MU 3EHGLAS Leto XLVTI - št. 57 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 22. julija 1994 Kaj je pokazala analiza vzorcev vode Sora ni primerna za kopanje Če pa že, se morajo kopalci po kopanju oprhati s čisto vodo Gorenjska^ Banka w d.d. Kranj Banka d podLuhom Škofja Loka, 22. julija - Škofjeloški izvršni svet je v torek obravnaval poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja, kije pregledal julijske vzorce voda iz vseh treh Sor. Vzorce so vzeli na desetih mestih. Iz Selške Sore v Pelnadi, Praprotnem in soteski, iz Poljanske Sore pri Polianšku na Selu, jezu Ho-tavlje, Poljanah pod mostom, jezu Visoko in na kopališču v Puštalu, iz Sore pa v sotočju in na Skalcah. Kemijska analiza vzorcev je pokazala, da Sora pri Poljanšku na Selu ter na Skalcah ni primerna za kopanje, mikrobiološko pa so vode na vseh desetih pregledanih mestih neprimerne za kopanje. Strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju menijo, da voda v pregledanih kopališčih ogroža zdravje ljudi, zato kopanje odsvetujejo. Če pa se ljudje že odločajo za kopanje (na lastno odgovornost), potem naj se po kopanju obvezno oprhajo s čisto, pitno vodo. Med kopanjem naj vode iz rek ne pijejo. • H. Jelovčan Več o tem na zadnji strani. Vroče certifikatno poletje Gorenjci ne hitijo z vpisom Kranj, 22. julija • Od ponedeljka je že možen tudi vpis lastninskih certifikatov v večino pooblaščenih investicijskih družb. V investicijsko družbo Triglav za Gorenjsko so v prvih treh dneh vpisali 549 certifikatov, kot uspešen pa sam začetek vpisa ocenjujejo tudi v Gorenjskem investicijskem skladu. Strošek nakaznice za vpis, ki sicer stane 150 tolarjev, pokrije sklad pri vpisu zneska certifikatnega premoženja nad 100.000 tolarjev. V Hranilnici Lon je od srede odprto vpisno mesto za sklad Arkada ena, vendar prva dva dneva še ni bilo vpisov lastninskih nakaznic. V gorenjski poslovalnici Nike d.d. pa so v prvih dveh dneh vpisali preko 50 certifikatov v mvisticijski sklad Nika. Spisek vpisnih mest se bo še precej povečal (vse PTT enote, ekspoziture SDK, od 1. avgusta vse hranilno kreditne službe, itd.), vendar pa vpis v pooblaščeni investicijski sklad sploh m edina možnost, kako porabiti dodeljeni delček razdeljenega družbenega premoženja. Več na 9. strani! Drugo poročilo o škodi zaradi neurja Golničani še celijo rane Kdo bo plačal delo Vodnogospodarskega podjetja, projekt in gradnjo zadrževalnika ter projekt dokončne sanacije širšega območja Hudega grabna. Meta Zupančič nasledila Miho Kozinca Minister odšel in vrnil posojilo Tudi tokratna ministrska zamenjava ni mogla brez zapletov, saj se je v državnem zboru pojavilo pismo o domnevni nestrokovnosti nove ministrice. Ljubljana, 20. julija - Na sredini seji kolegija predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika so sklenili, naj generalni sekretar državnega zbora Bogdan Biščak razišče, kdaj je pismo državljanke o domnevni nestrokovnosti nove ministrice prišlo v državni zbor in kdo ga je dobil, sicer pa je bilo slišati mnenje, da zasebna pisma ne morejo biti osnova za parlamentarno odločanje. Stari minister za pravosodje Miha Kozinc, ki je 21. junija poslal premieru dr. Drnovšku odstopno izjavo, ta pa jo je sprejel, je v "poslovilnem nastopu" pred poslanci povedal, da bo svoje stanovanjsko posojilo vrnil pred odhodom z ministrstva in ponovil, da je njegova komisija delala skladno z veljavnimi zakoni. Nova pravosodna ministrica Meta Zupančič, izvoljena je bila z 39 glasovi za in 36 proti, je nestrankarska. Premier dr. Drnovšek je dejal, da je to izraz opredelitve, da država ne sme funkcionirati po strankarskih interesih in da niti vlada niti on sam ne želita, da bi si vlada podredila pravosodje. Nova ministrica, sicer samostojna odvetnica iz Ljubljane, je povedala, da bosta njeni temeljni nalogi hitrejša preobrazba pravosodnega sistema in pospešeno delo sodišč. Po počitnicah bo obiskala sodišča in se pogovorila o težavah, ki ovirajo redno in tekoče delo pravosodja. • J. Košnjek Zapora ceste ni bila zaman Kovor, 22. julija - Pred dobrima dvema mesecema je prebivalce ob makadamski cesti iz JKovorja proti tržaškemu odlagališču odpadkov m naselju Brdo minilo potrpljenje zaradi večnega požiranja prahu. Z zaporo ceste so od občine Tržič zahtevali, da poskrbi za asfaltiranje te ceste. Potem ko so rešili odprta vprašanja glede lastnine zemljišč na razširjeni trasi ceste in izbrali izvajalca del, so delavci SGP Tržič ob koncu junija lahko začeli s pripravljalnimi deli in pred dvema tednoma tudi s pogodbenimi deli. V 60 koledarskih dneh naj bi končali posodobitev 600 metrov dolgega cestišča, katere vrednost ocenjujejo na 11 milijonov tolarjev. Kot smo izvedeli med našim obiskom v Kovorju, pri delih zaenkrat ni zastojev, ves promet pa bo