SLOMŠKOVO LETO Letnik XI R«qist*r«d «t H*« 6.P.O., Svdntv, lof »r«nimi|iioA by po* «• • p«riodical. f MISLI I ■*j (Thoughti) jjj ♦: , Mesečnik za versko $ in kulturno življenje >; J Slovencev v Avstraliji »J ;♦ * ♦: Ustanovljen leta i*! 1952 I >: * i*! i*J Urejuje in upravlja >| P. Bernard Ambrožič ;t; O.F.M. % ;Ji Tel.: FM 1525 | >: * >; Naročnina £ 1-0-0 $ letno se J plačuje vnaprej v * !♦; v v H Naslov: MISLI H 6 Wentworth St., !♦! J« Point Piper, Sydney »J« H * H !♦{ Tisk: Mintis Pty. Ltd., >i ;«j 417 Burwood Rd., Belmore, J« Sydney. Tel. 75-7094 '§ FINŽGAR! Imamo v zalogi že tudi nadaljnje zvezke Finžgarjevih izbranih spisov: III. zvezek z raznimi novelami. £ 1-0-0. IV. zvezek z faznimi povestmi in igro Razvalina življenja. £ 1-0-0. V. zvezek s slavnim romanom: POD SVOBODNIM SONCEM £ 1-0-0. Vsi zvezki v platno vezani. Za poštnino dodajte kak šiling. Naročajte na naslov: MISLI 6 Wetnworth St. Point Piper, Sydney TRI KNJIGE O SLOVENCIH 1. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS. — Imamo jo zopet v zalogi. Je v angleškem jeziku, da lahko Avstralce seznanite s Slovenci — in tukaj rojeno slovensko mladino. — £ 1-0-0. 2. SLOVENE MINORITY IN CARINTHIA — Knjiga o koroških Slovencih v angleščini! Sijajne delo! Obsega tudi zgodovino VSEH Slovencev. — £ 1-10-0. 3. ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. Na poti do nas je že tretja pošiljka iz Argentine. Sprejemamo naročila. — £ 2-10-0. MISLI MISLI IZHAJAJO SREDI VSAKEGA MESECA UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE DO 5. DNE VSAKEGA MESECA — NAJKASNEJE! KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. S O C 1 O L O G I J A. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10-0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. TRI ZAOBLJUBE -zbirke VOZARJI. krasna Jalnova povest iz • Šil. 10. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. Roman “Iz modernega sveta” in več drugih novel — £ 1-0-0. NAŠA KUHARICA. Je že dvakrat pošla, zdaj jo spet imamo. £ 1-0-0. SLOVEN IZ PETO VIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegovo oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Jakliča. £ 1-0-0. ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. Najnovejše izdan je. PET zvezkov po £ 1-0-0. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-0. LETO XI. FEBRUAR 1962 ŠTEV. 2 ZGODOVINSKI DOGODEK: "BRONASTI TOLKAČ" ZBIRKA NOVIH PESMI. Zložil jih je pesnik Humbert Pribac, ki živi že nekaj let v Melbournu. Knjiga ima prav čedno obliko. Tisk in opremo je oskrbela slovenska tiskarna v Melbournu: Simon Špacapan, E'ast Brunsvvick. Vse to je kar prijetna novica. Vesela:1 Ne opraviči pa še naslova, ki smo ga dali temu poročilu: Zgovinaki dogodek. Ta naslov opraviči pripis v knjigi sami, ki se bere tako: Izdal in založil Slovenski klub v Melbournu kot Prvo slovenski knjigo v Avstraliji. Tako! To je novica nad novicami! Prva slo- venska knjiga v Avstraliji! Nikakor ni to prvi slovenski tisk — imeli smo že časopise, društvena glasila in podobno — tudi danes nismo brez tega. Imamo lastno mesečno “revijo” — list MISLI. Skušnja uči, da vsega tega ne bi imeli, če bi ne bilo med nami dobršne merice — drznosti... Ne verjamem, da bi namesto drznosti smeli reči in zapisati: podjetnosti. Knjige doslej nismo imeli, knjige, ki bi izšla v Avstraliji. In je še vedno ne bi imeli, če bi Slovenski klub v Melbournu ne imel med svojimi člani in članicami — predvsem pa v odboru — drznih ljudi! Je pač tako med nami, da gola podjetnost ne zadostuje, tudi sam pogum je še premalo. Pridružiti se jima mora — drznost! Ta lastnost ljudi v Slovenskem klubu v Melbournu je še posebno očitna, če obstanemo ob dejstvu: Prva slovenska knjiga v Avstraliji prinaša — pesmi! In ne morda pesmi, kot jih poznamo na pri- mer iz pesniških zbirk “Goriškega slavčka” — Gregorčiča. To so pesmi “moderne”, spadajo pač v novo dobo, ki ima svoj okus, svoje občutje, svoje misli. Že sam naslov zbirke: Bronasti tolkač hoče povedati, da je poteklo veliko vode po slovenskih rekah od takrat, ko je izšla pesniška zbirka Atona Hribarja pod naslovom: Popevčice milemu narodu... Na tem mestu nimamo namena ugibati, v koliko bodo te pesmi poprečnemu “avstralskemu Slovencu” užitne in prebavljive. Niti ne mislimo ziniti o njihovi ceni s splošno literarnega vidika. Obljubljena nam je ocena od drugod — nekje v tej številki MISLI jo boste našli. Na tem mestu nam gre edino za to, da zabeležimo zgodovinsko dejstvo: Avstralska Slovenija se je dvignila na tako visoko kulturno stopnjo, da je na lastni lehi pridelala krasen sad: prvo slovensko knjigo? In: to bi se ne moglo zgoditi brez drznosti pogumne skupine slovenskih ljudi v Avstraliji! Prav zares želimo, da bi se ta drznost izkazala za opravičeno. Izkazala se pa bo, če boste Slovenci v Avstraliji segali po knjigi in jo sprejemali z ljubeznijo. Naj pripomnim, da je v pričujoči številki MISLI govor še o drugih knjigah, boste že našli. Moi-da kar preveč za eno samo številko. Kaj hočete, ko pa iz srca verjamemo v besede, ki smo jih oni dan brali nad člankom v nekem slovenskem listu: KNJIGA — MOJA PRIJATELJICA.. In MISLI vam privoščijo — veliko dobrih prijateljic! ŠKOF SLOMŠEK O ŠOLI P. Odilo SLOMŠEK JE BIL — to je znano — največji vzgojitelj slovenskega naroda in nekak temeljni kamen naše slovenske šole. On je tisti, ki je spisal prve uradne knjige za slovenske otroke, ki so jih učitelji uporabljali v šolah. Neprekosljiva je Slomškova knjiga “Blaže in Nežica”. Knjiga je bila takoj prevedena skoraj na vse slovanske jezike. Prvi so imeli ta prevod Rusi. Ta mesec (februar) so se naše šole v Avstraliji na novo odprle in svoje otroke ste tudi Slovenci poslali v šolo. Kani ste jih poslali? šola je namestnica staršev; učitelj ali učiteljica v šoli nadomestuje očeta in mater, če sta oče in mati katoličana, kaj je bolj naravno, kot da vaju v šoli nadomestujeta katoliški učitelj, katoliška učiteljica? V šoli ni glavna oseba otrok, temveč učitelj: ta je važen. Otrokovo srce je kakor bel nepopisan kos papirja, ki komaj čaka, da bo na njem nekaj napisanega. Kdo bo ta list popisal? To je važno! Vsak človek ima svojo pisavo, vsak piše svoje misli, svoje nazore na papir. Ali kaj mislite na to, starši, kdo piše v srce vašega otroka? Morda zagrizen krivoverski učitelj? Kako sta vendar mogla to narediti, da sta otroka poslala v nekatoliško šolo? Enkrat bosta obžalovala! Le nikar naj nihče ne reče: Otrok je še premajhen in ne razume! če razume, da je dvakrat dve štiri, razume tudi, da so v presv. Trojici tri osebe in da je en sam Bog. To za uvod. Zdaj pa: Kaj pravi v tem oziru naš Slomšek? “Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali. Sedanji kristjani imajo krščanski nauk v glavi, v srcu pa ne. Glava je polna vednosti, srce je prazno čednosti, če se glava česa nauči, se mora tudi srce poživiti! Ako je srce mrzlo za božje reči, potem govori jezik prazne besede, pa naj bodo še tako lepe in svete: od srca ne pridejo in k srcu ne gredo”. “Krščanske nauke lahko vsak daje, kdor jih zna, toda učence za božje reči obudi samo tisti, ki ima svoje srce vneto božje ljubezni. Takih mater in očetov pa močno pogrešamo, takih učiteljev prema- lo imamo!” “Hočeš otroke za sveto vero oživeti, moraš tudi ti za sveto vero goreti: saj ni mogoče, da bi kdo iz ledu ogenj ukresnil. Hočeš, da bo tvoj otrok znal moliti, mora tebe, oče, mati, učitelj, videti, da se pokrižaš in roke skleneš ter moliš, če želiš otrokom prav dopovedati, kako se morajo v cerkvi zadržati, potem moraš iti z otrokom v cer- kev ter mu pokazati, kako je treba poklekniti, kako moliti.” “Otrok rajši stori, kar starše ali učitelja vidi, da dela, kot pa to, kar sliši. Besede mičejo, zgledi vlečejo:1 Ne samo tisti, ki uči, temveč tisti, ki stori, kar uči, tisti bo velik v nebeškem kraljestvu.” “Kam ste dali lične jaslice, ki ste jih za božične praznike doma videli kot otroci? Vse leto ste se veselili svetih jaslic in božjega Deteta v njih! Zakaj tega veselja nočete pripraviti svojini otrokom?” “Kam so šle mile pesmice, ki jih je dobra mati pela, ko je otroka zibala: od usmiljenega Jazusa, od Marije, ljube Matere, od angela varuha, od rumenega sonca, ki sije in greje, od male bibe, ki leze in jo nebeški Oče živi. Matere, matere! Zakaj otrokom več ne pojete milih slovenskih pesmic, ki jim morajo biti poleg materinega mleka prva hrana! česar starši in učitelji ne znajo, tudi svojini otrokom in učencem ne dajo.” “Mama pripelje otroka v cerkev in tam vidi otrok lučke goreti. Lučka, lučka, zakriči otrok. Mama pelje otroka k stojalu in prižge lučko pred Ma- LENUHI — POTEPUHI A.M. Slomšek Beži, beži, o lenoba, v tovaršijo ti ne grem. Ti si mladih let grdoba, trdno se ti odpovem. Mlade lene in lenuhe čaka strgani rokav, potepenke, potepuhe bode glad po svetu gnal. Dobre glave, pridne roke dober oče rad ima. Pridne ljubi Hog otroke in jim dobro srečo da. Prava sreča pa lenuha rada hitro zapusti. Pridni šolar dosti kruha si za starost oskrbi. rijo. Otrok gleda, vse gori z njega. Otrok, zdaj pa še ti prižgi eno in prosi Marijo, naj te varuje!” “Mama poklekne pred oltarjem, otrok takoj posnema. Le pokažili mu, mama, kako je treba poklekniti, da ne bo imela šola prevelikega dela s tem! Od daleč vidi otrok cerkev in se že križa, ker ima dobro mater. Kje je Bogec? vpraša mama obroka. Otrok pa išče na steni križ in s prstom pokaže na križ in reče: Tukaj je Bogec!' Kje je Marija, Mati božja? se glasi vprašanje. Otrok poišče Marijino podobo na domačem oltarčku in veselo vzklikne, kar žari mu iz obraza, ker je našel, po čemer hrepeni mlado srčece in pove: Tukaj je Malija.” “Take stvari so otroku dragoceno cvetje iz domačne hiše. Ako cvetja ni, potem tudi sadu ne bo! Zgodi se, da je šola najboljša, pa zija velik prepad med šolo in družino, domačo hišo. Starši! Ne zanašajte se samo na šolo! Doma ne zamudite utrditi tega, kar dobra šola uči. Kar starši pri otroku zamude, se težko kdaj popravi. Otrok se uči v katoliški šoli, da je treba vsako nedeljo, vsak praznik k maši iti, ata pa ne gre, kako porazno to vpliva na otroka! Otrok se s tako resnobo pripravlja na sv. spoved, na sveto obhajilo, ve