridobiti za Callesa in vprizoriti kampanjo proti Cardenasovi vladi. NAJVIŠJE SODIŠČE SKRAJŠALO POČITNICE WASHINGTON, D. C., 17. dec. — V veliko presenečenje javnosti jt» najvišje sodišče skrajšalo svoje božično počitnice in se bo, mesto 13. januarja, sešlo zopet 6. januarja. To je najbrže najvišje sodišče odločilo vsled vladne želje, da zaradi velike važnosti za narod čimprej odloči glede ustavnosti AAA. FINSKA PLAČALA VOJNI DOLG WASHINGTON, D. C., 17. dec. — Zvezni zakladniČar Henry Morgenthau je naznanil, da je Finska plačala svoj obrok vojnega dolga v znesku $230,-453. Vse ostale države so o-stale dolžne. ODVEDENI MIUONAR OPROŠČEN HAVANA, Kuba, 174 dec. — Vojaki so rešili odvedenega miljonarja Nikolasa Castano, ne da bi bila izplačana zahtevana odkupnina $500,000. Našli so ga v neki hiši v predmestju Havane. Obenem pa so bili prijeti tudi njegovi trije od-vajalci. Po novi postave zadene odvajalce smrtna kazen. francoski parlament je dovolil lavalu, da zagovarja svoj načrt pred ligo narodov LAVAL JE DOBIL ZAUPNICO Ogorčenje, ki je nastalo med Francozi, ko je bilo objavljeno besedilo mirovnega načrta, ki sta ga sestavila francoski ministrski predsednik Laval in angleški vnanji minister Hoare, je precej poleglo. Poslanska zbornica mu je izrekla zaupnico ter ga s tem pooblastila, da bo odpotoval v Ženevo, kjer bo zagovarjal svoj načrt pred svetom Lige narodov. Za zaupnico je glasovalo 306, proti nji pa 252 poslancev. Svojim nasprotnikom, ki so mu očitali, da skuša nagraditi Italijane za njihov roparski*pohod, je odvrnil Laval: — Sankcije niso edin način, kako končati sovražnosti. Ako se mi bo posrečilo napraviti mir potom poravnave, bo to povsem v soglasju z določbami Lige narodov. — Ko smo začeli razpravljati o sankcijah in še pred izbruhom sovražnosti, smo se sporazumeli z Anglijo, da ne bomo uvedli proti Italiji nobenih vojaških sankcij in nobenih odredb, ki bi dovedle do blokade na morju. Z eno besedo, storili smo vse, da ni bil italijansko-abesinski spor zanesen tudi v Evropo. NA SEVERU NIC NOVEGA Razen brezpomembnih spopadov med predstra-žami vlada na severni fronti mir. Maršal Badoglijo toliko časa ne bo prodiral, odkler ne bodo zgrajene potrebne ceste z zaledjem. To se pa ne bo zgodilo pred mesecem februarjem. ITALIJANI PORAŽENI Z abesinske severne fronte poročajo o prvi resnejši bitki, obenem pa tudi o prvem italijanskem porazu. Razburjeno italijansko prebivalstvo pa zastonj čaka podrobnosti o bitki in o izidu italijanskega protinapada, ki je baje sledil zmagoslavnemu prodiranju Abesincev. Včeraj se je začela dolgo pričakovana abesinska efenziva. Italijani so se umaknili ter pustili na bo-iišču dosti mrtvih. ABESINSKI NAPAD Abesinci so vprizorili napad južno in zapadno od mesta Makale. Pri neki Takkaze je kakih tritisoč Abesincev napadlo italijanske prednje straže. Pri napadu so bili usmrčeni štirje italijanski častniki. Ker so bili Abesinci v prfemoči, so se morali Italijani umakniti proti Dembguina prelazu. — Sovražnikovi manevri so se razvili v bitko, ki so se udeležila tudi naša letala in tanki, — pravi italijansko poročilo. SPLOŽNO PRODIRANJE Abesinci so začeli prodirati skoro na vsej severni fronti. Njihove prednje straže napadajo manjp.; oddelke sovražnika. To je le nekaka predigra k splošni ofenzivi, o kateri Italijani vedo, da se bo te dni pričela. ITALIJA NE BO VRNILA OZEMLJA Italijanski tednik "La nuov Eritrea**, ki izhaja v Asmari, piše na uvodnem mestu: —* — Italija ne bo nikdar vrnila cesarju Haile Se-lassiii niti pedi osvojenega ozemlja. Tudi abesinsko sveto mesto Aksum bo ostalo italijanska last. — Naroda, ki se je podvrgel italijanski trikolo-ri ali se ji še bo podvrgel, ne bo Italija nikdar pustila na cedilu. i - . . > ..i. .. - i . i - ~ »i w z an va st}D'A " New York, Wednesday, December 18, 1935 "Glas Naroda" mak ; President OvMd and PnbUtfMd fcy BLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (1 Corporation) L. BeneClX Treat th« corporation and KMriwi of aboy oftlceil: _W. lUfc Strsai, Bw—fh af Manhattan, New York City, N. V. "G L A 8 NARODA" _CVatoo al Mm Vwpli) l^wy Pay Eieent Saadayw lad Holldayo" Ma valla aa i 'pal lota ................ 9SjOO lOfcO n Ea New Xoak aa ooio lata ..MM *7.00 2a pol lata ................... |U0 Za inoaemetro aa oelo lato ....