najmanj do konca avgusta potekal po obvozni cesti proti Hudem. V upravi SGP Tržič so še povedali, da se z občino dogovarjajo tudi o želji KS Kovor za podaljšanje asfalta do odcepa ceste na komunalno deponijo. Več na 3. strani! ♦ S. Saje Poletne "diverzije" na slovenskih cestah Cestarji krivijo državo Ljubljana, 20. julija - Zapore, delne ali popolne, na zelo prometnih slovenskih cestah, med drugim tudi na gorenjski magistrali pri Pod-, vinu, sredi vrhunca turistične sezone, so poslanci državnega zbora imenovali kar "diverzije na slovenskih cestah". Krivca so našli v prometnem ministrstvu, ki pa se je seveda branilo. V prihodnje se bo takih del sredi sezone izogibalo, za tokratna dela sredi sezone pa je kriva tudi država, ki je prepozno sprejela proračun. Tudi izvajalcev del niso takoj našli, jeseni pa je vreme negotovo za taksa dela, so povedali. Slovenija glede cestnih del sredi turistične sezone ni izjema. Tudi v sosednjih državah počno enako. • J. K. ceste na 200-metrskem odseku od vhoda v bolnišnico do trgovine. Na cesti na Matička bo treba sanirati muldo, na cesti na Ribnikarja pa naj bi izdelavo opornega zidu (približno 20 metrov) financiralo Elektro Kranj, ki je s svojim posegom povzročilo rušenje. • H. Jelovčan Skorja Loka, 22. julija - Kolesarski klub Janez Peternel je organizator današnje dirke za Pokal Škofje Loke. Proga bo kot običajno potekala okrog Novega sveta, start in cilj pa bosta pred Agrotehniko nasproti Name. Prvi bodo ob 16. uri startali mlajši dečki, ki bodo vozili štiri kroge, nato Kranj, 22. julija - Na ta tri ključna vprašanja naj bi odgovorilo tretje poročilo o odpravi posledic neurja s točo, ki je 30. junija prizadel del Golnika. Tedaj naj bi bilo tudi jasno, koliko dodatnega denarja naj bi kranjska skupščina predvidoma poslala na Golnik (morda tudi za pomoč prizadetim lastnikom individualnih objektov). Državnih deset milijonov tolarjev, ki °aj bi jih za to porabili, zelo verjetno ne bodo zadoščali. Naj spomnimo, da je škoda ocenjena na 108 milijonov tolarjev, od tega 80 milijonov v bolnišnici. Drugo poročilo je v sredo obravnaval občinski izvršni svet. Ugotovil je, da je groba sanacija posledic neurja s točo narejena, finančno pa se ne pokrita. Tako je Vodnogospodarsko Podjetje Kranj že odstranilo naplavine, veliko delo pa je ze opravila tudi krajevna skupnost Golnik. Za črpanje mulJa iz kleti in pritličij stanovanjskih hiš, za čiščenje nanosov s krajevnih cest in Popustov, za obnovo bankin, asfaltiranih in naravnih povr-•n» za odvoz nanesenega materiala s travnikov in po-m°č krajanom petih stanovskih hiš je porabila 'l0-000 tolarjev. Kranjska tek* ^ ^e brž po neurJu iz ^e proračunske rezerve sredo2313 300 tisočakov' .v obvezne3rezerve ^zSdV^pre2 Ledene počitnice na Bledu - Skoraj dvesto mladih iz slovenskih hokejskih klubov, Čnih in vzdolžnih nagibov vsa Mtiflfa Avstrije in Češke bo ta in naslednji teden preživelo v mednarodnem hokejskem voda z lokalne ceste proti kampu Rudi Hiti na Bledu. Blejska dvorana je prva v Sloveniji, ki ima ie sredi poletja bolnišnici sili v bolnišnico, ledeno ploskev, na njej pa mladi hokejisti vadijo pod budnimi očesi priznanih domačih in začasne rešitve ni, trajnejšo tujih hokejskih strokovanjakov. Več o ledenih počitnicah smo zapisali v današnji Stotinki. • i bi nakazal projekt obnove V. Stanovnik, slika: G. Šinik 4 Kolesarji danes v Skorji Loki Torte za zmagovalce, še prej zapora ceste bodo startali starejši dečki, ženske, mlajši in starejši mladinci, vrhunec prireditve pa bo dirka amaterjev, ki bodo okoli Novega sveta vozili sedemdeset krogov. Kot je povedal direktor dirke Tomaž Poljanec, bodo v Škofji Loki nastopile vse naše najboljše ekipe, najbrž pa tudi reprezentantje, ki se te dni pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu. Razglasitev rezultatov v posameznih disciplinah bo takoj po končanih vožnjah, najboljši pa bodo poleg praktičnih nagrad dobili tudi lepe Peksove torte. Organizatorji tudi opozarjajo, da bo cesta med Namo in športno halo Poden zaprta od 1545 do 1930 ure. Obvoz za selško dolino bo urejen. * Vilma Stanovnik Spor o uporabi blagovne znamke Iskra Iskra holding popušča Ljubljana, 20. julija • Že nekaj časa trajajoč spor med Iskro holdingom in kranjsko Iskro Števci glede uporabe blagovne znamke Iskra se kot kaže vsaj delno umirja. Iskra holdmg je namreč Iskri Števcem predlagal podpis pisma o dobnh namerah, s katerim bi do zaključka sodnega postopka ustavili vse medijske in druge aktivnosti, s katerimi bi podjetji škodovali sebi in tudi ostalim v sistemu Iskre, holdmg pa tudi umika tožbo zoper Iskro Števce vloženo na kranjskem sodišču. Predstavniki obeh podjetij se bodo o spornih zadevah podrobneje pogovarjali predvidoma v ponedeljek. Več na 9. strani. Danes preberite