pa, da ata in mama že tako dolgo nista prejela svetih zakramentov. Kako to otroka boli. šola samo tam blagodejno napreduje, kjer starši krščanski vzgoji pravi temelj polagajo, človek tudi na stara leta svoje poti ne bo opustil, če se je prave poti v svojih mladih letih navadil.” “Najhujši zmoti današnjega časa sta dve; uči jih zmešani svet: pozabi Boga in nič ne delaj za njega! Krščanska šola in katoliški dom pa morata učiti: MOLI IN DELAJ! Tako bomo svojo hišo na skalo zidali!1 Vsi viharji sveta je ne bodo podx-li!” “Preljubi očetje in matere! Sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših rokah leži: to so vaši otroci. Kakor jih boste odgojili, take čase: slabe ali dobre, bomo imeli. Za trojno suknjo otrokom skrbite: za poštenost, za delavnost in pobožnost. Učite, svarite, kaznujte in pa predvsem: MOLITE, naj BOG OTROKOM PRAVO PAMET DA! ZLATO PRAVILO ZA ŽIVLJENJE A.M. Slomšek HOČEŠ PO SVETU SREČNO HODITI, bodi skromen in dober vsem, pa le redkim zaupaj. Do Boga bodi pobožen, do sebe sramežljiv, vsakemu pa pravičen. Ljubi prijatelje, prenašaj sovražnike *n jim odpuščaj. Stori dobrega, kolikor moreš, in vse te bo rado imelo. Naj te zadene hudo ali dobro, vse si lahko obrneš v srečo, ako se v nesreči ponižaš, v sreči pa ne povišaš in hvališ Boga za vse, kar ti je dal. Pokorno naj bo telo duši, duša pa Bogu — naj bo vse po sveti volji božji. Kjer te dvojne pokorščine ni, je vse narobe in vse napačno. Na oni svet preko groba ne pojde z nami posvetna čast, ne oblast, ne bogastvo in ne dobrote tega sveta; le dobra in pa slaba dela nas bodo v večnost spremljala in tam nam bodo ali v blagor ali pa v gorje.” SLOMŠKOVA ŠOLA V SYDNEYU P. Odilo PRAV GOTOVO ZASLUŽI tak naslov. Uči vse prav tako, kot je učil Slomšek. In se je že lepo ukoreninila. V soboto 3. febr.se je kar s procesijo preselila iz Caritas dvoranice na Queen St. v šolsko poslopje ob cerkvi sv. Frančiška v Paddingtonu. Kar dolg sprevod je bil: otroci in “učiteljski zbor”. Prišli smo v zaresen šolski razred s klopmi, tablo in kar je še potrebno. Zato smo pa tudi takoj začeli na tablo pisati, kaj mama dela: Kuha, pere, pospravlja, šiva, moli. Otroci so si s table vse lepo prepisali. Ko smo zapisali, da mama moli, so nekateri otroci kar rokica sklenili. Lepo priznanje njihovim mamam! Seveda smo tudi peli. Od Izidorja, ki je ovčice pasel, in o veseli slovenski deklici. Pri tej pesmi, ko je prišel na vrsto “tra-la-la”, je moral učitelj Tone malo zaplesati. Otroci so mu močno ploskali. SLOMŠKOVA slovenska šola je vsako soboto ob 10. dopoldne. Pripeljite še več otrok! KRIŽANJE EKVATORJA P. Odilo (Konec) POROČILO IZ LETA 1834 IN 1845 PRAVI, da so se morali Neptunu predstaviti tudi duhovniki in dobiti dovoljenje ali prestati izkušnjo ter sprejeti pokoro, če so hoteli prekoračiti ekvator in so bili seveda prvič na taki vožnji. Kaplan Colton celo poroča, da je obred križanja ekvatorja tako zmešal disciplino na ladji, da je odločno zahteval, naj se vbodoče ti obredi prepovejo. Gotovo so si ga malo preveč privoščili, kot nekaj let prej angleške kraljice. Zdaj si lahko vsak misli, kako so se meni hlače tresle, ko sem izvedel za to ceremonijo in ko smo se bližali onemu ekvatorskemu krogu! Toda ker sem si ravno one dni pridobil veliko “zaslugo” za ladjo Monterey, s katero se vozimo, sem bil oproščen in mi ni bilo treba dejansko sodelovati pri oni ceremoniji križanja, pa sem vseeno dobil tiskano diplomo, da sem od “kralja in boga Neptuna” pripuščen za križanje ekvatorja. Kakšno uslugo sem naredil? Ko smo bili prvo nedeljo na ladji in smo imeli tri sv. maše, bi bili radi med eno mašo peli, toda nismo imeli kaj vzeti v roke. Niti ene pesmarice ni bilo na razpolago na ladji. Takoj prvi ponedeljek sem se vsedel in začel pisati latinsko koralno mašo ‘‘De angelis”. Pridejal sem kake tri Marijine pesmi v angleščini, pesem v čast Srcu Jezusovemu, pesem o Mariji Morski zvezdi, latinsko in angleško, nato 3 božične pesmi — seveda angleške in eno latinsko. Papir je dala z veseljem pisarna, ki ima tudi razmnoževalni aparat in tako smo za drugo nedeljo imeli lepe pesmarice v rokah. Kakih trideset pevcev in pevk se je zbralo in prepevali smo, da je bilo veselje. Vse to je prišlo na uho ladijskemu kapetanu in napravil mi je uslugo, da me je oprostil obreda križanja: ni mi bilo treba prevzeti vloge novinca ali “greenhorna”, temveč sem lahko bil med gledalci. Vidite, kako pesem vedno prav hodi! Zdaj naj šele povem, kako se je izvršil naš obred križanja ekvatorja: Točno ob 3. uri popoldne je zažvižgala ladijska piščal. Igralci so bili pripravljeni na spodnjem ladijskem krovu, od koder se je začel sprevod na zgornji krov ladje. Na čelu sprevoda je igrala koračnico ladijska godba. V sprevodu je korakal veličastno kralj in bog Neptun, kraljica, njun sin in bogato spremstvo: dvorjani, zdravniki, dvorski brivci, tožilci, nazadnje pa zvezani “novinci” (med katerimi bi moral biti tudi jaz!). Med novinci sta bila tudi oba mlajša duhovnika, ki sta z menoj na ladji. Jaz sem vse opazoval z verande. Oder ali pozorišče je bilo narejeno na koncu bazena ali plavališča na prostem. Kralj Neptun in njegova žena kraljica ter kraljevi sin zasedejo pripravljene vzvišene prestole. Poleg njih so dvorjani in dvorni tožilci. Za novince pa je zraven pripravljena ječa v zamreženem prostoru v kotu. Tja so siromake spravili. Ječa je nosila napis: “Zločinci — Cri-rninals”. Vsi, ki so igrali, so bili maskirani. Torej res igra. Med igralci bi si bil želel kakšnega Filipa Stanovnika iz Chicage, ali Marijana Meralo, in Ivana Hauptmana ter Jožeta Likozarja iz Clevelanda. Pa smo se morali zadovoljiti s temi, ki smo jih ime- li na ladji. Vsakega “zločinca” so pripeljali zvezanega pred “božji kraljevi prestol”, kamor je moral vsak poklekniti na obe koleni. Tožilec bere obtožbo in prestopke. Neptun izreče sodbo in naloži pokoro. Biriči in zdravniki so izvršitelji naložene pokore. Če to malo bolj natančno premislimo, je kar neka javna spoved: napisana obtožba je prebrana, zločinec svojo krivdo prizna in kot skesan grešnik kleči pred svojim “bogom”, seveda ne pred Bogom. Greh je odpuščen, pokora naložena — torej so tu priznane tudi časne kazni za greh. Pokora pa je dvojna: ali brivski stol, ^li pa operacijska miza. Vsi “grešniki” so oblečeni samo v kopalno obleko, saj se vse godi tik ob plavališču. Kdor je obsojen, se mora prikazati pred brivci, in g'a biriči, ki so oblečeni kot nekaki naši Miklavževi parklji, na brivski stol posadijo. In zdaj “joj in groza”! Na glavo grešniku zmečejo ubita jajca, seveda je le malo pobaravana ža-jfnica-milnica; potem mu ves obraz obmečejo v. milnico za par prstov debelo, ravno tako tudi po prsih in po nogah. Nato se prične britje. Dva brivca imata delo z zločincem. Imata pa v rokah vsak po eno nad meter dolgo leseno britev in ga neusmiljeno z njima stržcta. Ko je delo končano, mora “grešnik” vstati, da mu lahko brivca dasta nekaj krepkih udarcev: na oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. Seveda, ne smete vzeti tega najhujše! Nekdo udari na desko, brivec pa se tistega žlahtnega dela telesa samo dotakne, pač pa je prej strahovito zamahnil, da je resnično videti in slišati, kako je grešnik silno hudo tepen. Ko je to opravljeno, biriča primeta zločinca in ga zaženeta v votlo in v tistem trenutku vsi muzikalni instrumenti ladijske godbe na ves glas zatulijo* da se človek kar prestraši. Grešnik pomoii glavo iz vode in takrat ga spoznamo, kdo je bil. Vsa umazanija gre z njegovega telesa. Morda je to res ostanek starega verskega obreda po besedah kralja Davida: “Gospod, operi mojo hudobijo in očisti mojo pregreho!” Veliko hujša pokora pa je ona, ki jo Neptun naloži tistim, ki morajo na operacijsko mizo. Miza je pogrnjena z belo rjuho. Spokornika ali spokor-nico pripeljejo in takrat rjuho odgrnejo. Obsojeni se mora vleči na mizo in “zdravnika” ga zagrneta z rjuho, potem samo od ene strani rjuho odgrneta: od one, ki je obrnjena proč od občinstva in operacija se prične. Grešnik kriči, se zvija, zdihu- je, cvili, da je groza. Ko vstane, je ves krvav in razrezan: po obrazu, po vratu, po prsih, hrbtu in nogah. Nato ga zopet med kričečim žvižgom vržejo v vodo, iz katere se takoj prikaže ves očiščen brez vsakega sledu kakšne rane. One rane so bile namreč narejene le s pobarvano milnico, pa je iz-gledalo tako strašno in naravno, čudež je, da sem bil jaz tega obreda oproščen, ker Neptun ni prizanesel niti mogočnemu kralju in vojskovodji francoskemu Napoleonu Bonapartu. Moral se je obredu podvreči. Zapisano pa seveda ni, kakšne grehe mu je tožilec naštel in kakšno pokoro mu je Neptun naložil. Večer po tem obredu smo imeli na ladji slavnostno večerjo. Vsem novincem so dali vence okoli vratu v znak, da nas je bog Neptun sprejel v svoje morsko kraljestvo. * NAJPREJ BI RAD ČESTITAL naši učitelji- * Zdaj pa kar k porokam. Takole so se vrstile, ci Anici Srnčevi, ki je otroke Slovenske šole tako Na zadnji dan preteklega leta sta se pri Mariji Po- lepo pripravila za Prešernovo proslavo. Imeli smo magaj v Kew poročila Anton Kuret in Katica Hras- jo na tretjo nedeljo v januarju po slovenski maši, tovčak. Ženin je iz Golca v Istri, nevesta pa iz na našem običajnem prosvetnem večeru. Otroci Tomašnice na Hrvaškem. Kot pivo poioko v nošo nas razveselili z deklamacijami, pesmijo in pri- vem letu pa sem v knjigo zapisal poroko pri Sv. zorčki da jih je bilo veselje gledati na odru. Pri- Jožefu v South Yarri, kjer je Ivan Butkovic oblju- srčna zahvala Anici, otrokom in staršem, ter osta- bil zvestobo Tereziji Tomažič. Ženin je iz Butko- lim, ki so pomagali pri proslavi. Hvala tudi Fran- vičev v Istri, nevesta pa iz Marijinega Celja. — ce-tu Benku, ki nam je — dasi je bil naprošen ko- Dne 3. februarja je bila slovenska poroka v St. maj nekaj dni prej — naslikal Prešernovo sliko. Kildi, kjer sta se v cerkvi Srca Jezusovega srečala France nam doslej res še nikoli ni odrekel prošnje' Alojz Kovačič in Ema Poženel. Ženinov rojstni takoj prime za čopič in naših skrbi je konec. kraj so Škofije, nevestin pa Godovič. — Isti dan Otroci so bili nagrajeni z navdušenim ploska- sem poročal tudi pri Srcu