„ 17.00 Za pol leu................98.60 Bnbocriptlon Yearly $0 00 AdTortloeiaent oa Agrweat "Qlaa Naroda" lahala t—Id dan lirwmH nedelj la pramlkoir. Hostel biaa podpisa In ooebnoetl ee ne prlobčujejo. Denar naj ae blajoroiJ pamjaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m »ta tndl prejšnje MvallMe aasnanl. da bltrejo najdejo "fiLAS NAHODA", SI« W. 18th Street, New Točk. N. X. CHelsta t—SS7i HAUPTMANN Kijuno Riclianl Ilauptmanu, ki je bil obsojen na smrt zaradi cftlvedbe in umora Lindberghovega otroka, čaka svoje usode v smrtni celici v Trentonu. Njegovi zagovorniki so apelirali na najvišje sodišče, ki je pa priziv zavrnilo. Srnin ik Trench a rd ga je ponovno obsodil na smrt. Dokazil ni materijal njegovih zagovornikov ni zadoščal za dosego novega proeesa. Preostaja le ena j>ot, da se Hauptmanu reši električnega stola; če mu da svobodo oziroma mu zniža kazen pomilo-stilno sodišče, čigar član je tudi newvorski governor Hoffman. Vsak treznomisleč in razsoden človek je že iz principa nasprotnik smrtne kazni. Nihče nima pravice vzeti drugemu življenje, niti država ne. S tem seveda ni rečeno, da je treba zločin odobravati. Hauptmann ni nikdar priznal odvedbe in umora. Izjave prič v njegovem procesu so si silno nasprotovale, vsled česar se še vedno pojavlja vprašanje, ali je Hauptmann kriv ali ne? Tega vprašanja pa ne spravlja na dan samo pohlepno in senzacij polno časopisje, pač j>a tudi politiki, kot je napri-mer govemer Hoffman. Dokler ho obstajal le najmanjši dvom o Ilauptmannovi krivdi, bi ne bilo prav posaditi ga na električni stol. Bruno Richard Hauptmann pa ni sam v smrtni hiši v Trentonu. Tam čakata smrti tudi dva morilca, .Jack Ciemeu-co in George Wildebrand, ki sta bila brrz v-ake posebne senzacije obsojena na smrt. Oba sta priznala svoj čin. Pomi>liti je treba da je eden teli dveh morileev star šele šestnajst let. Porota, v kateri je bilo tudi šest žensk, ji proglasila šestnajstletnega farme rskcga fanta za krivega, in sodnik je moral po postavi izreči smrtno kazen. Na stotine moških in žensk, ki zavzemajo v javnem življenju odgovorna mesta, protestira proti tej smrtni obsodbi. Tem stotinam se bodo pridružili nadaJjni tisočeri. Govemer Hoffman preiskuje Ilauptmannov slučaj v namenu, da prepreči justični umor. Ali bo pa preprečil justični umor nad šestnajstletnim fantom, ki je priznal svojo krivdo? Oba slučaja kažeta, da je skrajni čas odpraviti smrtno kazen — ta preostanek srednjega veka. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO ______Din. 4M _________Din. 200 ..........Din. 300 Din. fi«0 Din. 1IM Din. It6# V IT ALU O Za $ » 25 ----------------- Ur 100 $ 18.20 -------------------- Ur 200 $ 44.00 ________________ Lir 500 $ 87.50 ------------------ Ur 1000 $174.00 -----------Ur 2000 $200.00-------------Lir 3000 MER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI TtCJlh BBeoko* kot nota) uvedeno, bodU r Supa ali Uimb doroUsJomo ie bolje pogoje. ODA T AMKKlftUH DOLABJOi 9 BMrate poslati.......... $ K.H ..........110 Ji ..........$ML— " ..... tih— " " »»..r ■»••»• $4US * " .......... 0SLM Prejemnik dobi t starem kraju lzplaCilo T dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVKSUJEMO PO. CABLE L£TTES ZA PRISTOJBINO SLOYENIC PUBLISHING COMFKNY "GlsrNar**«" lttfc NEW YORK, N. I. ■ r—■ TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. & STOLETNICA ROJSTVA MARK TWAINA Po vseli Združenih državah se ta čas proslavlja stoletni rojstni dan Samuela Langliorne Clemens, ki je bolje znan j>o vsem svetu po svojem pisateljskem priimku Mark Twain. Ob tej priliki literarni kritiki precej strastno razpravljajo o njegovem pomenu in mestu v ameriškem slovstvu. Za nekatere on je prvi in zadnji izmed velikih ameriških humoristov, pisatelj smešnih povesti, ki so vzradosčale enako odrasle kot otroke. Spominjajo se nanj najboljše kot avtorja romanov "Tom Sawyer" in "Huckleberry Finn", v katerih povestih, ki jih vsak ameriški otrok pozna, je Mark Twain nastopil v obrambo naravnih pravic mladine, ali povesti "The Prince and the Pauper" (Knez in siromak), ki se je vzljubila otrokom po vsem svetu in se je razvila iz pravljic, ki jih je Mark Twain sam pravil svojim otrokom. Za druge kritike pa Mark Twain-ov pravi pomen je najti v njegovih satiričnih spisih, v katerih je ošteval ljudi svoje dobe, ker niso znali živeti v skladu z najboljšimi ideali strpnosti =n socijalne pravice. Ktmčno za nekatere kritike velja Mark Twain kot pomemben v očeh teh smeri h. Pa poudarjajo, da je Mark Twain bil bistveno pisatelj jako humoris-tičnih pravljic, ali v poznejših letih si je pridobil neko fata-listično in pesimistično filozofijo in njegov humor je dostikrat vseboval precej ostro puščico. Kakor mnogi izmed prvakov v ameriškem narodnem razvoju, Mark Twain je bil samouk. Rodil se je 1. 