stran 13,14,15 Gorenjci nismo škrti stran 9 Varnost na koncu nevarnih razmerij 486/40 že od 138.860, ali 8054,00 SIT mesečno! Tcl./Fa*: 064/ 22 10 40 —-m "I v Petek, 22. julija 1994 SLOVENIJA IN SVET Pogajanja s Hrvaško ne potekajo gladko Danes Slovencev ne bo v Zagreb Tako sta se po seji mešane diplomatske komisije in po sredinem telefonskem pogovoru odločila slovenski in hrvaški predsednik vlade. Ljubljana, 22. julija • Na Brdu sta se predsednika slovenske in hrvaške vlade dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentić dogovorila, da bi se danes vladni delegaciji ponovno sešli v Zagrebu. Vendar je slovenski premier v sredo popoldne sporočil, da sta se s hrvaškim predsednikom vlade pogovarjala po telefonu in sklenila, da za zagrebško srečanje nima smisla, ampak bodo eksperti na obeh straneh ocenjevali predloge, ki so bih podani na torkovem sestanku mešane diplomatske komisije. Stališča obeh strani so poznana. Tudi hrvaško stališče, ki bi bilo za sosednjo državo še sprejemljivo, da bi potekala morska meja po Uniji, do katere kontrolira Piranski zaliv slovenska policija, to je blizu 300 metrov od savudrijskega polotoka, naprej proti celini pa po strugi reke Dragonje. Tu postaja sporen ozek pas ozemlja, saj vztraja Slovenija na merilu mej sedanjih katastrskih občin in mej, ki so veljale 25. junija leta 1991, ko sta se obe državi osamosvojili. Hrvaška očitno več ne namerava popuščati in razmišlja o mednarodni arbitraži. Tudi slovenska stran bo analizirala, tako je dejal dr. Drnovšek, kaj bi pomenila za Slovenijo arbitraža. Zanimiv je bil premierov komentar izjave bivšega obrambnega ministra Janeza Janše, da bi bili še vedno v Jugoslaviji, če bi se leta 1991 tako pogajali z Beogradom, kot se sedaj s Hrvaško, v sredini radijski oddaji Studio ob sedemnajstih. Dejal je, da se Slovenija dobro pogaja, da je on (dr. Drnovšek) dosegel, da je armada odšla v treh mesecih, Janša pa je predlagal, da bi v treh letih. Sploh pa je prva slovenska vlada, v kateri je bil tudi Janša, na mejo kar pozabila, čeprav bi se takrat lažje dogovorili, ker je bil problem manj spolitiziran. * J. Košnjek Carinarnica v Kranju Zahtevam, da v skladu z zakonom objavite moj odgovor poslanki SKD Jani Pri-moiič na drugi ali tretji strani Vašega glasila, kot sledi: Družbeno politični zbor kranjske skupščine je sprejel sklep, da se pobuda o formiranju samostojne carinarnice v Kranju posreduje direktorju slovenske drlavne carinske uprave, Ministrstvu za finance in vsem gorenjskim poslancem, kar je bilo storjeno. Dobili smo odgovor poslanke SKD Jane Primožič, ki ga je posredovala tudi Gorenjskemu glasu, ki ga je tudi takoj objavil. V odgovoru poslanka piše, da je bil na njen predlog sprejet sklep o proučitvi ekonomske upravičenosti ustanovitve samostojne carinarnice v Kranju, za kar se ji kot predsednik skupščine zahvaljujem, čeprav je treba vedeti, da za nobeno od obstoječih carinarnic ni bila narejena proučitev ekonomske upravičenosti. Ni pa res, da bi poslanec Sašo Lap na seji v Kranju predlagal, naj se v zakon vključi določba o ustanovitvi samostojne carinarnice v Kranju, ker je to predlagal na odboru Državnega zbora na pobudo kranjskih odbornikov. Škoda, da odbor njegove pobude ni sprejel s pristavkom, da se vnese v postopek, predviden z zakonom o carinski službi. Na seji družbenopolitičnega zbora SP Kranj je o zadevi razpravljal tudi g. Aleksander Ravnikar, vendar ne tako, kot piše poslanka, pa tudi v zapisniku na strani 21 ni zapisano tako, čeprav tudi zapisnik natančno ne sledi razpravi, pa tudi sprejet še ni do danes. Sam niti z besedico nisem omenil nobenega zakona. Torej ne drži, da ne drži razprava g. Aleksandra Ravnikarja in g. Vitomiria Grosa. Je pa res, da je predlog zakona o upravi, ki ga poslanka omenja, v svojem 100. členu predvidel, da država s 1. septembrom 1994 prevzame od občin praktično vse naloge, zaposlene, dokumentarno gradivo, nedokončane zadeve in posest prostorov in sredstev občinskih upravnih organov, vlada pa celo predlaga podržavljenje tega premoženja Potem seveda lokalna samouprava ni potrebna in je bolje, da država prevzame še pripravo prostorskih planov in pobiranje parkirnine. Vendar ni pomembno, ali sva midva z g. Ravnikarjem govorila "kasha" ali "kaša", govorila sva o dobrobiti kranjskega in gorenjskega gospodarstva ter o predlogu samostojne carinarnice v Kranju. Očitno pa je bilo poslanki iz ne vem katerih razlogov glavni namen prikazati, da sva z g. Ravnikarjem iz ZLSD govorila podobno. Vedno bom zagovarjal vsak pameten in koristen predlog, ne glede na predlagatelja. Sicer pa krščanski demokrati "drugujete" v vladi z bivšimi komunisti, mar ne, spoštovana gospa poslanka Jana Primožič? S spoštovanjem! Župan kranjski Vitomir