Jezusovem v Nevvpoitu. njem, Uršičeva družina iz Yarraville pa jih je po tam je pa Franc štrubelj srečal Danielo Godesa, ki predstavi posladkala z okusnim pecivom. Na prvo je nedavno prišla iz domovine za svojim lzvoljeu- nedeljo v februarju pa smo njihov trud nagradili ceni. Franc je doma iz Stične, Daniela pa iz Do- s tem, da smo jih odpeljali na izlet in sicer v “Fai- njega Jezera pri Cerknici. V Adelaidi (cerkev ry Park”, Anakie pri Geelongu. Tam so videli vse Kristusa Kralja, Lockleys) pa je isti dan Ljubljan- mogoče prizore iz svetovnoznanih pravljic ter bodo čan Maks Kosovinc popeljal pred oltar Barbaro El- verjetno še dolgo govorili o njih. Seveda so se iz- len Covell, rojeno v Suvi, Fiji otoki. — Vidiš, eno leta udeležili tudi vsi starši. Imeli smo krasno po- poroko sem pa pozabil: Dne 16. decembra sta se nnlrW v n,osti naravi. . baje še prav posebej velja. v v •*' v v v ♦' ■•*■ v v v v v ♦' v v v v Odprto pismo maršalu Tilu (“Katoliški Glas”, Gorica) Gospol maršal! Oprostite, g. maršal, da se obračam na Vas z odprtim pismom. Poslal sem Vam pretekli mesec oktober osebno priporočeno pismo, a nanj nisem dobil nobenega odgovora. V pismu sem Vas prosil to, kar že 14 let prosim, a brez uspeha. Vprašal sem že prejšnje čase na jugoslovanski konzulat v Milanu, nato sem se obrnil večkrat na notranje ministrstvo v Ljubljano, potem zopet na jugoslovanski konzulat v Trst in večkrat še v Beograd, a vedno brez odgovora. Vsakdo, kogar kaznujejo kot zločinca, ima v demokratični državi pravico vedeti, kakšen zločin mu pripisujejo. Tako bi tudi jaz rad vedel od Vas, ker mi Vaši podrejeni ne dajo odgovora, zakaj so me v jeseni leta 1947 dvakrat nasilno vrgli iz Jugoslavije. Kaj sem zakrivil, da so tako surovo in necivilizirano ravnali z menoj, ko so me brcali in tepli? Če sem se kaj pregrešil, mi jasno povejte, če pa nisem ničesar zagrešil zoper zakone FLRJ, zakaj tako ravnanje? Da Vam bo, gospod maršal, bolj jasno, Vam na kratko popišem, kar se je zgodilo. Kmalu po razmejitve v letu 1947 so dne 22. septembra pozno zvečer udrli miličniki in najeta drhal v župnišče v Solkanu, kjer sem bil župnik in po razmejitvi tudi apostolski administrator za tisti del goriške nadškofije, ki je bil priključen Jugoslaviji. Odpeljali so me na mejo. Tam sem se uprl, da ne prestopim meje, in jim povedal, če imajo kaj zoper mene, naj me postavijo pred sodišče in naj me obsodijo za pregreške. Nič ni pomagalo. Dva miličnika sta me prijela in dobesedno vrgla na drugo stran meje. Naslednji dan sem se po drugi poti preko Ljubljane, kjer sem se zglasil na notranjem ministrstvu, vrnil v Solkan. Mislil sem, da se je to podlo dejanje izvršilo brez vednosti višjih oblasti. Čez dober teden me je zopet OZNA ugrabila na Sv. gori, kjer sem se ravno mudil, in me z avtom pripeljala v Solkan ter me izročila skupini pijanih fantalinov, ki so me tepli in z brcami vdrugič vrgli čez mejo. Prosim, g. maršal, posredujte, da bi mi po 14 letih vsaj odgovorili na mojo ponovno prošnjo, če nisem ničesar zakrivil, zakaj tako ravnanja z menoj? Zakaj so nato vrgli v ječo mojo sestro in ji uničili zdravje? In zakaj ji na toliko prošenj niso dali zaposlitve? Zakaj so mi ukradli vse moje znanstvene knjige, matematična in fizične, ki sem kot rudarski sin s tako težavo prišel do njih? Kje je tu socialistična pravičnost, ki se oznanja povsod na vse grlo, ko se z delavsko družino tako postopa? Prosim za odgovor. ★ Še nekaj bi rad prosil, kar sem tudi omenil v osebnem pismu. Dne 1. septembra letos sem nameraval obiskati svojo bolehno sestro v Idriji, ker je že dolgo nisem videl zaradi ukaza iz Beograda, da mi konzulat v Trstu ne sme izdati vizuma. Letos poleti je moja sestra na ponovno prošnjo le dobila od notranje uprave v Novi Gorici garancijsko pismo, na podlagi katerega mi je jugoslovanski konzulat v Trtsu izstavil vizum veljaven do srede oktobra t. 1. Ko sem 1. septembra prekoračil mejo na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici in opravil vse formalnosti pri obeh obmejnih oblasteh, sem se napotil proti avtobusni postaji za Idrijo. Malo pred ciljem me dihiti miličnik na kolesu, ki mi veli, naj se takoj vrnem na blok. Tu so mi uničili vizum in me v tretje poslali čez mejo! Ko sem na jugoslovanskem konzulatu v Trstu vprašal za pojasnilo zaradi tega postopanja, so mi odgovorili, da je tak ukaz iz Beograda. Prosim, da bi mi pojasnili, zakaj zopet tako ravnanje, če me ne smatrajo za vrednega, da bi prišel v Jugoslavijo, zakaj izdajo garancijsko pismo, zakaj vizum? Saj se s takim ravnanjem samo smešijo pred svetom. Jeli morda obisk bolehne sestre zločin in nevarnost za jugoslovansko državo? Prosim za odgovor. Pošteno bi bilo, da bi mi vrnili vizumsko takso, a o tem konzulat v Trstu noče nič slišati. Pošteno bi tudi bilo, da bi mi vrnili moje študijske knjige, katerih so me oropali. Ali pa naj mi vsaj navedejo krivdo za tako postopanje z menoj tedaj in zdaj. A seveda podprto z dokazi. S spoštovanjem dr. FRANC MOČNIK bivši solkanski župnik in bivši apostolski administrator dela goriške nadškofije, ki je pod Jugoslavijo. DOPOLNITI JE TREBA V naši januarski številki je pomanjkljivo: 1. Pri pesmi ČAS ni povedano, da je SLOMŠKOVA. 2. Pri sliki v KOTIČKU ni povedano, da predstavlja Kristino in Avico, Filipčičvi prvoobhajanki. 3. Pri darovih za g. Podržaja manjka: A. Udovič £ 2-0-0, G. Marinovič £ 1-0-0. ZA PRAVICE SLO VEŠČINE — V SLOVENIJI KONČNO BO LE PRECEJ RES, da se mora slovenščina celo v Sloveniji za svoj neoviran obstoj — boriti! Glasovi o tem so se pojavljali v sami Sloveniji že dolgo, od časa do časa so prodrli tudi v zunanji svet in izzvali debate, koliko je v teh glasovih neoporečne resnice. Včasih se nam je zdelo, da pretiravajo tisti, ki tem glasovom oporekajo, včasih oni, ki jim pritrjujejo. Pa se je zgodilo, da so se v Ljubljani sestali k presojevanju položaja v preteklem letu priznani strokovnjaki za slovenski jezik in njegove pravice v govorjeni in pisani besedi. Marsikaj so imeli obžalovati. Na splošno so morali ugotoviti, da se slovenščina v današnjih okoliščinah v resnici zapostavlja in zanemarja. Ni dovolj pouka v slovensčini v današnjih šolah, ni dovolj učnih pripomočkov. Profesor Rupel je trdil, da so Slovenci pod Avstrijo svoj jezik bolj pravilno pisali kot dandanes. (Kdor ima dosti prilike brati pisma mnogih najnovejših emigrantov, bo profesorju rad prikimal. —• Ur.) Prof. Sovre, eden najboljših naših klasičnih iz- JOŽE JE KUPIL JOŽE JE PRIŠEL DOMOV IN POTEGNIL iz žepa — novo pratiko. “Glej, Micka, kaj sem prinesel!?’ “Kaj pa?” ga pogleda postrani Micka in kuha napx'ej. “Pratiko, novo pratiko sem prinesel!” “To si res prav naredil. Sosedov Hanzej celo leto jamra, ko je lani ni dobil. Ko so jo prodajali, se ni pobrigal zanjo, potem jih pa ni bilo več.” No, Jože in Micka sta že kupila pratiko. Pa ti? Nekaj jih je še na razpolago... X X X X X “Mohorjev koledar bi rada...” je prišla Lončka v farovž. “Saj sem ga že videla pri sosedi, a bi ga rada sama imela doma.” “Kaj vam pa ugaja v letošnjem koledarju?” “Veliko reči! Tako domač je. In od gospoda Lučovnika piše, ki sem ga poznala. Tisto je tudi zanimivo, kako so se ženske v Rožeku z vojaki teple, kje bodo pokopane...” “Ste tisto že brala?” “Slišala «em, ko je soseda pripovedovala. In od obražencev je obsodil sedanjo oblast, češ da je v šolah izpodbila tla klasični izobrazbi. Ta izobrazba je bila podlaga, da so dijaki nekdaj mogli najti pravi odnos do materinščine. Svoja izvajanja je zaključil: “Če bodo ti viri, ki jih imamo iz antike, do konca usahnili, nam bo ostalo samo še eno: oditi bomo morali v hosto in tam — lajati”. Pesnik Janez Menart se je pritožil nad prevelikim vplivom srbo-hrvaščine. Kino, trgovska podjetja, tovarne, državna uprava, pošta, vozovnice — vse vsiljuje srbo-hrvaščino, kakor da slovenščina v sami Sloveniji nima pomena. “Za vse te stvari bi se bilo treba postaviti, ker mislim, da ta stvar nima z bratstvom in edinstvom nič skupnega, pač mu škoduje in rodi odpor.” Res je, da izhaja v Sloveniji večje ševilo knjig kot kdaj poprej, toda po večini so odgovorna za to privatna podjetja. Brez državne pomoči pa ni mogoče izdati slovenske enciklopedije, slovenskega jezikovnega slovarja in drugih učbenikov. Izgovor je, da ni denarja. Na drugi strani je pa zmerom dovolj denarja za propagandne svrhe. Ko slovenski človek vse to gleda in o tem razmišlja, se mu nehote usiljuje dognanje, da slovenščina v današnji Jugoslaviji ni dobrodošla in slovenski ponos, ki ljudi nagiba, da se želijo naučiti lepe materine besede, ni priznan kot nekaj samo po sebi umevnega. NOVO PRATIKO gospoda Mikule je slika v koledarju. To je tisti, ki je napisal pesem “Rož, Podjuna, Zilja”, ki so jo zadnjič v Celovcu kar dvakrat peli, na dve viži.” Tako sem šel in prinesel Lončki še zadnji koledar, ki sem ga imel Ko je prišel Foltej Mlinarjev in tudi hotel imeti letošnji koledar, mu ga nisem mogel dati, ker sem še svojega dal Lončki. Sedaj moram pisati v Celovec, da pošljejo še dva, enega zame, enega za Folteja, potem pa še dva druga. Gotovo se bo še kateri ali katera oglasila in prosila za koledar. X X X X X Šimel... šimel... šimel... Ne! Gospod Šimen, tako je naslov povesti, ki jo prinašajo letošnje večernice Družbe sv. Mohorja. Sedaj, ko je že mraz in je najbolje stisniti se k peči, ti taka povest naredi prijetno popoldne. Povest se godi na oni strani Karavank v domači vasi. Ne sicer danes, ampak pred desetletji: popisuje pa življenje tako, kot je res bilo. Samo berite tisto, kar je pripovedovala potovka, ko je prišla pobirat jajca, pa boste videli... “Naš tednik — Kronika’’ Izpod Triglava O LJUBLJANI poroča slovenski Newyorčan, ki je bil nedavno tam na obisku: Ljubljana je zelo spremenjena v teh 15 letih, odkar je nisem videl. Zelo cista in lepa, lahko bi si jo New York vzel za zgled. Povsod veliko zidajo. Glavne ceste so vzorne, le preozke za današnji promet, pa seveda tudi preveč zvite, dočim so stranske ceste v kaj slabem stanju. Promet je živahen in dobro organiziran, prometna sredstva so prav poceni. VELIKO POZORNOST in dosti začudenja so med ljudmi v Sloveniji v lanskih mesecih vzbudila uradna popraševanja