1835 v nekem mestecu ob reki Missouri in ni imel mnogo šolanja. V mladih letih se je naučil črkostavstva in romal je od kraja kot tiskarski pomočnik. Nekaj časa se je preživljal kot pilot na Mississippi reki in imel tam priliko opazovati razburkano frontirsko življenje. ki ga je kazneje opisal v knjigi44Life on the Mississippi". Ko j( začel naval na zlato, je tudi on poskusil svojo srečo pri kopanju zlata, ni imel mnogo sreče, ali nabral si je bogastvo zanimivega matcrija-la za svojo knjigo "Roughing It", i zborno kritiko in satiro prizadevanja po hitrem bogastvu v dobili blaznih špekulacij. Bil je potem reporter, u-rednik, predavatelj in tupatam tudi promotor fantastičnih podjetij, ki so vsi propadla brez izjeme, ali ki so ga spravili v dotiko z vsemi sortami ljudi v raznih okolščinah. Poljedelec na ledini, zlatokop, krznolovec in reški brodar so bili zanj priljubljeni junaki njegovih povesti. Njegov občutek, da je vse zaman in da živi v nezmisel-nem svetu, odsevajo taki spisi kot 'The Mvsterious Stranger* «v,udni Tujec), "The Man Who Corrupted Tiarleybnrg", zlasti pa njegova povest 'Gilded Age* (Pozlačena doba). To zadnje delo je karakterizirano po njegovem zasmehovanju in dodal je ameriški literaturi sloviti karakter "Colonel Sellers" smešno in groteskno figuro večnega promotorja domišljavih idej, v katere on sam začenja verjeti. Spis "Gilded Age" je grenka satira na industrijalno pionirstvo napram ozadju ko-rupeije, liccmerstva in nepoštenosti " profesijonalnih politi-čarjev." Nedavno so bili priobčeni Mark Twainovi zapiski 44 Mark Twains Notebook" ki razodevajo naziranje največjega humoristi o svetu, v katerem živel, ali ki ga~ni nikdar izrazil. Njegova evropska potovanja, na primer, so ga dovedla do sklepa, da 44Evropa je za tisoč let obstojala edino v korist pol tucata sedmoklasnih družin, imenovanih kraljevskih, in kakih stotin potepuhov, ki jih sarkastično imenujejo plemeni-taše." F.L.I.S. SLOVENSKI RADIO ' PROGRAM Na božični dan, :2.">. decembra bo v Cleveland u oddajan na WJAY radio postaji izredno lep in bogat lmžični program. Za ves program, ki bo brez vsakega oglaševanja, plača "Ameriška Domovina". Glasbeni vodja programa bo dobro znani dr. William J. Lausclie s svojim linijskim orkestrom osmih mož. Kot pevki nastopita Miss Mary Udovich in Josephine Lausclie, ki sta znani tisočim po svojih pesmicah na gramofonskih ploščah. Ljubljanski vladika dr. Gre. gorij Rožmnu bo nastopil ko* edini govornik tekom programa in bo to njegov poslovilni govor od ameriških Slovencev, ker ^e po božiču zopet vine \ domovino. Kdor ameriških Slo-veneev se ni slišal govoriti ljubljanskega nadškofa, bo i-mel to priliko na božični dan, v sredo, decembra, na WJAY radio postajo, Cleveland, od 3.00 do 3.30 popoldne. POZOR ROJAKI! Pro>im cenjene rojake in rojakinje v Canadi in Združenih državah, če bi kdo vede!, kje se nahaja rojak Joe Rus, naj mi sporoči. (V pa sam to čita, naj mi se javi na naslov: FRANK GRGAVIČ, Box 4.">0, Kopuskosing, Ont., Canada. (2x) Pro« nevrotičnim bolečinam zahtevajte svetovno-manl ANCHOR PAIN-EXPELLER xa hitre, gotove pomoč Advertise in 'Glas Naroda* Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Tam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebna preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vte, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše etroike. Nsdriavljani naj no odlašajo do tadnjege trenutka, k** predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in taaatavljamo Vam, da boirte poceni in udobno potnvaU SLOVENIČ PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Weit 18th Street New York, N Y. IMAMO V ZALOGI BUZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ZLOČIN IN DELO PAZITE NA ZDRAVJE OTROKA Piše: Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. K ukor poročajo, kaže v Nemčiji kriminalna statistika za 1. 1933. težnjo navzdol. Stevil6 obsodb se je nasproti prejšnjemu letu znižalo za i:>.4 proč. ..L.eta 19:»3 je bilo zaradi zločinov al! prestopkov pravno-veljavno obsojenih 489 tisoč o-seb medtem, ko jih je 1. 1932, bilo obsojenih še 304,479. To zboljšanje smatrajo kot ugodno posledico popolnejšega delovnega načrta in uvedbe ostrejših kazni, ki jih predpisuje novi zakon. SeveJa je pa treba tudi poudariti, ca je 1. 1932, bilo zelo neugodno ^lede kriminalistiko. pod Brueningovo in Pape-novn vlado je število političnih obsodb močno naraslo. V podatkih za leto 1933, pa niso o-značene vso one številne osebe, ki s«; z odloki pregnane v kon-eentracljske tabore. TVira namreč v Nemčiji ne smatrajo za kazen h- takih odlokov tudi ne :7ro-:a;o sodišča. Polog tega pa ."e r *s tudi politični odpor manjši. l:or jr število članov S. A. v kratkem času poskočilo z 200 tna več milijonov. Vzlic temu vprašanje veil-no ni rožnato. Ako primerjamo Število izvršenih smrtnih kazni, dobimo tole sliko: T.cta 1932 je bilo na smrt ob-sojenih f>2 ljudi, usnirčeni pa .-o Kili v resnici samo 3. Leta 193.