Gros, dipl. inž. SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ KRANJ, Slovenski trg 2 objavlja prosta delovna mesta 1. MANIPULANTA OBDELAVE NALOGOV I 2 delavca za vnos podatkov v računalnik v podružnici KRANJ Pogoji: - III. st. ekonomske ali družboslovne smeri - 4 mesece delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika 2. MANIPULANTA OBDELAVE NALOGOV I 2 delavca za vnos podatkov v računalnik v ekspozituri JESENICE Pogoji: - III. st. ekonomske ali družboslovne smeri - 4 mesece delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika 3. BLAGAJNIKA v ekspozituri Jesenice Pogoji: - V. st. ekonomske ali družboslovne smeri - 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom do 31.12.1994, ^ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi SDK RS, podružnici Kranj, Slovenski trg 2. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Na dnevnem redu seje državnega zbora kar 56 točk Zakon o računskem sodišču sprejet Za včeraj je bil napovedan tudi sprejem zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je bil tako kot zakon o računskem sodišču predmet medstrankarskih razprtij. Poslanci so naslovili vladi več neprijetnih vprašanj. Ljubljana, 22. julija - Seja državnega zbora, začeta v torek, bo trajala še prihodnji teden, končana pa mora biti do 29. julija, ko se začno parlamentarne počitnice. Poslanci so umaknili z dnevnega reda lastninjenje igralnic in Loterije Slovenije, spremembo "privatizacijskega" zakona (o njej naj bi razpisali zakonodajni referendum), energetsko strategijo Slovenije in zakon o obrambi. Vlada ni uspela s predlogom, da bi že tokrat obravnavali zakon o varnostno-obveščevalni dejavnosti, prav tako pa tudi ne opozicija, ki je želela prestaviti na jesen sprejem zakonov o računskem sodišču in agenciji za plačilni promet, ki naj bi nadomestili Službo družbenega knjigovodstva. Zato pa so uvrstili na dnevni red problematiko javnih cest, škodo zaradi neurja, vladna oziroma poslanska stanovanjska posojila in delitev neprofitnih stanovanj v Ljubljani, za kar naj bi bila odgovorna mestna vlada. Državni zbor je dokončno sprejel zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter vrsto ratifikacij za mednarodne sporazume. Sprejet je tudi zakon o računskem sodišču. Dobili ga bomo v začetku prihodnjega leta, njegova pristojnost pa bo nadzor nad trošenjem državnega proračuna in vseh javnih financ. Ta zakon je dvignil veliko političnega prahu. Opozicija, predvsem Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije, je ugovarjala, da mora do končanja lastninjenja Služba družbenega knjigovodstva še delovati in da si želi vladajoča koalicija sploh podrediti tako sodišče kot novo agencijo za plačilni So ribiči izjema Med mnogimi vprašanji, ki so jih poslanci v sredo naslovili vladi, je bilo tudi kočljivo vprašanje, zakaj je pri cestni zapori ribičev posredovala policija, pri drugih podobnih protestih, na primer pri kmečkem, pa ni. Vprašanje je naslovljeno notranjemu ministrstvu, ki bo pripravilo pisni odgovor. promet. Predlog, da člani računskega sodišča ne bi smeli biti člani nobene politične stranke, je bil zavrnjen, pred Tobačni zakon padel Po vetu državnega sveta je državni zbor ponovno glasoval o tako imenovanem "tobačnem" zakonu, vendar drugič potrebne večine ni bilo. Za je bilo 41 poslancev, moralo pa bi jih biti 46. Tako se vse začenja znova. Ministrstvo za zdravstvo bo čim hitreje pripravilo nov predlog zakona, ga predlagalo v hitri postopek in to naj bi se zgodilo že septembra. Do takrat pa bo s kajenjem, kadilci in nekadilci vse po starem. tem so romala pisma dr. Drnovšku in Rigelniku tako z opozicijskih strank kot s Službe družbenega knjigovodstva in direktorice Romane Logar, vendar je bil zakon sprejet s 40 glasovi za in 12 proti. Prav tako je bila odrejena parlamentarna preiskava o procesu zoper četverico leta 1988. S to problematiko sta se ukvarjali že dve preiskovalni komisiji, vendar kakšnih novih spoznanj ni bilo. Pobudniki ustanovitve že šeste parlamentarne preiskovalne komisije menijo, da utegne priti na dan marsikaj novega, saj imajo te komisije sedaj več pristojnosti. Državni zbor je sklenil, da bo še ta mesec izredna seja, na kateri bo govora o lokalni samoupravi. Sicer pa bo koprski referendum 11. septembra, sploh pa bo z lokalno samouzpravo Še veliko težav, saj je ustavno sodišče razveljavilo kar nekaj členov v zakonodaji, predvsem pa opozarja na nujnost trdnejših meril za oblikovanje občin. Od 349 referendumov jih je bilo pozitivnih samo 111 in še to v manjših krajih. • J. Košnjek Dogovori in obtoževanja glede meje s Hrvaško se nadaljujejo Zamenjava ozemlja ne pride v poštev Premier dr. Janez Drnovšek je zanikal trditve poslanca Zmaga Jelinčiča, da gre v primeru dogovarjanja o meji med Slovenijo in Hrvaško za kupčevanjem