o beguncih. Miličniki so hodili od hiše do hiše in poizvedovali, kje je ta in ta, ki je o njem znano, da je pobegnil iz dežele bodisi leta 1945 ali pozneje. Ali je še na prejšnjem naslovu? Kaj počne, kako se mu godi? Pišite mu, da se lahko vrne in bo dobil vse svoje nazaj, kar je pustil in smo mu vzeli ter podržavili... Ljudje so se čudili, ker niso vedeli, da je Tito v Ne\v Yorku spoznal, kako nevarna mu je lahko emigracija, če je delavna in informira tuji svet o resničnih ciljih in potih titovščine. In je sklenil: Z emigranti, begunci ali ne, moramo postati prijatelji... SKRITE BEDE je v domovini še veliko, v splošnem se je pa življenski standard zadnja leta zelo zboljšal. Nekdo trdi: Skoraj pred vsako bajto sem videl vsaj motorno kolo, tudi po dva, ali pa celo avto. Nič posebnega ni, če se kmet iz hribov pripelje v mesto v Fordom, osebnim ali tovornim. Varčujejo ljudje ne dosti. So precej zadovoljni s trenutnim stanjem, boje se pa inflacije in brezposeln nosti. Kmetje so seveda na slabšem kot delavstvo. Hudo je pri tistih domačijah, kjer sta ostala le “stara” dva, ko je vse mlado odšlo v tovarne. Garata da je strah, in vlečeta, kakor vesta in znata. Z velikim naporom zmagujeta silne davke, samo da bi domačija ne izgubila nekdanjega imena. Za politiko ljudje nimajo časa. Po večini je vsa njihova politika v tem, da so veseli nasprotstva med Moskvo in Belgradom. Splošna želja je, da bi tako ostalo. “NETENJE VERSKE NESTRPNOSTI” je še vedno dober izgovor, da kakega duhovnika ali tudi svetnega vernika za nekaj mesecev zašijejo. V Metliki je župnik Jože Verderber s prižnice oznanil nekaj takega, kar so smatrali oblastniki za “netenje verske nestrpnosti”. Isto oznanilo je potem prebral tudi kaplan — senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil župnika na 10 mesecev, kaplana pa na dva. V zadevo je bila vpletena neka žena iz Rosalnic, tudi njo so zašili za dva meseca. Je pač težko pod komunisti najti pravo mejo med versko gorečnostjo in versko “nestrpnostjo.” “RESEN DRUŽBENI PROBLEM” so po izja- vi delavskih sindikatov v Ljubljani postale izredno številne nesreče pri delu v tovarnah. V teku prvih devetih mesecev lani je bilo takih nesreč nad 40,000 in to samo v Sloveniji. Po uradnih ugotovitvah pripisujejo veliko večino teh nezgod” osebnemu faktorju”, ne pomanjkljivosti v tovarnah. Ko uvajajo nove delavce v njihov posel, jih premalo opozarjajo na nevarnosti, ponesrečijo se pa pogosto tudi ljudje, ki so preutrujeni od dolge vožnje do tovarne ali od dvojne zaposlitve, pa tudi taki, ki prihajajo na delo s slabo prehrano ali iz neurejenih družinskih razmer. O vsem tem in takem je razpravljalo ljubljansko “Delo”. VRH KRIMA naj postane kraj razvedrila in oddiha za “week-end” ljubljanskim družinam, tako je odločil občinski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik. Avtomobilska cesta je že izpeljana do vrha, gridijo planinsko kočo, sledilo bo naselje letoviščnih hišic, pa tudi žična vzpenjača morda nekoč pride, pravijo. DR. BOŽIDAR LAVRIČ, zelo znan in priznan zdravnik, špecialist za pljučne bolezni in Titov osebni zdravnik je umrl v Ljubljani. Med vojno ja šel med partizane. Bil je star ob smrti komaj G2 let. ZA PROSLAVO PETSTOLETNICE ljubljanske škofije, ki bo letos v septembru, delajo velike priprave na zunaj in na znotraj. Med drugim zlasti padajo v oči temeljita popravila na stolnici, k čemur pispreva vsa škofija. Na znotraj naj pa pripravijo Ljubljančane in okoličane na to proslavo številni misijoni, ki se bodo vršili po vseh cerkvah v Ljubljani in bližnji okolici. Za voditelje misijonov so skrbno izbrali kader misijonarjev iz raznih redov, ki še imejo dovolj duhovnikov, da se morejo nekateri od njih posvetiti misijonarjenju. FRANČIŠKANSKI RED v Sloveniji pridno obiskuje zelo nedobrodošla smrtna kosa. Nedobrodošla posebno zato, ker pobira primeroma mlade patre, okoli 40. ali 50. leta. V najnovejšem času so umrli v teh letih kar trije: p. Kornelij Gorše, p. Krizolog- Zajc in pravkar tudi p. Ludovik Dovč (v Nazarju). Nasprotno pa še živi precej patrov v visoki starosti, ki so pa še kar aktivni in store, kar največ morejo. Nedavno je iz njihove srede odšel v večnost p. Oto Kocjan v starosti 87 let. Kljub vsem težavam pa provincija le dobiva tudi mlad naraščaj, seveda v tako majhnem številu, da je izguba zaradi smrti nenadomestljiva. RAZSTAVO ELEKTRONIKE so imeli preteklo jesen na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Razstavljalo je več domačih in tujih podjetij. Tovarna ISKRA v Kranju izdeluje elektronske alarmne naprave proti požaru in vlomom. Sploh elektronika vedno bolj prodira v tovarne. Na tekočih trakih nadzoruje izdelke in izločuje, kar ni pravilno izdelano. Tudi na železniških postajah uvajajo elektronske signale. DVA PROCENTA NEPISMENIH so še našli v Sloveniji o priliki lanskega ljudskega štetja. V vsej Jugoslaviji jih je še 21%, dočim so jih pred 8 leti našteli 24.5%. BRUNO PARMA, 20 letni ljubljanski maturant, je na svetovnem šahovskem mladinskim turnirju v Haagu odnesel prvenstvo. S tem je stopil v “trojko” z drugima slovenskima svetovnima prvakoma: Šlibarjem in Cerarjem. Šlibar — prvak v smučanju, Cerar v orodni telovadbi, Parma v šahu. “JAMARSKA EKSPEDICIJA”, ki jo omenja Ivan Burnik v naših januarskih MISLIH, se je spustila v 290 m globoko brezdno s Kredarice v triglavskem pogorju. Skupino jamarjev so sestavljali: Bogdan Tomc, Elo Rijavec, Mikec Drašler, Stanko Markovič in dr. Ivan Gams. SLOVENCI NA KOROŠKEM z zadovoljstvom ugotavljajo, da je njihov živelj kljub vsem nemškim šikanam še dosti močan. Pri lanskih volitvah v deželno kmetijsko zbornico so dobili celo več glasov kot pred petimi leti. Takrat so imeli 1518 glasov, lani pa 1821. Ta porast glasov je prva po letu 1920. Prav tako v raznih drugih pogledih kažejo, da je še vedno res, kar je trdila svoj čas znana Pregljeva povest: UMRETI NOČEJO! SLOMŠEK IN PREŠERN KRASNO PRIMERO MED NJIMA je napravil v uvodniku SVOBODNE SLOVENIJE z dne 18. januarja 1962 dr. Tine Debeljak: “Slomšek je bil vrstnik pa tudi sošolec Prešernov: delo obeh je preobrazilo narod. Prešeren je bil genij, ki je vzcvetel iz suhih tal kot agava, ki zeleni v puščavi, pa enkrat na sto let da svoj cvel! Tak cvet je Prešernova umetnost v naši kulturni zgodovini. Slomškovo delo je pa delo oratarja, ki rahlja prav to kulturno puščavo okrog cveta, da jo spremeni v vrt; pa giganta, ki dvigne cele plasti naroda na višjo kulturno gladino! Iz ljudstva v zaveden narod, iz analfabetizma v izobraženega človeka. Ljudstvu daje v roke knjigo, da ga utrdi z njo v veri in ljubezni do naroda. Da smo Slovenci kljub politični odvisnosti in nemškemu raznarodovalnemu pritisku postali tako notranje slovensko trdni, pa narodno goreči in po izobrazbi hrepeneči, da smo že v Avstriji bili za Čehi narod z najmanjšim procentom analfabetizma, je prav gotovo velika zasluga Slomškova." Isti uvodničar v isti številki lista predlaga, da bi Slovenci letošnje leto razglasili za SLOMŠKOVO LETO. Naše MISLI so storile že s prvo številko letošnjega leta. '-V Mmo iz cšCrgentine Velecenjeni p. urednik: — V oktobrski številki preteklega leta sem z zanimanjem brala o “Meniševskem Japčku v Ljubljani”. Kaj ne bi, saj je bila v članku omenjena “sestra Micka” moja mama! Ob branju sem se spomnila, kako mi je mama v svojih starejših letih rada pravila, kako nerad je stric Jaka — Japček — študiral. Vedno sta ga morala ona in stric Jože (dr. Jože Debevec, profesor) strogo kontrolirati. Žal, so zdaj že vsi trije v večnosti: strica Jože in Jaka in moja mama. Stric Jože je stanoval v naši — Remčevi — družini in moj sinček mu je rekel “stric buk”, ker mu je vedno kazal kakšne “bukve”. Živi pa še stric France ali Francelj, ki ga je Jaka tudi pogosto omenjal v svojih popisih Meni-šije. Leta 1960 ga je zadela kap in živi sedaj v ljubljanski hiralnici. Leta 1956 mu je umrla žena — en mesec za našo mamo — Remčevo — in je ostal sam. Ko ga je zadela kap, je šel najprej v bolnico, pa mu je oblast takoj vzela stanovanje. Tako n je moral poiskati življenjski prostor v hiralnici. Prav lepa hvala za objavo Japčkovega popisa v MISLIH. Branje mi je zbudilo dolgo vrsto lepih spominov, Debeljakova i p k a ... s 37 pri Sv. Družini v Bell Parku poročila Josip Filipovič (po rodu Hrvat) in Kristina Golnar, doma iz Ptuja. — Vsem parom naše iskrene čestitke in obilico božjega blagoslova:' ★ Krsti pa so bili pri nas sledeči: Dne 6. januarja sta prinesla h krstu v cerkev sv. Krištofa, Air-port West, svojo prvorojenko Anton Poklar in Ana l'. Iskra iz Bullengorooka. Isti dan je pri Sv. Avguštinu v Yarraville zajokala Sandra, hči Franca Žerjal in Stanislave r. Gorup. — 13. januarja smo spet krščevali pri Mariji Pomagaj v Ke\v in sicer Pavla, sinka Zdravka Lazariča in Karoline r. Cucek. — Dne 14. januarja pa je bil krst v Pascoe Vale in sicer v družinici Alojza Kozole in Ane r. Pulfer. Hčerkici bo ime Rosemarie Gitta. — Dne 20. januarja pa je v Gisborne krščevala družina Antona Balog in Cecilije r. Knez iz Riddel’s Cree-ka. Punčko bodo klicali za Marijo Rozo. — Družinam, ki jih je Bog obdaril z otročki, naše iskrene čestitke. ★ Slučajno sem pri obisku družine slišal pogovor dveh gospa in seveda se je sukal o tretji, ki je ni bilo zraven. “Kaj si opazila? Že tretjega otroka pričakuje. Pa komaj šest let je minilo, kar smo bili na poroki...” In tako dalje... Kakor da bi bilo ne vem kako narobe, če se mladi par zaveda svoje zakonske dolžnosti. Sledilo je še nekaj šal na račun teh “starokopitnih” prijateljev, da sem končno obe gospe z resnim pogledom prisilil k molku, nato pa povedal svoje. Nekateri so sami “moderni” zakonski pari, ki jim je več za hišo in avto in vse mogoče udobnosti, kakor pa za družino. Potem jih pa vest zapeče, kadar koli vidijo druge, ki mislijo drugače. In vest hočejo osmešiti. Pa so sami vredni pomilovanja. Par, ki mu je kaj za zakonsko srečo, se na te “prosvetljence” ne bo oziral. Čas bo pokazal, kako napak si predstavljajo zakon in življenje. Hvala Bogu, da naši starši niso bili “moderni”. Verjetno večine od nas ne bi nikoli bilo, saj smo večinoma iz številnih družin. Kaj ni res tako? ★ Melbourne, ki je svoj čas zapisal v našo izseljensko zgodovino prvo slovensko kulturno odrsko prireditev v Avstraliji, more k njej pripisati novo pomembnost: Slovenski klub Melbourne je izdal PRVO slovensko knjigo v Avstraliji, pesniško zbirko “Bronasti tolkač”. Pesnik Humbert Pribac je eden izmed nas. Pred dvema letoma je prišel iz Bo- negille, zdaj pa na melbournski univerzi nadaljuje svoje študije. Dr. Tine Debeljak pri Slovenski kulturni akciji v Argentini je njegovo pesniško zbirko zelo laskavo ocenil in je tudi izrazil željo, da bi izšla v Argentini. Vendar se je pesnik odločil, da jo najprej ponudi Slovenskemu klubu Melbourne, kajti morebitni čisti dobiček ni namenil zase, ampak ga je daroval za Slovenski dom. Tako je knjiga v tem času zagledala beli dan. Tiskala jo je slovenska “Distinction Printing” (Simon Špacapan), vezavo knjige pa je brez plačila prevzela pesnikova soproga. Knjiga bo prišla na vse slovenske zamejske knjižne trge. Za avstralske Slovence je na razpolago pri SKM in stane eno funto. Pišite na naslov: Tajništvo Slov. kluba, Slovenski dom, 371a Park Street, Princes Hill, Victoria. Humbertu iz srca čestitam k pesniški zbirki in mu želim še mnogo lepih uspehov na polju slovenske pesniške umetnosti. * Večkrat sem že delil otrokom plastične kapelice z vratci. Navadno jim razložim, da bodo vratca odprta, kadar bodo pridni, če na fantek ali dekletce nagaja, bo pa prišel angelček in vratca zaprl. Seveda me mama ali ata dobro razumeta in mojo razlago uporabita pri otroški vzgoji. Marsikak otrok je že našel na lepem vratca kapelice zaprta in žal mu je bilo, da ni bil priden. Je pa zato večje veselje, ko čez čas pokula v sobo in najde vratca spet odprta... Sem slišal o fantku, ki je tudi na lepem našel vratca zaprta. Kaj bi jih ne, ko pa ni hotel ubogati mame in je zganjal svojo otroško trmo. Le zaprta vratca so pomagala, da je postal spet priden. No, potem je pa hodil gledat, kdaj bodo vratca odprta. A smola, angelček kar ni in ni hotel priti, da bi jih odprl. (Mama je imela ta dan preveč dela, pa je pozabila na kapelico v sobi!) Končno pa je bilo fantku dovolj. Pristavil je stol in segel po kapelici. Kar obojna vratca je potrgal in dejal: “Tako, zdaj bo pa kapelica vedno odprta, ko vrat nimajo več...” Pa imamo res pametne malčke v Melbournu, kajne? še angelčku ki radi prihranili delo. Samo na drugačen način kot si želi mama. + Kot je že zadnjič nekdo omenil v Mislih tiskovno napako v Koledarčku: tisto “huhovno” skrbstvo mi ne dela sivih las. V slabo voljo me je spravil tiskarski škrat na isti strani Koledarčka, ker je iz Stawell St. (tam je slov. maša na prvo nedeljo), Burnley, napravil “Stanwell”. To je pa že bolj usodna napaka in marsikak taxi bo več šilingov zaslužil na njen račun, pa še ne bo pripeljal novega rojaka do slovenske maše. Presneti škrat! (Ostalo pride v marcu.) OKRAS VAŠEGA STANOVANJA (Poslano) ZAPISANO JE: POVEJ MI, s čim si okrasil stanovanje, pa ti povem, kdo si! Pa je res tako. Pogled v stanovanje, na tla, na razporeditev opreme — vse govori cfbiskovalcu o inteligenci in okusu stanovalca. Ne najmanjše vrednosti je dekorativna stran stanovanja. Hvala Bogu! Slovenski domovi so skoraj vsi mirni, okusni in ne preveč našarjeni z vso mogočo navlako. Po stenah skoraj vseh naših domov je najti lepe fotografije, v premnogih danes že tudi lepe slike in kipe. In če vidimo, da je slika ali kip delo slovenskega umetnika, nam to pove, da je lastnik stanovanja Slovenec. Pa ne samo to. Pove nam tudi, da ima smisel za resnično umetnost. Med slovenskimi umetniki v zamejstvu je namreč resnost poklicnega dela prva lastnost. Tako se je zgodilo, da res skoraj noben slovenski dom nima tega, kar smo nekoč imenovali “kič”. To pomeni zmazek ali na cenene efekte cikajoče slike, ki so pa brez vsake umetniške vrednosti. Zadnja leta je zraslo veliko slovenskih domov in v mnogih vise slike slovenskih umetnikov — družini v ponos, tujim obiskovalcem pa v vednost, da se slovenska umetnost danes lahko meri z vsako drugo. Resnična umetnina ne vpliva samo blagodejno na ljudi, ki se vsak dan gibljejo krog nje, govori jim še svoj poseben jezik. Pove marsikaj tudi o ljudeh, ki okrog nje žive. Govori o njihovem značaju. Slovenski umetniki v domovini so postavili na svetovnih razstavah svoja imena na prva mesta. In slovenski slikarji in kiparji v zamejstvu in v emigraciji so prav tako pokazali zavidljivo kvaliteto. Razne organizacije, na primer Slovenska Kulturna Akcija, so pripomogle k boljšemu spoznavanju umetnin in umetnikov. SKA tiska umetniške reprodukcije, izdaja umetniške knjige, prireja razstave, vodi umetniško šolo itd. Gre ji velika zasluga za vzbujanje umetniškega čuta med rojaki. Posebej je SKA S svojimi tremi umetnostnimi loterijami poslala okoli 60 umetnin v slovenske domove. Prav zdaj so v prodaji srečke za četrto umetniško loterijo. Ta bo najbogatejša od vseh dosedanjih: 20 resničnih umetnin bo razdeljenih med kupce srečk. Možnost zadetka je 1:75 — brez dvoma edinstven primer v loterijskem svetu!1 Slovenske pisarne po vsem svetu in poverjeniki Slov. Kult. Akcije prodajajo srečke in nobenega dvoma ni, da bo moralni in finančni uspeh jako dober. Ne segajmo po manj vrednih “umetninah”, ko imamo sami prave bisere. “V vsak slovenski dom — slovensko umetnino!” To bodi naše geslo. Slov. Kult. Akcija, Argentina Dostavek uredništva: žrebanje se bo vršilo dne 15. aprila 1962. Umetniki, katerih dela bodo med dobitki, so navedeni med drugimi: Gorše, Ahčin, Savinškova, Ivančeva, Remčeva, Kramolc, Bukovec, Papež, Spacal, Črnigoj itd. Skupna prodajna vrednost umetnin znaša okoli 500 funtov v našem denarju. Posamezne srečke se prodajajo po 13 šilingov in jih je mogoče kupiti pri MISLIH. Zelo priporočamo! t MOJSTER MEŠTROVIČ UMRL Zadet od srčne kapi je padel svetovno znani kipar Ivan Meštrovič, eden najbolj znanih Hrvatov. Živel, delal in učil je v severni Ameriki in tam tudi umrl. V državi Indiana, v mestu South Bend, je velika katoliška univerza Notre Dame, kjer je rajni poučeval. Ivan Meštrovič je dočakal 70 let starosti. Truplo so balzamirali in je ostalo na mrtvaškem odru pet dni. Med tisoči in tisoči kropilcev so bile najuglednejše ameriške osebnosti. Po lastni želji je rajni dobil zadnje počivališče v Splitu, kamor so ga odpeljali z letalom. Na pokopališču Otavice je pred leti sam dal zgraditi družinsko grobnico. ŠTUDENTARIJA PRED 80 LETI (Konec) KER SE NAM JE “PREŠERNOV GOD V ELI-ZIJU” nekoliko pokazil, smo sklenili deklamovati nekaj drugega. Dovoljeno je vse, poezija in proza. Odločili smo se za prozo, in sicer smo se dogovoi’ili štirje, da se naučimo na pamet Jurčičevih “Rokovnjačev” vsak po nekaj poglavij. Prvih pet poglavij smo bili že povedali; zabavali smo s tem sošolce celo uro. Gospod profesor je tudi poslušal, hodeč gor in dol po sobi. Bilo je vsem prav. Na, pa že mora priti nesreča! Včeraj smo imeli zopet slovenščino. Na vrsti sem bil jaz z “Rokovnjači”. Moško stojim pred desko ter pripovedujem šesto poglavje, kolikor mogoče natanko, o Blažu Mozolu, saj ti je znano, ki je v nedeljo popoldne zleknjen ležal na peči in stokal od bolečin, ker so ga bili v Kamniku otepli rokovnjači. Ravno prav živo dopovedujem, kako je stric Blaž prosil gospodinjo, naj mu dobi kaj domačih zdravil. “Hu-u!” sem zdihoval in se držal za glavo prav kakor stric Blaž: “Hu-u, o kako me bode in trga po buči! Ne reži me, ne reži še ti, ampak pojdi mi iskat zelenega hobada, če je že za mejo, ali vsaj bezgovega zelenja, ali pa encijana mi poišči, ali najdi tavžent-rožo, če že raste, da denem kaj na rano, drugače se mi vrag še presadi in morda bi še umrl, če na možgane udari ta spak...” To sem še izgovoril, a ne več. Naenkrat se vrata odpro in kdo stopi v šolo? Gospod ravnatelj! Ves sem zardel. Vročina me je začela kuhati. Nisem vedel, kaj bi počel, ali bi šel v klop ali bi tudi gospodu ravnatelju pripovedoval o “Rokovnjačih”... Pa ni bilo treba. Vprašal me je, kaj predavani. Povedal sem. Ni mu bilo všeč, to sem videl. Rekel mi je iti v klop. Pobrisal sem jo, kakor da gori za menoj. Tovariši so se mi pa smejali. Eden je zašepetal proti meni: “Upetaj, smolar!” Jezno sem mu jo zarobil: “Ti si grilc!” Prav po rokovnjaško. Od tedaj nismo več predavali “Rokovnjačev, nismo jih dokončali, kakor jih tudi Jurčič ni. Škoda! Tako sta se nam izjalovila dva poskusa. Toda ne misli, da smo postali bolj izbirčni. Deklamujemo vse vprek: Prešernovo “Turjaško Rozamundo” smo slišali že dvakrat, tudi “Judovsko dekle”, “Lenoro”, “Povodnega moža”, “Preko” in tako dalje. Samo ene pesmi g. profesor ni dovolil in ta je Stritarjev “Izgubljeni sin”. Sošolec Pavlič jo je šel nekoč deklamovat. G. profesor ni pustil, da bi povedal vso, potem pa nam jo je prepovedal in tudi navedel razloge, zakaj je ne more trpeti. Znana ti je pesem kajne? Izgubljeni sin se vrača ponoči domov. Več let ga ni bilo. Vleče ga k materi. Žal mu je, da jo je nekoč tako žalil. Sedaj bi jo rad prosil odpuščanja. Med potjo izve, da mu je mati pred kratkim umrla. Zaradi te novice je ves obupan. Kar lase si ruje z glave in žalostno kliče: “Oj — puste, prazne veselice mamile sinu so srce, ko tebi, mati, bledo lice mrtvaški pot je močil že... V trpljenje zemlja je zakleta, v gorje zaklet človeški rod. Da smo rojeni, to nesreča, to greh, pokora je največa.” Pri materi upa doseči zaželeni mir. In ker k materi ne more drugače, kakor da umrje, zato sklene — umoriti se. “Le skozi temne smrti vrata do tebe vodi mene pot. Odpusti torej, mati zlata, če grešno ločim se odtod." Zasadi si nož v srce in — umrje. Gospod profesor je kar naravnost obsodil to pesem. Nikakor da ni lepa, ker opeva sramotno dejanje — samomor. In sploh ima Stritar, tako je govoril še dalje, mnogo nezdravih nazorov, katerih nikakor ne odobravam. Meni pa tudi ne gre v glavo, kako bi mogel izgubljeni sin biti tako čudne pameti, da se je po samomoru hotel združiti z materjo. Mati mu je bila dobra in pobožna; moral je torej upati, da je v nebe- sih. Ako bi meni mati umrli, tako mislim sedaj, bi živel lepo krščansko, da bi za materjo prišel v nebesa. Stritarjev izgubljeni sin pa stori smrtni greh — umori se, in vendar hoče