°. pa ie bilo na smrt obsojenih 7S oseb, usmrčenih pa v resnici fi5. V tem številu pa ni-fo "Šteti vsi tisti, ki so bili ubiti <4na begu", in tudi ne oni. ki so -i v ječah sami vzeli življenj«*. Po vs<-m tem je jasno, da niti ostrost zakona ne vpliva !ootrebuje otrok. Po drugem letu treba privesti otroka tudi k zobozdravniku, in to dvakrat na leto. Slišimo veliko o podhranjenosti med otroci. Redkokdaj to pomenja, da ti otroci ne jo-do zadosti. V mnogih slučajih ni to stanje odvisno od kakovosti dijete. marveč od gnjilih zob, bolnih bezgavk, ali celo od tuberkuloze. V dragih slučajih nastane podhranjenost vsled nepravilne hrane in pomanjka-n j a ravnotežne prehrane. Zdravnik je oni, ki utegne najti pravi vzrok. Ravnajte se po njegovem nasvetu kar od začetka. tako da otrok ne bo trpel vsled podhranjenosti. Peter Zgaga lllllllilll^A^IIIHIIIIIIIIIIII^ilVillllillll!1!!!!!!^^!!' Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." 3 00 SVETIH MAS so d«-ležni letno tlani "Maine zveze za Afriko". Članarina c-nkrat za vselej: 23c za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dept. S. 3624 W. Pine Blvd.. St. Louis. Mo. SLOVENSKO-AMERI-KANSKI KOLEDAR za leto 1936 smo poslali vsem, ki so ga naročili. Naročite ga še vi. — Stane 50 centov s poštnino. rw Fl v* v Za Bozic... NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOTETiM POŠLJETE DAR V OŽLIKI DENARNE NAKAZNICE SL0VENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : ; NEW YORK PISMO, ki ga je pred leti pisala slovenska služkinja v New Yorku svoji prijateliiei v domovino.) Draga moja: Danes me je gospa vprašala, ee lahko gre v teater pa sem ji rekla, da laliko gre, in zato imam zopet nekaj časa, da ti napišem par vrstic.. New York je tako veliko mesto, da vsakih pet minut en človek umre, trije so pa rojeni. Pogrebniki imajo čez glavo dela, da vse sproti pokopljejo, za novorojence je pa Ul'ko botre dobiti. Ceste so vse po številkah, in čimdalje si od doma, tem večja je številka. Nekoč sem bila že do dvesto petinšesetdesete ceste v Bronxu, pa bi še naprej šla, če bi si upala, toda naprej so same zveri in živali. Sami levi, tigri in druge čudile afi-nje. Železnice so nad cesto in pod cesto, po cestah pa le kare vozijo, kar jt* bolj za navadne ljudi. Kar nas je boljših, se vo_ zimo s subwayem, to se pravi pod zemljo, kjer podnevi in ponoči luči gore. Jaz se večkrat vozim po cele ure, je najbolj poceni in ima človek užitek. Hiše so v New Yorku jako velike. Da se ljudje po stopnicah preveč ne zmatrajo, - jih vozijo gori in doli z elevator-jem, kar tudi nič m* košta. C'e lep fant elevator rona, se lahko |>elješ desetkrat ali dvajsetkrat gori in doli in če zuaš be sedo prav postaviti, ti ne bo nič rekel, samo smejal se ti bo. Po prav velikih hišah imajo tudi kapitane kakor na barki. Tak kapitan ne dela drugega kot samo meti vrati -stoji in salutira. Ima tudi piščalko, da zapiska, kadar gre kaj posebnega mimo. Na Park Avenue poznam enega, ki mi je še vedno zapi-skal, kadarkoli me je zanesla pot v tisto okolico. Pa kakšen fant je. Od kape do čevljev je ves v uniformi, po uniformi je pa ves oeifrau, oportan in o-zaljšan, da človeku kar pogled jemlje. Rol>erto mu je ime in je iz fine italijanske rod o vine. Tak človek mora že dosti študirat, da ga dajo v tako bildin-go za kapitana. Toliko ti pa povem, da v tej deželi ni nič, če jezika ue poznaš. Jaz sera že pet tednov tukaj, pa ti po pravici povem, da mi gre jako dobro v glavo. Slovenskih pisem ti ne bom mogla več dolgo pisati, kajti, če se enkrat človeka druga špralia prime, mu domača beseda kar ne gre izpod rok. Ženske so tukaj vse drugače oblečene kot v starem kraju. Po novi modi moraš modre nositi. Jaz in gospa ga imava kar v kompaniji, kajti gospa ponavadi spi do dvanajstih pa tudi popoldne gre spat. Zvečer se pa meni brez moderca veu ne ljubi, ker ga ima ponavadi gospa. Lase sem si pa že dala o-striči. Mi jih je jako visoko gori vzel in me je obril po vratu ter me z vsemi žavbami namazal. Komaj čakam, da bi mi spet zrasli, ker je barber jako špasen človek. Mora biti iz jako dobre familije, ker po dišavah diši. Na Janeza sem pa že skoro čisto pozabila. Se mi jako smili, ker ima tako kmečko ime. <*1e bi bil že- vsaj Giovanni ali pa John ali pa Robert. In če bi znal kako angleško besedo! Nau is tajm tu gou tu bed, best regare and dont frget. Vidiš, to je angleško. Tako tukaj, v New Yorku govorimo. Pa kaj bi ti pravila, ker ne razumeš. B&jbajt - OLA3 W ARO D A " a .11- 1 mmrnm New York, Wednesday, December 18, 1935 THE LARGEST SfflVENE DAILY IN U. S. H. JANKO J. SRIMŠEK: 4 4 Mož! Zavoljo Križanega priz.