z ozemljem. Enako je izjavil tudi vodja slovenske strani v mešani diplomatski komisiji Tomaž Kunstelj, Zmago Jelinčič pa piše, da maček zacvili, če mu stopiš na rep... Ljubljana, 22. julija - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na ponedeljkovi časnikarski konferenci dejal, da ni bila na pogovorih o meji s Hrvaško o možnih zamenjavah ozemlja izrečena niti beseda, novinarje in prebivalce pa je pozval, naj ne nasedajo provokatorjem, ki širijo takšne govorice in na ta način uresničujejo svoje politične in druge ambicije. Pogajanja potekajo na predpostavki, da morata vse rešitve potrditi vlada in parlamenta obeh držav. Piranski zaliv je najbolj sporen, vendar so se pogajanja močno približala slovenskim stališčem, podrobnosti pa še niso zrele za javnost. Sopred-sednik mešane diplomatske komisije Tomaž Kunstelj je po torkovem sestanku v Zagrebu povedal, da so strpno obravnavali vsa vprašanja s 670 kilometrov dolge meje. Oba sopredsednika sta zagotovila, da o zamenjavi ozemlja ni bilo govora, vsaka napoved, kdaj bo podpisan sporazum, pa je tvegana. Zato je današnji sestanek dr. Drnovška in Valenti-ča v Zagrebu vprašljiv. Vlada Republike Slovenije je javno odgovorila poslancu Zmagu Jelinčiču, ki trdi, da gre za kupčevanje z ozemljem. V vladnem uradu za informiranje so zapisali, da prihaja Jelinčič v nasprotje s samim seboj, ko najprej trdi, da ie bil sklenjen dogovor o Hrvaški do Dr. Janez Drnovšek trdi, da o menjavi ozemlja ni bilo niti besede in očita Jelinčiču provo-katorstvo. Zmago Jelinčič: taki provokatorji so potrebni, da bo slovensko ozemlje ostalo slovensko. Razkrizanci pišejo v Vatikan Krajane je zadovoljil odgovor dr. Janeza Drnovška, povezali pa se bodo tudi z notranjim ministrom Andrejem Šterom Svet krajevne skupnosti Razkrižje je sprejel pojasnilo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da o zamenjavi ozemlja s Hrvaško ni bilo govora. Prek papeškega nuncija v Ljubljani Cellata bodo zaprosili za posredovanje Vatikana, ki naj razkriško in štrigovsko faro izroči v upravljanje mariborski škofiji in škofu Krambergerju, ki je v Vatikan že sporočil, da je ti fari pripravljen sprejeti. Notranjega ministra Andreja Štera bodo seznanili, da hrvaški župnik nima državljanstva in dovoljenja za bivanje in naj zato zapusti našo državo. Če to ne bo uresničeno, bodo vzeli krajani pravico v svoje roke. Kopra, sedaj pa pravi, da je Slovenija za Piranski zaliv pripravljena odstopiti Trdinov vrh, Razkrižje in del snežniških gozdov. Vlado zaskrbljuje, da se samo Jelinčič trudi, da do sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ne bi prišlo. Sprašuje se, v čigavem interesu to počne. Temeljno pogajalsko izhodišče slovenske strani je državna meja 25. junija 1991, ko sta državi razglasili neodvisnost, in stališča državnega zbora z 26. maja leta 1993. Na srečanju delegacij na Brdu ni šlo za nobene "kravje kupčije", Jelinčič pa dobro ve, da bo o vsem odločala vlada, ustrezni odbor in državni zbor. To bo ovrglo prazno besedičenje o nekakšnih zamenjavah ozemelj. Na premierove besede in vladno sporočilo se je odzval Zmago Jelinčič. V odprtem pismu z naslovom Kdo je Srovokator, dr. J. Drnovšek elinčič piše, da dejansko želi uresničiti svoje politične cilje tako kot večina Slovencev. Prav zaradi takšnih provokator-jev bo ostal Piranski zaliv slovenski, v Razkrižju se bo še naprej govorilo slovensko, Trdinov vrh se bo imenoval po pisatelju, meja v Istri pa bo na Mirni. Tega ne počnem zato, ker sem v opoziciji, ampak zaradi moralne dolžnosti, piše Jelinčič. Samo on je obiskal Razkrižance, premier jih pa ni. • J. Košnjek ^rtTiTE1!!?*^}'TrJ K\J l ULAS Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinaiji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, I IctannvitPli in i^rlaiatdi- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana ustanovitelj in l^uajaietj. / urednj|lv(s „aroenine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefaz: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkom v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ • Obe rešitvi imata svoje zagovornike in nasprotnike "Legalizacija" ali odstranitev kioskov ob stari Odeji? Občinska vlada v torek ni zmogla večinske odločitve, ali naj se odlok o tržnem redu in tržnih prostorih prilagodi lokaciji dveh kioskov ob vzhodni strani nekdanje Odeje ali pa vztraja na odstranitvi kioskov Škofja Loka, 22. julija -Pobuda, da bi občinski odlok o tržnem redu na tržnici in tržnih prostorih, ki lokacije obeh kioskov ne opredeljuje kot tržni prostor, spremenili v prid kioskoma, je bila sprožena na seji občinske skupščine. S tem v zvezi je sekretariat za prostor in okolje v torek izvršnemu svetu ponudil dve variantni rešitvi; po prvi naj bi s spremembo odloka lokacijo kioskov