najti mir in tolažbo na onem svetu! To je res vse zmedeno in na glavo postavljeno. No, to sem sklenil: Ako pojdem še kdaj deklamovat, “Izgubljenega sina” že ne! — Sicer pa imamo g. profesorja prav radi. Zelo učen je, v vseh strokah je doma. Koliko zanimivega l.am pove včasih o zvezdah, potresih; zadnjič nam je pravil o zvezdah repaticah, kako si učenjaki razlagajo njih rep. Kar cele ure bi ga poslušali. Pa kaj rad pohvali, če je kdo vnet za slovenščino. Sošolec Frolan, doma z Iga, je zadnjič deklamiral Levstikovega “Ubežnega kralja” G. profesor ga je pohvaill: “Mož ima mnogo ognja”. Eden se je pa oglasil v klopi: “Ižanec je!” Uči nas tudi prav lepo, kakšna bodi naša ljubezen do domovine. “Mnogo skušnje imam,” je rekel nedavno, “in prepričal sem se, da tisti, ki mnogo vpijejo: narod — za narod malo store. Vaša ljubezen naj ne bo kakor plamen, če slamo zažgemo; hitro gori in velik plamen dela. Otroci prihite in gledajo ta ogenj, toda v trenutku dogori in ne ostane nič drugega kot kupček pepela”. Sklep je v meni dozorel: domovinske ljubezni ne bom kazal z vpitjem, ampak z delom in učenjem. Tvoj Ivan BEGUNCI V AVSTRIJI POROČILO IZ AVSTRIJE POVE, da je dr. Kreisky, ko je postal leta 1959 zunanji minister Avstrije, šel na uradni obisk v Jugoslavijo in enako je jugoslavanski zunanji minister obiskal Avstrijo. Dogovorila sta se tedaj tudi o beguncih. Odtlej mora vsak begunec dobiti jugoslavanske papirje — uradne listine — preko jugoslovasnkega konzulata v Avstriji. To traja tri do šest mesecev, in vsaka listina stane okoli 70 šilingov (malo manj kot tri dolarje). Potem je treba listino prevesti v nemščino po uradnem tolmaču in prevod kolkovati, kar stane zopet 30 šil. Odkar je Kreisky prevzel zunanje ministrstvo, ni več taborišča Wagna pri Leibnitzu, ampak pošiljajo vse v Traiskirchen. Tam ostanejo toliko časa, dokler avstrijske oblasti ne odločijo, če begunec ostane ali ga pošljejo nazaj. One, ki imajo pravico ostati, pošljejo v neko vojašnico v dunajskem predmestju Kagram. Tam je zopet čakanje do odločitve, ali gredo naprej ali se urede papirji za Josip Jurčič NOVI ODBOR SLOV. DRUŠTVA SYDNEY Na 5. rednem občnem zboru v januarju 1962 je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Predsednik: Janez Klemenčič, podpredsednik: Lucijan Mozetič, tajnik: Lojze Košorok, blagajnica: Tončka Vodopivec, kult. referent: Lojze Kmetič. V nadzorni odbor sta bila izvoljena: Jože Ču-ješ in Štefka Fretze. Naslov tajništva: Lojze Košorok 9 Simmons St. Tel.: 51-81-24 ENMORE, NSW. nemško državljanstvo ali dobe delo in se izselijo iz taborišča. Kdor hoče delati, dobi delo na novi avtocesti, ki jo grade iz Salzburga proti Dunaju. Kdor dela, mora v taborišču plačati hrano in stanovanje. Je pa veliko takih, ki imajo sorodnike v tujini, ki jim pošiljajo pomoč. Taki ne gredo na delo. Delavci in nedalavci imajo denar in ob sobotah zvečer je kar živahno tako v taborišču kot v bližnjih gostilnah. Obleko dobe od N.C.W.C. (Amer. kat. organizacija) ali od avstrijske Caritas. | KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU ? ČIGAV SIN JE? (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! MARIJA OBIŠČE ELIZABETO Marija je pa tiste dni vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Sv. Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: “Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In odkod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Zakaj glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojeia telesu. Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!” Marija je rekla: “Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo. Moč je izkazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenh mislii. Mo- AIN KARIM JE KRAJ OBISKA Nadangel Gabriel je Mariji govoril o Elizabeti. Ne brez globokega pomena. Sinova obeh bosta v življenju tesno povezana. In je Marija šla na obisk k Elizabeti. Verjetno se je pridružila romarjem, ki so šli v Jeruzalem za praznik, da je na dolgi poti imela druščino. Med potjo je ugibala ,če naj Elizabeti pove vse, kar je slišala iz ust angela. Pa ni bi- lo treba. Takoj po vstopu visoke obiskovalke v Zaharijevo hišo sta Elizabeta in njeno dete po čudežu začutila, da je z Marijo na obisku obljubljeni Odrešenik. Janezu je bil tisti hip izbrisan izvirni greh in Elizabeta je spoznala da je Marija najsvetejša žena, ki jo bo kdaj nosil svet. Marija do tega hipa še ni nikomur zinila o visoki odliki, ki ji jo je nadangel razodel. Zdaj vidi, da je sorodnici Elizabeti vse znano. Globoko je ginjena. Iz dna hvaležnega srca ji privre veličastna pesem: MAGNIFICAT. To ni odgovor Elizabeti na njene čestitke, niti ne naravnost Bogu namenjen •Caaarea. Philippi ,! njkali. Na vrhu vseh drugih bo tam tudi p. Odilo. >; ROMANJE V FAIRFIELD % “Strašna” nevarnost je, da popoldne ne bo minilo >1 H brez — petja. % v nedeljo J 8. februarja jjj To je vse prav lepo. Ampak Twrdyjevi se iji J “strašno” boje, da zaradi strašnega (brez “ušesc”) >; Od postaje do cerkve je 3 minute hoda >; vremena grozdje ne bo, kot bi želeli, da bi bilo. j*! v » . H Boje se, da bo kdo rekel: Ha, ha, vinska trgatev, Zečetek pobožnosti ob 2:30 s*; pa grozdja nimajo!1 V Ker ne bo nikogar tam, ki bi znal napraviti H Pozdravna pesem, desetinka rožnega venca, judež> zato vam> ki to berete in bogte priJli> M|rtrag_ A pridiga, pete litanije M.B., blagoslov n0» lepo na srce polagam: Ako je vaš “vinograd” dobro obrodil, prinesite ij! * J nekaj grozdja s seboj in ga pomešajte s Twrdyje- H .... S vim! (Ko je Klobasov Ivan do sem prebral, je gvi- ;•»; cei^ven' pobožnosti odidemo šno rekel: Kar se mene tiče, tega ni bilo treba pri- >; k Twrdyjevim na >; poročati...) -ij! J Pa to še ni vse! Ker na vse zadnje ne mislimo ;♦! "V INSKO TRGATE V” samo grozdja žvečiti, ljudi bo pa “strašno” veliko, >; i»j bo vesoljni svet “strašno” hvaležen gospodinjam, j; Tudi peš ni daleč, vendar bodo lastniki ki bodo prinesle Twrdyjevim v pomoč kaj drobnega •j vozil radi posti’egli s prevozom. peciva: štrukeljčkov, flancatov, kolačkov, magaii !♦; potičk... % “Spored” te družabnosti je znan od lani | Vse to po(] enJm pogojem. čfi bo lep dan če pa ne bo, naj bo Bogu potoženo, vi pa lepo poza-bite, kako “strašno” iz srca je to-le napisano! SMRTNA KOSA KOSI- Jože Šterbenc, S.A. DNE TRETJEGA JANUARJA 1962 je v starosti 78 let po daljši mučni bolezni odšel po večno plačilo preč. g', dekan Pavlin Bitnar, vsem Belokranjcem dobro znani črnomeljski župnik. Umrl je v Italiji. Pogreb se je vršil 5. jan. ob asistenci šest slovenskih duhovnikov. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na pokopališču v Lani, Italija. Pokojni g-. Bitnar je bil po rodu Čeh, po mišljenju in čustvu pa zaveden Slovenec. Ljubil je naše ljudstvo in njegovo domovino z vsem srcem, posebno pa kraj, kjer je preživel večji del svojega življenja — Belokrajino. Po večletni službi v Vinici je pred 40 leti postal župnik in dekan v Črnmolju. Tu je ostal vse do prihoda rdečih oblastnikov, ki so ga zaprli in mučili. Končno se mu je posrečilo uiti brezbožnim tolovajem in s pomočjo prijatelja priti v Lano, kjer je ostal vse do smrti. Vest o njegovi smrti mi je poslal g-. L. Gorenc iz Bozna. Ni me preveč iznenadila. Dopisoval sem se z rajnim, zato sem vedel, da peša. Sam mi je potožil o svojih nadlogah. V zadnjem pismu zgodaj v decembru je kar napovedal: Zelo sem bolan in 30. nov. so me dejali v sveto olje. Ne vem, če bom doživel božične praznike in novo leto. Pripravljen sem na vse. Farna cerkev v Vinici Kljub temu me je poročilo o njegovi smrti globoko presunilo. Blagega dobrotnika sem poznal v dno srca. Tudi on ni nikoli prenehal misliti name. “Jože”, mi je pisal, “spominjam se Te pri sveti daritvi in naročil sem Ti ‘Katoliški Glas’, da boš vsaj malo v stikih z domovino.” Drugič: “Jože, poslal sem Ti nekoliko slovenskih knjig in cerkvenih pesmi." In zopet: “Jože, pisal sem prof. Matiju Tomcu, naj Ti kaj piše”. Itd. Da, dragi dobrotnik, zmerom ste me imeli v Črnomelj — če je še tak mislih, sem pač tudi jaz sin Bele krajine, ki ste jo ljubili in se zanjo žrtvovali. Po njej Vam je v tujini krvavelo srce. Najboljši dokaz te ljukezni in Vaše navezanosti na moj rojstni kraj je Vaša poslednja pesnitev: Slovo od Bele krajine. Rajni g. dekan pa ni samo vzorno skrbel za svoje ovčice v duhovnem pogledu, uveljavljal se je tudi na gospodarsko-socialnih in kulturnih poljih. Pri srcu mu je bila poleg duhovne tudi telesna vzgoja mladine zlasti v okviru Orlovske Zveze in Zveze fantovskih odsekov. Posebno pa je ljubil glasbo. Bil je vnet za vokalno in instrumentalno cerkveno in svetno glasbo. Obvladal je poleg harmonija violino in čelo. Ustanavljal in vodil je cerkvene pevske zbore in prirejal koncerte narodnih in umetnih pesmi. Povsod je bil resen in žilav delavec. Žilav do zadnjega. Čeprav težko bolan, ni legal v posteljo in še zadnji dan je maševal. Objavljam to poročilo o smrti g. dekana, ker želim, da bi zvedelo o njej čim več takih, ki bodo voljni zmoliti kak Očenaš za pokoj blage duše g'. Bitnarja. Naj počiva v božjem miru! SLOVENCI V W.A. — P O Z O R ! N Zadnji teden februarja pridem med vas na vsakoletni obisk. Po možnosti bom poleg Pertha obiskal tudi Kalgoorlie, Northam in Albany, ako bo mogoče izvesti ta obširni načrt do 15. marca. Prva služba božja bo za Perth v. St. Mary’s, Leederville, v nedeljo 25. febr. ob 10. Vsi prisrčno vabljeni na božjo pot k naši Mariji Pomagaj. Bolj podroben načrt vam javim pismeno in z oznanili v Leederville. Prisrčne pozdrave in na veselo svidenje! DR. MIKULA HUMBERT PRIBAC: BRONASTI TOLKAČ Pavla Miladinovič KADAR PRIDE RADOST V HIŠO, bi človek moral odpreti vsa vrata in okna in ponuditi svetu svoj objem. Takšno veselje me je prevzelo, ko sem prejela zgoraj imenovano pesniško zbirko, bolečine rojaka pesnika, ki so dozorele v krasno žalost slovenske pesmi. Pesnik je najsrečnejši trpin, saj s svojim trpljenjem, ki ga ne prodaja niti ponuja, niti prosi razumevanja in usmiljenja zase, deli milost tolažbe onim, ki v molku in osamljenosti prenašajo svoje žalosti. Pesem pa je pesniku kakor zdravje. Utripi pesnikovega srca odjekajo na bronastem tolkaču sprva s komaj