VILKO MAZI:
Milkine mucike.
^Js^Ž^ ~->s[~ ek, šek, ker moraš biti doma, šek, šek! Mi pa se /f&fo *^%" V igramo, hm-m... pa se gremo: konje, črnega moža, I   I BT          Y^         z'a*e t>arv'ce> hm-rn, ja-a,  pa  kozo  bijemo, pa... pa
l   v^j^g^     II         še vse dtugo se igramo!"    Tako bo marsikdo izmed ^~~^gy?i^j^X     vas poredno privoščil Milki, ki je mama ne pusti med ^Sttj|Ij^j| >   vaško  deco.   Drugi pa jo boste pomilovali, da mora ^s^gg^m^ML      ubožica dannadan čepeti doma, oh,   tako dolgočasno (\ ^^^^Vv^&V/  j   čepeti! In vendar se motite vsi skupai.
1—       .......-"~~i---              Vas, poredne privoscljivce, moram prav posteno
pokarati,  da  se  še  zdaj niste otresli grde napake, privoščiti komu kaj sla-bega,  vas pa, ki  sem   vam  obudil v dobrem  srcu   mehko  sočutje, gotovo '   takoj potolažim, če vam povem, da se Milka tudi brez bratca, brez sestrice in brez pajdašice tako vrlo zabava kakor morda nihče med vami.
Le spomnite se, kolikokrat prihitite domov, ko vam nemiTni tovariši porušijo s trudotn sezidano graščino ali cerkvico ali vašemu konjičku ne-ustniljeno odtrgajo nogo, ali če vam, majhne kuharičke, prevrnejo štedilnik s piskrčki in ponvicami vred. Ej, že to vam je grenka, neodpustna krivica, potlej vam pa še mama očita: nKaj pa hodiš tja, prav ti je, zdaj pa imaš zadosti!" Ali najhujše je, če se takrat še ate prikaže s šibico-brezovko. — Ej, hudo je res, jako hudo, ker se zdaj ne morete več nikomur potožiti . ..
Ob takih prilikah ste že velikokrat sklenili čisto zatrdno, de se boste odslej  rajši  satni  doma   igrali.    Pa kako dolgo ste ostali mož-beseda, kaj?
— -»•       115       so---
Komaj en dan! Nepokojna vaša kri vam ne privošči obstanka doma, spet-inspet silite tja, kjer se vam je že včeraj storila krivica.
Milka vsega tega zla ne pozna. Igrišče ji je prostran vrt nad potokom, zasut od pestrih cvetov, zasajen z raznovrstnim sadnim drevjetn. Za vrtom pa se širi zelena loka, obrobljena z dremajočimi vrbatni, polna metuljev, čebelic in čmrljev. Komu bi bilo dolgčas, letati tu svobodno za metulji, oponašati brenčeče čmrlje ali vabiti z drobtinicami k bregu ribice, tiste drobne, radovedne ribice!
Ali nad vso to nemoteno zabavo so Milki njene mucike. Le mamo ima še bolj rada kakor nje; za mamo pa so ji mucike prve na zemlji. Naj bi jih imela še toliko, vse bi enako skrbno hranila in pestovala.
@\                  "^&Cl"i    ^U-S^- ¦¦..>>. '/              W
^^   Miša na preži    §^
Zdaj ima samo tri mucike. Dve sta čisto črni od ušes do repa, ena pa ima bele lise pod vratom in po trebuhu, drugače pa je tudi črna. Lisasti je ime Miša, starejšo črno kliče za Mrjo, mlajšo za Predo. Vse tri nosijo krog vratu enakobarvne svilene trakove, Iepo zapentljane, z drobnim kre-guljčkom. Vsako nedeljo jim premenja trakove z drugobarvnimi. Jedo vse tri iz ene skledice, ampak jako dostojno. Godi se jim sploh prav dobro. A mucike znajo tudi ceniti zlato srce svoje gospodinje. Že na migljaj jo slišijo.
Preda zna biti najprikupnejša. Igra se z Milkinim predpasnikom, časih s tačko odbija viseče resice namiznega prta, če pa dobi v sobi kako okro-glasto stvar, jo kotali brez prenehanja zdaj v ta, zdaj v oni   kot ter se pri
-*,    116    —-                                                          j
tem tako smešno  prekucuje.  da  se ji mora gospodinjica časih do solz na-   I smejati. Vsak večer, preden gre v kuhinjo spat, da Milki tačko v slovo ter ji tako vošči lahko noč.    Zjutraj  pa, ko  se prebudi, ji je prva pot, da gre pozdravit  svojo dobro gospodinjo.   Prav tiho pride do vrat spalnice, in če    j jib ji neče  nihče odpreti,  začne  presti ter nalahno  praskati po vratih tako dolgo, da  se  Milka   ne zbudi ter ji pride odpret.    Potem pa naravnost na njeno posteljico, čisto k zglavju,  odkoder se počasi in prav priliznjeno pri-rije pod odejo, kjer se zvije v klopčič in prede brezskrbno, dokler Milka ne vstane.    Zdaj   pa jo spet zvesto spremlja ves dan po hiši, po vrtu, po loki ter se ji ne neha prikupovati.
Mrja je tudi rada pri Milki, ali ona vedno dremlje in dremlje, ker je že stara. Očividno se ji dobro zdi, da ji nihče ne moti miru in pokoja starih dni. Malokdaj ji zaščebeta kraguljček pod pentljo. Kadar jo i^ilka pokliče, odpre poslušno težke trepalnice in če se ji ni treba nikamor premakniti, jako zadovoljno gibne z brki, povesi glavo in dremlje dalje. NiČ ne prede in ko bi tupatam ne mignila z ušesom, bi kdo mislil, da je nagačena.
Miša pa je potepenka. Če le more, izgine v klet ali v podstrešje lovit miši. Glupo se ji zdi tisto mrtvo dremanje Mrje in prazno prekucavanje Prede in samo spi rada v njiju družbi, je pa z njima skoro le Miiki na ljubo, drugače pa je strašno težko v njiju bližini. Le do resnega življenja ji je. Milka bi jo bila za potepenstvo že večkrat kaznovala, da je ni nekoč ko jo je zatožila, mama poučila, da je Miša pravzaprav izmed vseh treh muck najkoristnejša, ker pridno lovi škodljive in nadležne miši. Od tega časa ima Milka Mišo prav tako rada kakor Predo in Mrjo.