legalizirali, po drugi pa ju odstranili. Za nobeno od rešitev se ni ogrela večina članov, zato so obravnavo z zahtevo po dodatni osvetlitvi problema preložili. Tedaj naj bi dobili tudi odgovor na vprašanje, kdo in ali sploh plačuje najemnino za del nekdanje stavbe Odeje, ki je v občinski lasti in za tamkajšnje občinsko zemljišče. Občina je pred leti Limani Danici, ki ima ob nekdanji Odeji kiosk za prodajo sadja in zelenjave, sicer pa dejavnost registrirano na tržnici kakšnih sto korakov dlje (tam ima le skladišče), izdala začasno dovoljenje za prodajo na tržno zanimivejšem parkirišču. Kasneje jo je z južne strani stavbe preselila na vzhodno. Njen kiosk zdaj stoji delno na občins- kem zemljišču, delno pa na zemljišču podjetja Arnol ,d.o.o. Podobno kot sosednji kiosk podjetja Arnol. Podjetje je Limanijevi aprila letos odreklo gostoljubje, zato ji je tudi sklad stavbnih zemljišč odpovedal najem občinskega kosa zemlje. Limanijeva bi morala kiosk odstraniti do 9. junija, podjetje Arnol pa svojega do 13. julija. Oba kioska še vedno stojita, kot rečeno, pa se je v občinskem parlamentu pojavila pobuda, naj bi v odloku o tržnem redu na tržnici in tržnih prostorih v škofjeloški občini sporno lokacijo opredelili za tržni prostor. Spremeniti odlok ali pa iztožiti odstranitev kioska je bilo torej osrednje vprašanje za tehtanje. Člani izvršnega sveta se niso večinsko ogreli niti za prvo niti za drugo rešitev. Nekateri so se spomnili časa, ko so pisali odlok in vanj zavestno niso vnesli lokacije na Earkirišču ob nekdanji Odeji, er so želeli oživiti tedaj mrtvo tržnico nedaleč stran, drugi so menili, da je lokacija ob Odeji idealna tudi za kupce, skratka, mnenja so bila preveč različna, da bi lahko sprejeli katero od rešitev. Bo odločitev naslednjič kaj lažja? • H. Jelovčan S seje radovljiškega izvršnega sveta Blejski grad, Festivalna in Športna dvorana v lasti občine? S pogodbo naj bi Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled kot Imetnik pravice uporabe turistično-športnih in kulturnih objektov te preneslo v last občine Radovljica. To naj bi bilo potrebno za njihovo nemoteno funkcioniranje in zaradi interesov blejskega turističnega gospodarstva kot pomembnega dela občinskega gospodarstva. Radovljica, 19. julija - Izvršiti svet SO Radovljica je na torkovi seji potrdil osnutek odloka o gospodarskih javnih službah. Ta med drugim predvideva tudi izbirne gospodarske javne službe za tiste turistične, športne in kulturne dejavnosti ki omogočajo boljše gospodarjenje drugih, same pa te ne morejo ravnati le po tržnih pravilih. Junija lani je začel veljati Zakon o fgospodarski h javnih službah in v enem etu naj bi bili z njim usklajeni tudi občinski predpisi. Z Zakonom o varstvu okolja so predpisane obvezne gospodarske javne službe, izbirne pa so z odlokom določene tako, da pokrivajo vsa tista področja materialnih javnih dejavnosti, ki jih bo zagotavljala obči- na, ker jih ni možno zagotoviti tržno. Sem spadajo tudi tiste turistične, športne in kulturne dejavnosti, ki se ne morejo ravnati le po tržnih pravilih. To so žiČničarska dejavnost, posredovanje kulturnih, športnih, filmskih in drugih prireditev ter kopališka in letališka dejavnost. Občina mora zagotoviti, da se gospodarske jevne službe opravljajo v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov in preko javnega podjetja ali z dajanjem koncesij. V zvez s tem so ob osnutku odloka sprejeli še dve pogodbi s TP Turizem in rekreacija Bled: s prvo naj bi občina Radovljica postala lastnik Blejskega gradu, Festivalne dvorane, ledene dvorane z mini golfom, grajskega kopališča in naprav na smučišču Straža in Ztrnik, z drugo pogodbo pa naj bi občina na podjetje TP Turizem in rekreacija Bled prenesla opravljanje infrastrukturnih dejavnosti v FesUvami dvorani (kongresi, seminarji in druge prireditve). Za taksen predlog so se odločili predvsem zato, ker so bili omenjeni objekti praviloma zgrajeni z združenimi sredstvi blejskega turizma in občine, ker so to objekti, ki so namejnjein vsem in jih je potrebno ohraniti v skupnem interesu. O osnutku odloka in pogodbah bodo zbori skupščine odločali Že na avgustovski seji. Sicer pa je radovljiški izvršni svet spet obravnaval postopke za izbiro nove lokacije deponije komunalnih odpadkov. Sedaj je znanih šest točno določenih lokacii, ki so v načelu primerne za deponijo. Kljub temu da še niso dokončno ovrednotene po Že znanih kriterijih, jih bodo na naslednji seji obravnavali tudi zbori občinske skupščine, do takrat pa jih bodo ocenili še naravovarstveniki, gozdarji, lovci in ribiči. Sicer pa je kar do dveh lokacij, ki sta na območju Peračice, dostop možen le skozi vas Brezje, tretja lokacija je Paloviča Bošt, četrta za Gorico, peta v Grofiji in šesta, Zadnja SenoŽet, ob tromeji