-iuesi! Dolgo tako ne bom. Kmalu se me otreseš. Potrpi! S poti ti bom odšla za vselej! Jakopina! Mož! Usmili se!" Jakopina je zalučal klobuk v zapeček, pridušil se, da je zasmrdelo jxj žveplu in sinoli^ prestopil prag in zaloputnil z vrati, da se je kos ometa odluščil s hišnega stropa. Bolnica na postelji si je z rokami pokrila obraz in zaihtela v siga jočem joku. Troje otrok je spolznilo s peči in se trepe-taje zrinilo k materi na pos tel jo. 4' Rev ice uboge — rebel ice moje drobne — ('e bi vas ne bilo na svetu — (V bi vsaj vas ne bilo — Oh, koliko lažje bi se utrgala oil tod—M "No jokajte, mati! Nikar! Tako hudo mi je, mati —" je zastokala Jan i ca. najstarejša. Baiiea, srednja, je vriščala v raztrgano suknjico. Najmlajša — Rozika — j«- tiho čepela ob vznožju materinega ležišča in z zaspanimi očmi pogledovala zdaj mater, zdaj sestrici —. Jakopina je z rokami v hlačnih žepih obstal v temačni kuhinji kraj ognjišča in se brez besede zabulil v pokajoča pole na. "Vsi vragi so te krstili, zares!" se je obregnil nanj stari Stubljak, sedeč na nizkem stolčku. "Spet ne miruješ. Spet kopi ješ! Božični večer — sveti večer — ti pa kakor zvo-rin;i, iz hoste prignana! Kaj za tebe ni Boga * Je res samo pekel v tebi? Ej, sin moj! Tn-ko ne pojde naprej! Meni jo vseara že zdavnaj čez glavo —" "Meni tudi, strela nebeška, som stokrat in tisočkrat dejal. Ali konca, pravega konca ne vidim nikjer!" "Toliko trpi sirota! Samo z nitjo je še privezana na življenje, ti pa nenehoma drezaš v ta kupček nesrečnih kosti in kože kakor malopriden paglavec v osinjak. Tuvaj se, Jakopina, ti velim! Trdo te bo potikalo od nekod, da so boš kar čudil in del»ele oči delal!*' "Molčite vendar in ne vezite otrobov! Kaj vi veste! Moji škornji vas na vaših nogah niso ožulili! Kaj bi so kisali in emihali na tujem britofu!" "Torej tako? Tako govori sin. z očetom? Sram t«* bodi! — Star sem res. ali slep še zmi-raj nisem! —" Stari je posegel v ogenj po žerjavico, vložil jo v pipo. za-pubfll in postrani škilil na sina. "Kaj premišljuješ, Jakopina ?" jo vprašal čez čas. Mladi je molčal. Rdeči odsev plamenčkov z ognjišča mu je plesal |>o obrazu. "Jakopina! Sin!" POLNOCNICA Starec jo vstal in z žuljavo roko posegel sinu na ramo. "Že devet let in več si tak. Skoraj od same poroke z njo! Ves si se izpremenil. Prej — včasih — si bil drugačen. — Pa samo molčiš, če ne prekinili. Pretepal si jo! —*r "Pbiti bi jo moral!" "Sin!" "Kaj sin! Ze dolgo nisem več vaš sin! Takle, kakršen sem—" "Ne gVeši!" Stubljak jo počasi sedel nazaj na stolček. "Vidiš, Jakopina, tolikrat sem vaju prosil molihti 11111 je veter urhnil roj snežink v obraz in lili nekaj zanesel v gorko izbo. "Sneži — sneži, Katica. — (V ne bo prenehalo, bo do rana nanietalo snega do kolen. — Te no zebe, snaha?" "Ne oče! Tako dobro ml je! — Kako lopo pejo zvonovi! — Oh, zakaj tudi jaz ne morem k polnočnici —" "Drugo leto pojdeš, Katica". "Nikoli več, oče! Nikoli več! — Oče popravite mi blazino. — Sedela bi. — Postelja me peče.'' Stari je pomagal bolnici, jo z odejo pokril in ji ramena ogrnil z volneno ruto. "Postavite stolec k postelji, oče, in zraven meno sedite. — Kaj to zvoni, oče? — Samo z enim zvonom —" "K prvemu evangeliju, Katica — " Bolnica jo izvlekla izpod ple-tenca suho roko in poiskala starčevo dlan. , "Oče — z menoj se skonču-je. — Jutra no bom dočakala. — Celo moža in Janice no iz cerkve. — Recite Jakopini — v mojem imenu ga prosite, naj mi odpusti. — Naj mi odpusti. — Zaradi Onega, ki se je nocoj — rodil — naj mi obriše moj greh. — Vi no veste — oče —" "Vem — Katica. — Vso vem —" "Nesrečo in sramoto som vam prinesla v hišo — oče. — No za vrzi ta me z Jakopinom — na zadnjo uro. — No preklinjaj-ta me — v grobu. —- Grešni ca (Nadaljevanje na 4. strani.) V vseh predelih Rusije, zlasti v industrijskih središčih se stalno gradi. Letos se je samo za težko industrijo investiralo 8 in pol milijonov rublje v, saj je Rusija samo letos zgradila o94 novih tovarniških objektov. Sn del investiranega kapitala se uporablja za dograditev podjetij, ki so se pričela že v prvi petletki Tako se dovršujejo in razširjajo metalurgične ustanovo v Manigtogorsku in Kuz-njecu, 'i»-ilski in kramatorski zaved za izdelovanje težkih strojev, stalingrajska in har-kovska tovarna traktorjev, be-rezikovska kemična ustanova, niz velikih električnih central itd. Leto; jo bila zgrajena ural-ska tovarna železniških vagonov, ki more v 1 letu izdelati 54 tisoč vagonov. Prav tako se dokončujejo 4 tovarne za izdelovanje 'okomotiv. in to predvsem v Krasnojarsku in v Stal-,'insku. V zadnjem četrtletju iogri lota so jo pričela graditi •ovarna motorjev v Ufi. ki jih >o izdelala letno 30,000, prav tako bo zgrajena tudi tovarna za mostne konstrukcije. Razširjajo :v tovarne za avtomobi-lo v Moskvi in Gorkinu, tovarna traktorjev v Celjabiusku, iuganska tovarna lokomotiv in mnoga druga industrijska podjetja. V premogovni industriji se jo lotos izkopalo 2.*».3 milijonov ton nromoga. v industriji nafte .