156 Črtice iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru priobčuje A. K.)
12. Jaroslav jn prvi njega naslednikl. (1036—1054. I.)
Fo brata svojega Mestialava smtti začne knežiti Jaroslav, in bil je sa-movlastee niskej zemlji; jedfno v Polotsku so imoli svojega kneza Brečfslava Izjeslaviča, od starčjSega sina Vladiinirosega, Izjealava. Za Jaroslava je bil mir po ruskej zemlji ter nijso se je smeli dotekniti sosedi.
Jaroslav je Jjubil c.Tkev iu učenje, strojil učiloice in ukazal prelagati cerkovne knjige od grškpga na slovensko pismo; zidal je tudi cerkve in jili krasil ilatora, srebvom iu dragioii obnizi. Tak6 je zaltSžil Sofijsko st61aico v Kijefu in tadi v Novem Gradu. Zal&gal je mesta po dalnjejših krajih s\oje zemlje v zaščito od svovražniko?: Jaro^Iavelj ~ na Volgi, — Jurjev, sedanji Derpet, — v Čudskej zemlji.
Jaroslav je prvi razglasil pisane zakone, po imeni nKuska prarda," ka-tere so pomnoževali potem drugi knezi. Foma^ velikih zaslug Novogiadcem, ki so ga otčli često v borbi s Svetopolkom, dal je Jaroslav Novemu Oradu nSvobčščine," ter cpiržje se nanje, dolgo so se potem Novogradci upravljali sami sob(5j. Poz^anjili so in tak<5 jih je zvoa zbiral v a7Ž(5e" (zbor) na dTOru Jaroala^ljem, kder 80 ukrfpali o fseh v66jih stvarfh: napovedofali so vojno in delaJi mir; pozivali kaeze, a sprši se z njimi izgaDJali jih ; izbirali posLd-nike, tis6enike in vse deželne oblasti, a po dnigih mestih so do malega vse to imeli knezi pod svojo roko. Jaroslav pred smrtjo pozove k sebi svoje sine ter jim zapovž, da bi mej sob6j živeli mimo ter ae nikdar m prepiiuli; da bi poslnšali star^jSega brata, kakor so poslušali dozdaj otca, in mej-nje je razdelil rusko zemljo na pet predžlov: Izjeslavu da Kijev in V^liki Novi Grad, Sve-toslavu Ornfgov, Vsevladu Prejeslavelj, Večeslavu Smoleask iu Igorju Vla-dimer. nA ti," reCc Izjeslavu, rako hoSe kdo razžaliti brata svojega, pomagaj razžaJjenemu !" Potem so Jaroslav razboli in umrje. Tel<5 mu polože v ka-meni grob, v cerkvi sv. Sofije. — A Jaroslavji sinovi nijso dolgo poslušali svojega otca zap6vedij, da bi živeli mpj sob6j ljubovno iu rairuo. Začeli so se razpori zaradi tega, kerJaroslav, razdeHviii zemljo svojiin siuoiu, ničesar nij dal uiti roduemu vuuku Raatislavu, sinu svojega starejšega sina Vladimera, umršega še pri otci, niti ne bratrancu, Vsevladu, siu6vi Brečislava Polotskega. Poteiu je Svetoslav Cmigovski uže brez nobene pravfce hotel vzeti Kijev sta-r^jšemu bratu, in Izjeslav je bil nek61iki*at prisiljen zbežati iz Kijeva ter is-kati si pomoči pri tujcih.
Po Izjeslavu je VseTlad Jaroslavič bil vdliki knez Kijevski, ker je Svetoslav Ciuigovski uže bil odmrl. Vsevlad je bil slab6ten knez, katetega je podpiral samd njega hrabri iu junaSki sin, Vladimer, imenovan Monomah.
Po Vsevladovej smrti uže nij mcj živiini ostalo nobencga Jaroslaviča; bili so sami5 vnuki iu pravnuki, a v volicega kneza je bil postavljeu starfjši izmej vuukov, Svetopolk Izjeslavič.
Po običaji tpga Casa aij naslidja dobf?al sin po otci v njega pokrajini ali na stolti vdlicega kneštva, nego starejši od rodii, največ brat pokojaega kneza.  Ali otioci nijso hoteli nikomur odstopati otčovGga naslždija, in zaradi
157
tega ao bili nepre9tani razpori in zavisti mej vladarskim plemžnom. Knez je pogiiljljal kneza, lovil ga v plen ali gonil iz domovine; a izgnani so često iskali pomoči in zaSčite pri tmjcih ter -scdili na rosko zeraljo idaj Ogre, idaj poganske Plavce. Cim dalje tem bolj so ge množili knežji rodovi; drobila se je ruska Kemlja in ob nobeuem nastopu nove vlade aij bilo brez razp3ra iu brez mejusobne vojae. Narod je bridko trpel in duhovstvo je ostro pretilo knezom, a družina, katerej je vojoa bila rokodelstvo, ta je prepire podžig&la in knezi so sami ljubili cojno.                                                          (Konec prihocinjii.)