prebujeno nežnstjo mladeniške, še ne pokvarjene duše, toda že s kapljo grenkobe, ki narašča iz vse bolj hitrega, prehitrega curljanja trde stvarnosti v reko, gosto kot strjena kri, in se z zamolklim bučanjem, v počasnem grozljivem valjenju izlije v ocean miru izkušenega, pohojenega, razkosanega in skoraj izgorelega srca slovenskega desetnika, ki z zadnjo trohico usihajoče moči izmučene duše najde Boga. Z uvodno pesmijo je zbirka posvečena nam, slovenskim romarjem — “desetnikom”, kot nas pesnik nazivlje. Nadaljnje pesmi so razdeljene v pet oddelkov. V prvem delu pesnik — Jadro lepe Vide — izpoveduje ljubezen do domovine take, kot io je poznala še njegova neskaljena, toda kratka mladost. V drugem delu — Samote — premišljuje o žrtvah, ki jih je zahtevala domovina, ki pa niso prinesle nobenega uspeha, in se bridko vprašuje: “Zakaj sem razdal svoj mir vetrovom...” In v pozni uri spoznanja si želi le še položiti razorano lice na toplo prst, ki diši po cipresah pokopališča. V tretjem delu — Skaljene sence — njegovo pesem preveva vse močnejša grozljivost in strah osamljene, razočarane duše, ki jo tlači mora pogub-ljenosti in strah pred ljudmi. Pesmi v četrtem delu — Hiša žalosti — so pretresljivi klici človeške duše, ki nima nobenega upanja več na rešitev tega sveta, ki ki mu je rak zlobe prežrl možgane. In vprašuje se, kdo je zakrivil nesrečo, ki je današnje pokolenje prenaša. “Pokolenja, ki so šla v pozabo nevidno pred nami”, odgovarja. Najbolj žalostna pesem v tem oddelku je “Samo dim...”, katere jedro je premišljevanje o pomenu in namenu človeka. Bogu se skoraj posmehuje z besedami'“... mogoče pa, da smo dim iz pipe osivelega starca, ki sedi leno na dru- gem bregu vesolja, brez misli v prijetnem hladu večera.” Najmočnejša pesem v tem delu pa je “Gostilna pri treznem krčmarju”, ki jo končuje z ugotovitjo: “a krčmar je trezen in nam doliva ognja v posode.” Zadnji del — Pred jutrnjo — vsebuje pesmi, ki so prežete z iskanjem in spoznanjem Boga, v katerem pesnik najde mir in sproščenje vsemu trpljenju. Tu mi najbolj ugaja “Bič nad kaminom”, kjer pravi pesnik: “Šel je Gospod na daljno potovanje, služabniki in pastirji pa poležavajo v hladu lip. ...Preden je odšel, je obesil bič nad kamin...” Vso zbirko preveva svojstvenost, ki je lastna slovenskemu narodu. Pisana je v modernem, poudarjam pa, da v razumljivem slogu. (Slovenci v Avstraliji z urednikom “Misli” na čelu se čisto brez razloga tako trdovratno upirajo moderni poeziji.) Oblika pesmi je svobodna, ritem pa v soskla-dju z valovi dob, v katerih je zbirka nastajala. Humberta Pribaca beseda je brez okornosti in zve-riženosti. V svojih notranjih spopadih s kruto stvarnostjo ostaja pesnik vseskozi pri resnici in, kar je najvažnejše, ostaja razumljiv. Njegove pesmi so občutene, nenarejene in iskrene. Le pri zadnji pesmi bi rekla, da so besede iskane, kar pa je čisto razumljivo, saj mu je navdih za pesem skrivnost Boga. Njegove pesmi so izredno močne, bolečina je tako živa, da zadene v živo. Rekla bi, da je pesnik še mlad, tako mi dasta slutiti njegova razočaranost in črnogledost, ki je pač lastna ljudem, ki so še globoko zagledani v svojo bolečino in bolečino najbližje okolice. Na kratko in prav preprosto povedano: njegova pesem je krasna, ker je naša, in želeti je, da bi vsi, posebno mi v Avstraliji, segli po njej. PRIPIS: Pesniška zbirka BRONASTI TOLKAČ stane en funt in se dobi pri MISLIH, oziroma na naslovu: Slovenski klub Melbourne 371 a Park St. East Princes Hill (Melb.) VIC. Pesnik Pribac je prišel v Avstralijo pred dvema leti s soprogo in sinčkom. Begunci. Na univerzi v Ljubljani je študiral svetovno književnost in dobil absolutorij. študije nadaljuje na univerzi v Melbournu. Če bo od njegove knjige kaj dobička, ga je že vnaprej podaril Slovenskemu klubu. Vezavo knjige je opravila zastonj — gospa Pribac sama. — VESTNIK SKM. UPRAVNIK SPET ODGOVARJA DOBIVAM PISMA, ki se nekako takole glase: “Nikar ne mislite na to, da bi zmanjšali število strani v MISLIH. To bi bila velika škc-da, ker tako radi beremo. Rajši ustavite iist takim, ki so ostali dolžni za lani ali še več. Posebno tisti, ki so nemarneži, res ne zaslužijo upoštevanja in prizanašanja. Kar ven ž njimi! — N.N.” No, saj razumem take dobre nasvete, zraven se pa zavedam, da ljudje kar nekam prehitro sodijo in prihajajo do zaključkov. V življenju stvari niso tako preproste. Prvič: Kako naj pa kar na lepem vem, kdo je “nemarnež” in kdo je zaostal s plačilom iz opravičljivih razlogov? Samo prazen “okenček” ob njegovem imenu ob koncu leta na to vprašanje ne odgovori. Treba si je vzeti čas in nekako izvleči iz ljudi, kako mislijo. Mnogi so, ki neradi poročajo o svojih trenutnih težavah. Taki “preizkušajo” človeka, ki list izdaja, češ: “Se bo videlo, koliko mi zaupa”. In je včash tako “zaupanje” obilno povrnjeno, ko kdo piše: “Izkopal sem se iz težav, niste me črtali, ko sem molčal, zdaj pa pošiljam za nazaj in za naprej...” Je pač tako na svetu, da moramo ljudje drug drugega — “preizkušati”. Drugič: Če bi takoj “ven s takimi”, ki ostanejo dolžni — ali bi bilo “število strani” itd. kaj bolj zagotovljeno? Neko določeno in gotovo število plačujočih naročnikov je za neko število strani nujno potrebnih. Brez tega bi list ne mogel naprej. Ali če vseeno skuša naprej, mora po rakovi poti. če naredim “ven z njimi” pri zaostalih, je treba dobiti novih, ki bodo one nadomestili. Le tako je mogoče priti zopet do ravnotežja. Kako naj pridem do novih, bolj zvestih in bolj zanesljivih naročnikov? In še to: do bolj lahko plačujočih? Morda bi kdo dejal: Pa še bolj pritisnite na dosedanje zveste, da bodo še več pošiljali za SKLAD... Toda, ko vidim, kako premnogi kar sami od sebe pošiljajo lepe darove, da sem kar ginjen — kako naj si drznem še bolj brenkati na to občutljivo struno? Tretjič: Omenil sem zgoraj — nove naročnike. Teh si seveda vsak list, vsak časopis, želi več in več, pa naj stoji finančno dobro ali slabo. Končno menda noben list ne izhaja zaradi financ, vsak želi naročnikom še kaj drugega povedati, ne le to, da izdajanje lista stane denar. In je vsak vesel, če more kaj povedati čim večjemu številu rojakov in rojakinj. Za NOVE NAROČNIKE je med našimi ljudmi brez dvoma še dosti prostora in možnosti. Po vseh avstralskih državah jih je veliko, ki še nimajo MISLI. Je pa tudi res, da so MISLI v preteklih treh ali štirih letih dobile lepo število NOVIH. Kako so prišli ti novi zraven? Pri vsakem novem zapišem na kartico poleg imena, kdaj je prišel in po kakšni poti. Redko stoji znak: Sam, sama. To pove, da je dotični sam pisal ali se osebno zglasil. Še bolj redko je označeno, da ga je pridobil ta ali oni dosedanji naročnik, naročnica, če pa ga je, stoji na kartici njegovo ali njeno ime. Žal, primeroma zelo redko. Največkrat stoji pri novem naročniku opazka: Baz. To velja zlasti za Victorijo in S.A. In če bi vam pokazal kartoteko, bi se čudili, koliko kartic nosi to označbo. Pomeni: Novega je poslal p. Ba-zilij. O, kako prazna bi bila “Victoria”, če bi ne bilo tam — “Bazzza”! V kartoteki za NSW., Qld., W.A. bi pogosto videli označbo: Mik. Ste že uganili: Pridobil ga je, ali jo je — dr. Mikula. Zdaj je že tudi nekaj označb: Od. Seveda pomeni: p. Odilo. Vse to se pravi z drugo besedo: Duhovniki naj se za vse brigajo, za MISLI in vse tako in podobno, mi svetni ljudje se jim še dosti radi uklonimo, sami pa se ne čutimo poklicane, da bi šli med agitatorje, pa bilo še za tako dobro stvar... In prav v tem na videz lepem izgovoru tiči največji razlog, zakaj je tako malo narodnega in kulturnega življenja med nami. Menda bi moral zapisati še — verskega... Od tu naprej sami razmišljajte, kaj se vse to pravi. Nočem pa s tem reči, da sam nimam ničesar več povedati. P. Bernard, upravnik (in urednik) NEW SOUTH WALES Newcastle: — Prejel sem Koledarček in pismo na naslov v Islingtonu. Za oboje lepa hvala. Morate pa mi oprostiti, da se že dolgo nisem javil. Dolgo sem bil brez dela, ko sem ga pa dobil, me je zadela druga huda nezgoda. Dne 23.9.1961 sem hotel na večer, da se sprehodim, pa je na hitro prišel avto po ulici in me povozil. Težko me je pobil na glavi in obe nogi zlomil pod kolenom. Zdaj ležim že 4 mesece v bolnici z nogama v gipsu in tako mora ostati za 6 mesecev. Kako bo potenj kdo bi mogel reči? Ker se nisem ponesrečil na delu, ne bom dobil bolnice plačane, razen če bo moj advokat kaj dosegel za odškodnino od strani povzročitelja nesreče. Ni še nič gotovega. Prosim zaenkrat le, da me počakate z naročnino in list vseeno še pošiljate. Lepa hvala in pozdrav. — Jožef Obreza. Royal Hospital W. 300 Newcastle, NSW Dostavek uredn.: Sprejmite naše iskreno sočutje in najlepše pozdrave. Upam, da Vas rojaki kaj obiščejo, čudim se, da nihče drug ni poročal o nezgodi. Bog daj skorajšnjega okrevanja. List boste seveda dobivali še nadalje, čeprav zastonj, ako bo treba. Wollongong — Slov. društvo DANICA je imelo pod novim odborom prvo sejo in razpravljalo poleg drugega tudi o višini članarine pri društvu. Soglasno je bil sprejet predlog, da moški plačajo na leto 2 funta, ženske pa en funt. Mladina pod 16. letom je lahko včlanjenjeno zastonj in ima prost dostop s starši na vse društvene prireditve. Vsi rojaki ste vljudno vabljeni, da postanete člani društva. Naj vam ne bo žal za tistih nekaj funtov, saj podpirate dobro stvar, zakaj društvo ima poleg družabnosti še druge lepe cilje. Pomislimo le na razne nesreče, ki zadevajo rojake, pa jim je treba priskočiti na pomoč ali poskrbeti za žalne sprevode. Več o ciljih društva lahko slišite na društvenih družabnih večerih. Naslov društva je: 39 Kemblo St., Wollongong. Tajnik pa živi na naslovu: 70 Carte’s Lane, Fairy Meadovv. Anton Drmota Bankstown. — Najlepša hvala za KOLEDAPv-ČEK in pismo. Poleg naročnine prilagam tudi za SKLAD in to v upanju, da število strani v MISLIH ne bo zmanjšano, ampak še pomnoženo, ker več zanimivega ko mesečnik vsebuje, bolj se ga veselimo. Z menoj vred naj vsi enokomisleči redno in vztrajno podpirajo naše MISLI! Pozdrav! — Rafaela Bernes. Ultimo. — Iz naše naselbine je bil v nedeljo 28. januarja krščen v cerkvi sv. Frančiška v Pad-dingtonu Dalibor Salobir, prvorojenec