>.0 je otvorilo 1292 novih vrelcev. od katerih jih nad 400 obratuje zc- več kot pol lota. V najkrajšem času bo začela obratovali Gorska rafinerija nafte ki bo dala letno 500,000 ton naf-tr Velika dola so bodo izvršila tudi v č *ni metalurgiji. Letošnji nači i predvideva otvoritev fi visokih poči s kapaciteto od 1.8 milijona ton litino, 34 martinčkih peči. veliko število električnih peči, tovarn za cevi in drugih velikih agregatov. Od začetka leta dolu iota že dve ogromni visoki peči, vsaka s t »o 930 :*ub. metrov itd. Znatno «-e rao bujno takor še nikdar vstajali v njegovi duši spomini, željo, nade in načrti za življenje; to se pravi, da je mislil na Lucijo kakor so nikdar. Kako jo pač z njo v tem času, ko je življenje nekakšna izjemaTako majhna je raz-cialja, a o njej ne more izvedeti ničesar! In v taki negotovosti mora ostati še Bog ve doklej! Pa če bi ta pozneje tudi izginila, če bi tudi prenehala sleherna nevarnost in bo doznal. da Lucija še živi, bi vendar bila še vedno ona druga skrivnost, ona zmešnjava radi zaobljube. — Pojdem tja. pojdem in se prepričam o vsem likratu, — je dejal sam pri sebi, še preden je mogel trdno stati na nogah. — (V je le živa! Jaz jo že najdem. Slišati hočem že vendar pra^ od nje same, kakšna obljuba jo to; dopovem ji, da no more obveljati, ter jo odvedeni s seboj, njo in ono ubogo Nžo, če je še živa! Ta mi jo bila zmerom dobra in prepričan sem, da mi je še. Zapor? Eli, tisti, ki so še živi, imajo zdaj drugačne skrbi po glavi. Tudi tod se prosto izpre-hajajo nekateri, ki imajo marsikaj na grbi... Ali naj se varno kretajo samo lopovi? V Mila- nu pa, vsi pravijo, je še večja zmeda. Ce puj 'la mi uide tako lepa prilika, — (Kuga! G1 si no, kako rabimo včasih besede po tistem ljubem nagonu, da vse primerjamo s -eboj podrejujemo le samim s**bi!) — mi taka ponudi več! — rpati je treba, dragi moj Renzo. Jedva se je mogel vleči, je poiskal Bo rt o [ ki se je dotlej znal ogibati kuge in jo bil z t * previden. Ni vstopil v njegovo hišo, JumVec^pL... klical ga je s ceste, naj stopi k oknu. "Ali, ah!" jo dejal Bortolo. "Ti -i ji srečno ušel. Blagor tebi." Noge me >e prav ne nosijo, kakor vidiš, al", kar so nevarnosti tiče, sem jo že prestal." "Ej, rad bi jaz imelo doslej malo prilike izkazati so. Potrjena je pač važnost letal za poizvedovanje ter bombardiranje. O težkih in hilikih strojnih puškah najnovejšega tipa je mogoče le malo novega povedati. Da je mali tank posebno koristen, o tem je bilo že večkrat govorjeno. Pač pa je treba močno pohvaliti doslej neznano vrsto tankov, lahki, ozkotirni voz na 4 kolesih, katerega imenujejo "motorizirana mula". Ta na strmih stezah dela prave čudeže, ker je lahko vozil po potih, po katerih ni mogel voziti noben voz, razen malih tankov. Tako ameriški poročevalec iz italijanskega glavnega stana pod nadzorstvom italijanske vojaške cenzure. Zato ne bo odveč, če pogledamo tudi drugo stran te medalje, kaj namreč pravi o vožnji v takem tanku vojak, ki se je sam v njem vozil. Njegovo poročilo pa se takole glasi: Motor! Ta le smrdeči in trikrat prekleti motor, ki nam poganja v zaprti voz še večjo vročino in nas hoče zadušiti. V takenile oklopncm vozu se o-meliča vsakdo, ki se mora v njem voziti po kolonijah. Živci se hočejo človeku potrgati, pljuča obupno dihajo, da bi dobila kaj svežega zraka. Svoj nos pritiskaš k ozkemu razpor-ku, da bi videl katerega izmed tistih strelcev, ki so nas pognali v tale kotel. Preklinjaš poveljnika v poveljniškem vozu. ki ga obdajajo naše "sove" da Ki se mu nič ne zgodilo. Kje neki tiči sovražnik? Levo kolo zadene ob velik kamen. Vrže nas v kot, odkoder še z večjo silo zdrčimo v nasprotno steno, da nam kosti pokajo. Za kako sekundo se obrazi zjasne: tamle gori na skali stoji mož in POLNOČNICA Nadaljevanje s 3. strani. miga s svojim burausom! Čuti se varnega v taki daljavi. V oklopnem vozu pa kolnemo in renčimo. Oba strelca hočeta streljati, pa ne gre. Končno oni od strojnice prehiti topničarja in strojnica prične drdrati. En pas patronov je že postrelil, tiru gega vtika v strojnico. V kotlu ropoče kakor v peklu. Pogledam skozi razporek: mož še vedno stoji in maha, čeprav se okoli njega vse kadi. Premetu joči se voz že skrbi, da ne moreš dobro streljati. Strojnica obstane. V odmoru slišimo, da so tudi druge "sove" začele divje streljati v moža. Ta pa še nekaj časa stoji, nato pa izgine za skalo. Ali jo je skupil? Vsi dvomimo. Kdor je zadet, ne skače tako laliko. "Strahopetec!" godrnjata strelca. Potem pa se vsi spo-gledamo, ker smo se zavedli, da nas je mož pošteno potegnil. Tale črni afriški vojak nas je samo zapeljal, da smo začeli streljati in s tem sami napolnili voz s strupenimi plini, ki na debelo vto iz strojnice. Lajamo, jokamo, tako nas duši kašelj. Ven iz voza! Na zrak! Vrat i ca v stolpiču se od-pro. Prva glava pokuka iz voza in že se osujejo krogle na na> kotel. Spredaj je nekdo omahnil in potegnejo ga nazaj v a*oz. Naenkrat začne voz besno skakati. Mož ob krmilu je omedlel. Vrže ga s sedeža, da mu sedaj zeva rana'v glavi. Jaz pograbim krmilo in zopet ukrotim ta hudičevi voz. Nekaj desetin dobrih strelcev spretno