občin Radovljica, Kranj in Tržič. Ta je tudi najmanj problematična glede transporta, povsod drugod pa je predvidena popolna rekonstrukcija ali skoraj nova cesta na več kot petih kilometrih poti. ♦ M.A. Loški grad dobi novo streho Škofja Loka, 22. julija - Občinski izvršni svet je v torek sprejel ponudbo ptujske Panorame, ki bo za 6,6 milijona tolarjev obnovila severni in južni trakt Loškega gradu. S tem bo obnova strehe končana. Lokainvest je na javni razpis dobil tri ponudbe, med njimi je najugodnejša ponudba Panorame Ptuj. kljub temu pa stroški obnove presegajo lani načrtovanih pet milijonov tolarjev, od katerih prispeva ministrstvo za kulturo dva milijona tolarjev, ostalo pa občinski proračun. S tem denarjem bi letos lahko obnovili le dražji severni trakt strehe in del južnega, kar pa seveda ni ravno racionalna rešitev. S tem se je strinjala tudi škofjeloška vlada, ki je sklenila, naj se letos opravi vse delo, za manjkajočih 1,8 milijona tolarjev pa najame kredit izvajalca, ki ga bo občina poravnala iz proračuna v prihodnjem letu. • H. J. Ravnatelja še štiri leta Kranj, 22. julija - Občinski izvršni svet je v sredo dal soglasje h kandidaturama Marijana Konjarja za ravnatelja osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču in Jožeta Fajfarja za ravnatelja osnovne Šole v Predosljah. Sveta obeh šol sta Konjarja in Fajfarja Že potrdila, torej bosta oba Šoli vodila tudi v naslednjih Štirih letih. • H. J. SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 M/4J/4 (kulturni dom), tel.: 241-031 @®MlMcJJ©!£E GLAS ZA VAŠ STIK Z QORENJSKIM TROOM Rešitev za stolp na Škrlovcu Do zime najnujnejša gradbena sanacija Kranj, 22. julija - Občinski izvršni svet predlaga vsem trem skupščinskim zborom (prva naslednja delovna seja bo predvidoma septembra), da iz tekoče proračunske rezerve odobre 3,5 milijona tolarjev za najnujnejšo gradbeno sanacijo osrednjega obrambnega stolpa na Škrlovcu. Inves-titorstvo je prevzel sklad stavbnih zemljišč. Potem ko so arheološka izkopavanja na Škrlovcu in nenadna zahteva zbora krajevnih skupnosti za.denarju za sanacijo stolpa sprožila kar nekaj neprijetnih vprašanj, je kranjska vlada v sredo gladko sprejela predlog o finančnem pokritju del ter ga naslovila na vse tri zbore občinske skupščine. Kot je povedal Ferdo Rauter, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za letos načrtoval 11 milijonov tolarjev za obnovo načetega mestnega obzidja. Znesek je bil okleščen na pet milijonov, ki sta si jih razdelila občinski proračun in kulturno ministrstvo. Sklad stavbnih zemljišč se je v obnovo "vtaknil" zato, ker je želel ugotoviti, kaj je za zaštito večstoletnega obzidja še potrebno storiti poleg spomeniškovarstvenih del. Razpisal je natečaj za izdelavo projekta sanacije osrednjega obrambnega stolpa na Škrlovcu, na katerem so se po arheološkem izkopu notranjosti stolpa na zunanjem obzidju pokazale štiri razpoke. Za najnujnejšo gradbeno sanacijo bo sklad, ki je prevzel investitorstvo, potreboval 7,5 milijona tolarjev. Sklad je za dela, ki morajo biti strokovno opravljena do zime, namenil 3,5 milijona tolarjev, enak znesek naj bi prišel tudi iz občinske proračunske rezerve. O tem bodo odločali delegati predvidoma septembra. Kranjski izvršni svet se je v sredo zavzel tudi za postopno saniranje celotnega kranjskega obzidja od Poti na kolodvor do konca gradu Kiselštajn. • H. Jelovčan Jeza Kovorjanov se spreminja v veselje Zapora ceste ni bila zaman Na cesti k občinskemu odlagališču odpadkov že grmijo gradbeni stroji. Kovor, 20. julija - Čeprav opozoril Kovorjanov o zapori ceste k smetišču spomladi niso vzeli v Tržiču povsem zares, se je 16. maja zgodilo prav to. Le hiter dogovor o skorajšnji posodobitvi ceste je takrat odstranil zaporo. Sedaj je cesta spet zaprta, vendar tokrat - na veselje krajanov - zaradi gradbenih del, ki prinašajo prve vidne spremembe. Če so prej preklinjali ozko in strmo makadamsko cesto iz Kovorja proti Brdu tako domačini kot vozniki zlasti tovornjakov Komunalnega podjetja Tržič, bo kmalu odleglo obojim. Prvim zato, ker jim kljub odprtim oknom ne bo treba več požirati prahu, drugim pa zato, ker bo odvoz odpadkov na deponijo lažji in hitrejši. Pred nadavnim je namreč stekla prenova 600 metrov dolgega odseka na tej cesti. "Pripravljalna dela so stekla že zadnje dni junija, ko smo se lotili poseka dreves in grmičevja ob cesti. Poiskati in prestaviti smo morah tudi komunalne in električne vode. Šele nato je prišla na vrsto širitev brežin in poglobitev cestišča, ki bo manj strmo in povsod široko pet metrov. Ta dela še niso povsem končana, ker smo na začetku klanca naleteli na večje skale. V nekaj dneh bomo začeli z deli pri urejanju odvodnjavanja in kanalizacije. Nato pride na vrsto zgornji ustroj cestišča z