Staneta Sa-lobirja, rojaka iz Dobja pri Št. Jurju blizu Celja, in Marije Jezernik iz celjske fare. Botroval je novorojenčkov stric Zvonko Salobir, otročička je pa držala Brežnikova mama, ki je nedavno prišla iz Št. Jurja za možem Otonom in sinovoma. Srečna botra je tudi nekaj v sorodu s Salobirjevimi. Mali Dalibor se je med obredom imenitno držal, niti enkrat ni zajokal. Krstitelj p. Odilo je rekel, da fantek ne bo pevec. Bomo videli po nekaj letih. Hvala Bogu, da je pri Salobirjevih vse tako zdravo in srečno ob prvi zibelki! —- Prijatelj. VICTORIA Bonegilla. — V letu 1961 smo imeli v našem taborišču tri slovenske krste. Jakec Rantašo je sinček Jakoba in Irme r. Kranjec. Evgen Nemec jc sinček Evgena in Marije r. Kril. Tretja je deklica: Suzana Veronika Grajfoner, hčerka Adolfa in Verone r. Kolenc. Želimo jim vse dobro na krščansko življensko poti' — John Krewenka, taboriščni župnik. Kensington. — čeprav z zamudo, želim MISLIM in vsem rojakom po širni Avstraliji zdravo, srečno in uspeha polno novo leto. (Da, za januar je prišlo prepozno — ur.) Ob kratkem poročilu v MISLIH pod naslovom: Kako smo zaključili desetletni jubilej, sem se zamislil. Nimam nič evidence o številu naročnikov, ki plačajo ali ne plačajo, o darovalcih za SKLAD itd. Toda iz svojih lastnih izkušenj lahko rečem, da nas je kar veliko preveč takih, ki odlašamo in odlašamo, pa postanemo malomarni. Kot monter večjega podjetja potujem širom po Avstraliji in se seznanjam s Slovenci in drugimi narodnostmi, ki jim je Avstralija postala druga domovina. Vsi vemo, da je bilo leto 1961 res kritično leto in marsikdo med nami je bil brez de- la daljši ali krajši čas. Kljub temu se mi zdi, da je večja krivda na naši neodločni malomarnosti kot na brezposelnosti. In to ne velja samo za plačevanje MISLI, ampak še za marsikaj drugega. Jaz sem, kot sem že omenil, malo doma, zato se tudi kar nič ne udeležujem slovenskih aktivnosti v Melbournu, upam pa, da se jim bom kmalu lahko priključil. To si želim. Rad pojem in tu imajo lep pevski zbor. Sem jih slišal pri polnočnici. Zdelo se mi je kakor nekdaj, ko sem bil pred mnogimi leti še doma. Dvorišče v Padua Hallu je bilo polno vernikov in preprosti oltar je obdajal poseben žar. Med pridigo sem se zamislil, med mašo sem pel, v srcu sem molil. Pa naj povem še o Adelaidi, kamor sem šel na obisk k dvema znancema za novo leto. Kramljanja ni bilo ne konca in kraja in zaba- <~Pičmo iz cd-merike (Chicago 22. jan. 1962 Spoštovani p. urednik:— Iskreno sem Vam hvaležna za lepe besede, ki ste jih dali v MISLI zaradi naše knjige “'Spomini mladosti”. Vem, da knjižici veliko manjka do popolnosti. Tudi nekatere stvari zdaj vidim, da bi ne smele priti v knjigo. Seveda, zdaj je prepozno o tem črčkati. No, Vi se vseeno niste zbali in ste knjigo priporočili. Še enkrat lepa hvala! Verujte mi: kadar prebiram Vaše MISLI, si zmerom obetam, da Vam bom povedala, s kakšnim zanimanjem jih prebiram. So res pi’avo vezalo za naš narod. Kje drugače bi zvedeli eden o drugem, če nas ne bi povezovali in navduševali slovenski listi? Tako toplo nam je pri srcu, ko beremo o znancih z znanimi imeni, kaj delajo in kaj se godi med njimi po širnem svetu. Prinašajo nam zanimive zgodbice, povesti in pesmice, seznanjajo nas z velikimi ljudmi, o katerih mnogi od nas ne bi drugače nič vedeli. Pa še marsikaj drugega nam prinašajo. Pa vendar smo ljudje tako pusti, da ne damo zasluženega priznanja tistim, ki nam mesec za mesecem pošiljate te dobrote, neprecenljive za nas vse. Ko kaj zanimivega beremo, sicer napravljamo trdne sklepe, da bomo kaj v pomoč poslali, nazadnje pa še na naročnino tako lahko pozabimo. Zakaj smo taki? Tu v Ameriki pogrešamo in bomo še dolgo pogrešali misijonarja p. Odila. Vendar smo veseli, da je v pomoč Slovencem v Avstraliji. Kolikor smo zvedeli, je mož doli zadovoljen in se je celo pom ladil. Želimo iz srca še več blagoslova Vašemu in njegovemu delu, enako vsem drugim delavcem tam doli. Bog živi vse!'— Gizela Hozian in soprog Ignac. ve ni manjkalo. Na Silvestrov večer se nas je zbralo kakih 50 Slovencev in smo se po domače imeli. Ob slovenski harmoniki in gramofonskih ploščah smo se tudi malo zavrteli. Zadovoljen sem se vrnil na dom. Prav lep pozdrav vsem rojakom! — Janez Skočir. SOUTH AUSTRALIA Croydon Park. — Tu napišem par vrstic, v katerih vse Slovence lepo pozdravljam. Uredništvo pa prosim, če bi hoteli objaviti, da iščem slovensko dekle dobrih staršev, v starosti od 18 do 21 let. Sem Slovenec iz Maribora, star 22 let, v Avstraliji sem 3 leta, pa bi se rad poročil s Slovenko. Če bi katera želela, naj se oglasi na naslov: Janez Po. točnik, 9 Talbott Road, Croydon Park, S. A. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD (Do 15. januarja) £ 4-0-0: Janez Klinar, Vlasta Cergol. £ 3-0-0: Ivan Maurič, Janez Urh, Cvetko Falež. £ 2-0-0: Druž. Molan, Ivan Hrovat, Anton Br-ne, Julka Pavličič, N.N., Ivan Kavčič, Lojze Košo-rok; £ 1-10-0: Štefan Kovač, N.N. £ 1-0-0: A. Bavdek, Jos. Skvarč, L. Pirnat, Al. Žižek, Stan. Gruntar, K. Mezgec, Pr. Tomažič, Jul. Mrčun, A. Cečko, dr. E. Miglič, M. Rakušček, A. Peršič, Pr. štibilj, M. Bosnič, R. Simonetič, M. Golar, Olga Valentinčič, M. Ritlop, D. Stanič, A. Skok, A. Kapaun, Jos. Kovačič, G. Jug, Št. Smole, Fr. Petelin, M. Lavko, 1. Plesničar, Fr. Vrtelj, A. Gabršček, J. Koprivec, M. Mali, Fr. Hribar, J. Sok, Fr. Baša, E. Kovvalski, P. Bižal, Mar. Kos. A. Ma-cedoni, J. Rutar, V. Ferfolja, M. Trupkovič, Fr. Maver, dr. M. Colja, J. Marin, E. Kampus; £ 0-10-0: A. Konrad, Fr. Salamon, J. Berginc, M. Peršič, Sl. Fabian, Ž. Lutman, Al. Colja (15 šil.), E. Kalčič, A. Nemec, P. Zfavrl, I. Golob, M. Dar-manin, M. Tavčar, D. Saksida, M. Cimerman, J. Kosi, I. Ahlin, Fr. Smrdel, E. Torbica, A. Drašček, M. Jaklič, M. Lotrič, Al. Povhe, R. Uršič, A. Brumen, N.N., A. Kosi, J. Mihelčič, Fr. Žnidaršič, 01. Cergolj, Fr. Erpič, Fr. Rede, J. Simon, N.N., J. Ve-nika, A. Vekar; £ 0-5-0: J. Fišer, M. Krevatin, St. Mislej. Prisrčna hvala in Bog obilno povrni! Ob toliki dobri volji ljubiteljev MISLI mora list kmalu priti spet na gladko cesto. Dve poslala NADA C. 1 2 3 4 1. Črke namesto številk 2 5 6 7 1 2 3 4 3 0 8 (! 2 5 2 G 4 7 r. 9 3 2 7 8 Vodoravno in navpično: 4 6 8 9 1 del hiše 2 poškodba Vodoravno in navpično: 1 tekoča voda 2 en sam 3 pripadnik predslovanskega naroda 4 rod starih Slovanov 3 upanje 4 kmet, ki zemljo obrača Štiri poslal Peter Arlič 1. Kaj imata mati in hči zadaj, sin v sredi, oče pa nikjer? 2. Oče v grobu spi, mati na grobu kleči, sin >: NOVA SLOVENSKA GOSTILNA * križem zemlje ljudem pamet jemlje. J 3. Zakaj so onega slavnega moža na Kitajskem Odprla sta jo rojaka £ pokopali pod hribom? $ 0 . . . ti . . *.• $ 4- Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan A Stane in Anica rabjancic konj ? 200 Katoomba St., Katoomba, NSW. jj; (200 m. od železniške postaje) JANUARSKE UGrANKE REŠENE Postrežba domača, naročila tudi v slovenščini. J črko “k”. i Ko pridete v Katoombo, ustavite se pri nas. J „ T ® v 2. Lastovice ‘J Smo v zelo lepem kraju, 3333 čevljev visoko! p 3. Zadnji otrok je vzel jabolko s koškom vred. •♦j Stane in Anica Rešitve poslali: Karla Twrdy, Peter Arlič, Mil- >: >; ka Stanič. ............................................... *!♦ %♦ »t* \* *t* *!* *!♦ v *l* *** •!• »!• *l* **• »!♦ »t? *•* •*»,»«,«*,♦ m »,♦ *.♦ *,♦ ♦.* v ?.♦ t*! t* ♦♦♦ • * *• ♦♦ ♦ ♦ •• *♦ ♦♦ ♦* *♦* .......................♦.....y# y y I SLOVENSKI KROJA«! 1 I KLUB TRIGLAV | g | J S Y D N E Y | g Izdelujem po vašem okusu: g £ vabi na zabavo $ }‘{ ! ’ poročne obleke, vse vrste mo- K *»’ v J* ških oblek, ženskih kostimov, $ v sobot° 24‘ febr' ob 8‘ zvecer j | H fl| plasccv, hlac l.t.d. A I)ISPENSARY HALL f ti 8 Blago uvoženo .j. !'! K v 432 Parramatta Rd., Petersham | Iščem tudi krojaško pomocmco. g g Lep sprejem jn prijazna postl.ežba j I Martin Janžekovič Vsi lepo vabljeni 0 54 Australia St., •{• Naslednja enaka vzabava prav tam: | it CAMPERDOWN, Sydney. £ v soboto 24. marca ob 8. zvečer. .j. a j; i. & IX *|* vt »>** M »,* »,* *,* *,♦ *-• *,* *,« M *.• • M M M ♦,* •* *.« *,♦ M ♦.« »V »♦+♦♦♦♦♦+♦+♦♦♦++♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»++♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t♦♦♦»♦♦+♦♦»♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦ GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI z največjim zaupanjem naročajo DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikli, motocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki STANISLAV FRANK ( U K I N AGENClt 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. Poštne money ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom. V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: STANISLAV FRANK 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. v ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja. VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE JEZ NANO DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE • G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJ VEČ JA SLOVENSKA TVRDKA: A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEHNIČNIH PREDMETOV) B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE ZASTONJ. POVDARJAMO. DA JE DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVIČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V AVSTRALIJO. ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČITE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKU MENTOV NA ANGLEŠKr JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART g ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG- j!! LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. f. NOVO! ODPRLI SMO POSEBEN ODDELEK ZA AVSTRALIJO I (COUNTRY MAIL DEPT.), DA VAM OD TUKAJ LAHKO PO jg ŠLJEMO OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ČEVLJE, HIŠNE PO- i TREBŠČINE, TEHNIČNE PREDMETE (RADIO APARATE ITD.) g IN TO V NAJODDALJENEJŠE KRAJE AVSTRALIJE PO TA- £ KO ZMERNIH CENAH, DA BOSTE ZADOVOLJNI. OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS V VSAKI ZADEVI! DR. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLTP, 65 Moneur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378