razpostavljenih, vedno znova laliko plaši moštvo tan- sem. — Greš n i ca — oče — odpustite mi! — Oba mi odpustita —" "Katica! Hčerka moja! Vsi smo ljudje — Bog je usmiljen! — Naj ti tudi On odpusti kakor ti jaz odpuščani —" "Jakopina —" "Jakopina je dober. — Tudi on ti bo odpustil in pozabil vse —" "Kaj to zvoni, oče?" "K povzdigovanju, Katica." "Otrok — Janica — naj nikoli ne izve — oče —" "Nebo! Nebo! Obljubljam ti, Katica. — Ali nikar tako, snahica. — Ozdravila boš. -Vstala. — Vse bo spet dobro! Dobro in lepo, kakor da se ni koli ni nič zgodilo. — Z Jakopinom se najprej jaz pogovorim. — Skupaj se pogovorimo vsi trije. — Nič se ne boj, Katica, hčerka moja —" "Oče — molila bi rada. — Z vami skupaj. — Pomagajte mi. — Sedaj je povzdigovanje pri polnočnici — kaj ne-- "--Vsi vi, ki ste morda razžalili in preganjali svojega bližnjega, prosite ga odpušča nja! In vsi vi. ki ste morda bili ražzaljeni in ponižani, odpustite svojim žaljivcem, kakor je svojim odpustil On, ki se je rodil nocojšnjo sveto noč božjo. Glas in blagoslov miru, ki ga je novorojeno Dete prineslo z neba na svet, odncsite iz hiše božje s seboj na svoje domove. — Bodite, prijatelji moji, vi vsi nocoj pastirčki betleliemski in angeli božji naj tudi nam, naj tudi naši vasi nocoj zapojo: "•Slava na višavah in mir lju- ka, v katerem se uničujejo naj- dem na zemlji, ki so dobrf volje —" Svečenik je pokleknil pred oltarjem in se prekrižal. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL RJJREATJ ti« WIST ista STKEKT 1VKW IOBK, H. L mm NAM ZA CKNB VOZNIH UBIOV, MM-MRVACLJO KABIN, IN POJASNILA EA FO-TC'VANJI i boljši vojaki. Po dnevu se pri živem telesu pečvmo v neznosni afriški vročini: po noči pa nas mraz, katerega v jeklenem vozu trikrat bolj občutimo, tako stresa, da nam zobje šklepečejo. Sedaj pa «drkni še v kako jamo, da boš moral dolge ure izkopavati kolesa ."> ton težkega oklopnega avtomobila, ki so se zagrebla v pesek ali glino. Da, da! Tile hudičevi vozovi bol j nevarni kakor pa so v resnici, ko pri evropskih manevrih drdrajo po dobrih cestah. Tako pa sodi o tankih tisti, ki se mora v njili voziti. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molttvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez..............JH) v fino usnje ve«..........1.56 ▼ najfinejše usnje vez ____1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 \ fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez...............80 v usnje vez ..............1.20 ▼ fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez____1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez.......60 v usnje vez .............. .80 v fino usnje vez..........1._ v najfinejše usnje vez . ...L5# v najfinejše usnje trda vez 130 v bel celluloid vez.........1J&0 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1._ v najfinejše usnje vez. ....1.50 v najfinejše usnje trda vez. IM Hrvatski molitveniki: ' Utjehaj starosti, fina vez.....L— Slava Boru, a mir ljudem fina vez. ................lio najfinejša vez.............1.60 Zrontee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........L10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ .35 / • Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano............ .70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.30 v celluloid najfinejša vez. .. 1.50 V fino usnje vezano.......liO Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Alalia: v fino usnje verano ......1.40 knjigarna "glas naroda' tesna morila in dušila. Jakopina je klečal pred jaslicami v razsvetljenem stranskem oltarju. Ob njem je klečala in se naslanjala nanj Janica. Dekletce je pobožno sklepalo ročice, nepremično zrlo v podobo božjega rojstva in šepetalo očenaš za oče naše m. Jakopina sam s seboj ni bil na jasnem, kaj se godi z njim. Vsa lx»lečina in razsrjenost, ki je še pred uro divjala v njem, ga je v cerkvi — tu pred jaslicami — minila, kakor da se je zrušila nekam v brezmeren prepad. Srce, težko in obremenjeno, je bilo lahko, kakor bi se bila na njem odvozljala in zrahljala in ozka zanka, ki ga je Mehka, neverjetno mehka žalost mu je zalivala dušo in ni se mogel ubraniti besed otroka poleg sebe. j ki jih jo vedno in vedno ponavljal v svoji molitvi: 4 'In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." 4'Kaj je res kriva?" mu je vprašanje zakopalo in zaoralo po glavi: "Ona — Katica — žena ?" 4' Je!" si je -odgova r jal. I "Toliko kriva?" "Morda ne toliko. — Morda ne samo ona. — Morda je še nekdo drugi zadolžen z istim grehom —" "Kdo?" "On — oni — drugi —" "Pa ti?" "Jaz?" "Da, ti!" "Kako jaz? Moj Bog!" "Ali si jo vprašal, ko še ni bilo prepozno, če je čista? (V je brez greha?" "Nisem! Nisem!" "Vidiš! Kriv si! Tudi ti si kriv! Ne bi bil zagreznil z njo vred tako globoko, če bi bil, ko je bilo še čas, storil ono, kar je ni Za petdeset centov mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vas prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. bilo najpreprostejše in najpo-l trebnejše! Eno samo vpraša-! nje! En sam odgovor! Ali verjameš, da bi ti bila ona — Katica — takrat dekle — danes tvoja žena — na tako tvoje vprašanje odgovorila odkritosrčno in po resnici f" "--Verjamem!" "Zakaj je nisi vprašal?" "Bal sem se —" c 44Tesa? Resnice?" "Xe! Nje sem se bal in samega sebe!" "Slabič!" "Ali zakaj mi nj sama priznala?" "Ker takrat še niti sama ni vedela, da nosi dete pod srcem!" "Res?" "Resnično!" • "Grešnik sem! Tudi jaz sem kriv! Tudi jaz—" "Odpusti nam naše dolgo — je molila Janica. Pred oltarjem je ministrant zacingljal z zvončkom k povzdigovanju kruha. Jakopina se je potrkal na prsi-- "Kriv sem. novorojeno Dete božje. — Odpuščam ji. — Odpuščam, Oče nebeški. — Odpusti tudi Ti meni —** Zvončki so utihnili. Z njimi je po cerkvi utihnilo vse. Samo mašnik je polirlasno molil piv d oltarjem. — In nekje pod koroni — tam pri glavnih vratih — je nekdo boječe zakašljal. — In ogrle so žuborele sladko melodijo božične pesmi: "Tiha noč, blažena noč —" Zvončki ministrantov*! so za-žvrgoleli v drugič. K povzdigovanju. Vina — "Otročiček — moj ali tuie — Janica — sirota moja. — Moja hčerka boš. — Odpusti mi, Katica — tudi ti mu odpusti, nedolžno d^'te —" je privil dekle-k sebi. Jakopina in Janica sta v domači veži otepla sneg z obutve in obleke in stopila v sobo. Stari Stubljak je klečal ob Katič-ni postelji in molil iz masnih bukvic. Rozika fti Barica sta jokali. V Katičini desnici je srorela voščenka. Ko so zaškripala vrata, je umirajoča zadnji- SHIPPING NEWS 28. decembra: Conte di Savoia v Genoa 2. januarja: Majestic v Cherbourg 3. januarja: Bremen v Kremen Manhattan v Havre 4. januarja: Cliamplain v Havre 5. januarja: Aquitania v Cliebuorg 10. januarja: Kn ropa v B remen 11. januarja: lie tie France v Havre Vuleanina v Trst 15. januarja: Washington v Havre ! iS. januarja: Lafayette v Havre Rex v Genoa januarja : Majestic v Cherbourg j -4. januarja : Bremen v Bremen 23. januarja: Cliamplain v Havre 20. januarja : lie de France v Havre 31. januarja: 2. februarja : Conte di Savoia v Genoa 5. februarja: Majestic v Cherbourg S. februarja: Rex v Genoa 12. februarja : Washington r Havre Bremen v Bremen 14. februarja: Berenparia v Cherbourg 13. februarja : Cliamplain v Havre 10. februarja: Ki i ropa v Bremen 10. februarja : Kun »pa v Bremen 20. februarja: Majestic v Cherl»ourg 21. februarja: lie de France v Havre 20. februarja: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 20. februarja : Conte di Savoia v Genoa krat razveznila oči in s pojemajočim glasom zaklicala: "Jakopina — Janica —!" VAŽNO ZA ! NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo raz po slali za Novo leto «n ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ta to Vas prosimo, da skušate na ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost ■nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k~aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, koj\h imen* so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacsh COLORADO: Pueblo, Peter GuUg. A. Saftl* Walsenburg, M. J. Bank INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevCIC, J. Lukantefr Cicero, J. Fabian (Chicago. Clear« In IlUnola) JoUet, Mary Bamblch. Joseph >7-« vat La Salle. J. Spellch Maacontah, Frank Angustla North Chicago, Motu lk SANSAS: Qlrard, A fansas City. MARYLAND: KltamUler, Ft. Vodopivec Steyer, J- Cevne (aa Psnna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, t MINNESOTA: Chisholm. Vran k Gouts Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gonis Gllliert, Louis Vessel Hlbblng. John Povie Virginia, Frank Hrvstlcfa Montana: Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowands. Karl Sirnisha Little Falls, Frank Mum OHIO: Barber t on. Frank Trshr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Haw linger, Jacob Resuik. John Slan»*.h Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John to Warren, Mrs. V. Rachai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblsr PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipaveo Cla ridge, Anton Jerina Conemaugb, J. Bressvee Export. Loais SapnoCM Fsrrel, Jerry Okorn Forest City, Math Baah Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta * Krayn, Ant. TauSelJ • Lozerne, Frank BaUoch Manor. Frank Demshar Midway. John 2vst Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Demshar 8teelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdrffrer West Newton. Joseoh lovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank Afcsk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rode Springs, Lash Diamond vine, Joe RoUch to, hater« UPRAVA "QLAB &ABOVA »i