robniki, na katerega naj bi položili asfalt konec avgusta. Zaenkrat potekajo dela po planu; upamo, da jih bomo opravili dobro in čimprej," je v torek dopoldan povedal delovodja Grega Šega iz SGP Tržič. Kot je pozneje zaupal vodja sektorja gradbene operative v tem podjetju Štefan Erdec, imajo za izpolnitev pogodbenih del na voljo le 60 koledarskih dni. Tako naj bi vsa dela končali do 8. septembra. Z občino se še dogovarjajo o podaljšanju asfaltne prevleke za 50 metrov, kar Želijo v KS Kovor. Jasna Kavčič iz tržiškega oddelka za prostor in okolje pa je pojasnila, da bo o tem odločal izvršni svet na seji v drugi polovici avgusta po proučitvi grobe ocene stroškov in smotrnosti urejanja križišča k deponiji v tej fazi prenove ceste. Kakorkoli že bo, velik problem v delu Kovorja so vendarle začeli reševati! Med našim obiskom smo se prepričali, da so domačini veseli teh sprememb. Kot je ugotovil Vili Perko, voznik tovornjaka v Komunalnem podjetju Tržič, je bila prenova te ceste res nujna. Če bo končana do roka, bodo vsi radi malo potrpeli; oni predvsem zato, ker jih daljši obvoz po slabi traktorski poti zamudi za dve do tri vožnje in jim večkrat podaljša delovni dan. • Stojan Saje Bliža se Kranjska noč Organizirano popivanje z WC-ji Kranj, 22. julija - Prihodnji petek in soboto, 29. in 30. julija, bo v mestu spet tradicionalna Kranjska noč. Na natečaj, s katerim je občina iskala organizatorja, se sicer ni odzvalo nobeno podjetje, zato so izvedbo prireditve nazadnje zaupali Turističnemu društvu Kranj, saj ne gre, da bi "največjo veselico" zaradi tega opustih. V obeh večerih bo nastopilo več glasbenih ansamblov, med njimi Californija, Slapovi, Avtomobili, Arrow in Melos, Srogram pa bodo prireditelji popestrili še z izborom mistra kranjske noči, z modno revijo, pihalno godbo, brdsko jahalno šolo, luna parkom, prvič bo zažarel tudi ognjemet. Glavna prizorišča bodo na Pungertu, pred Prešernovim spomenikom, na Glavnem, Maistrovem in Slovenskem trgu. Predsednik krajevne skupnosti Center Franc Benedik je organizatorje opozoril, naj razmislijo, ah Kranjska noč v ednini ali dvojini (letos bosta četrto leto dve noči, meščani so za eno), preprečijo pojavljanje neprijavljenih stojnic, pri gostincih zagotovijo spoštovanje urnika strežbe, predvsem pa poskrbijo za zadostno število stranišč. Po Kranjski noči, ki ji Benedik pravi organizirano popivanje brez WC-jev, namreč mesto strašno zaudarja, saj obiskovalci v pomanjkanju stranišč iščejo temne veže in druge nedovoljene prostorčke, smradu jutranji curki vode iz cevi komunalcev ne sperejo. Če nadaljujemo v Benedikovem slogu, bosta letošnji kranjski noči organizirano popivanje z WC-ji. Turistično društvo je namreč v pogodbah z gostinci iz mestnega jedra zahtevalo, da vrata svojih stranišč odprejo tudi gostom, razen tega bo društvo v mesto pripeljalo WC kontejnerje, odprto bo seveda tudi javno stranišče pod kokrškim mostom. Za jutranje čiščenje trgov in ulic bo, kot doslej, skrbela Komunala. Strog bo tokrat tudi nadzor nad "črnimi šanki", poslovnim časom gostincev in njihovim poslovanjem. Čeprav le-ti tožijo, da imajo s Kranjsko nočjo samo izgubo, bodo morali evidenci prometa zadostiti vsaj s paragonskimi bloki. • H. Jelovčan KUHINJE IZ UVOZA Pokličite V rTRGOVlNA TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnita 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Kot druga država Komunalna infrastruktura, merilo urejenosti, reda, razvitosti, je v zadnjem obdobju podobna le skoraj evforični zagnanosti vodstev in krajanov v krajevnih skupnostih. Tam, kjer so se na primer pred nedavnim odločali o bodočih občinah, bi ponekod lahko ocenili, da je prav škoda, da odločitve za občino niso bile potrjene. V zavzeti zagnanosti nekaterih krajev in davkoplačevalcev v njih, ki so kljub obveznostim do države pripravljeni še dodatno prispevati zase, ker nič ne kaže, da bi jim država uredila tisto, kar jim pomeni osnovo za obstanek na domačijah, pa na trenutke opazovalcu dobesedno zastane dih. V mestnih središčih, kjer naj bi bila javna podjetja (povsod namreč ne moremo trditi, da le-ta resnično dobro skrbijo za tisto komunalno infrastrukturo, ki jo na podeželju marsikje urejajo sami), se praviloma težko dogovarjamo za takšne ali drugačne dodatne prispevke, akcije in dela. Težava je v večini primerov tudi za nekaj centimetrov recimo spremeniti obnovljeno ali rekonstruirano cesto, takšen ali drugačen komunalni vod Največkrat sta stališče in odgovor posameznika Ne, in da je le-ta bolj trden, je kaj hitro še kako dodatno obarvan. Tam, na podeželju, ki recimo niti nima imena "demografsko ogroženo, pa nenadoma naletimo ob enakih problemih ali delih na popolnoma drugačen svet. Kot, da so tamkaj ljudje drugačni, v neki drugi državi. Ne znam si namreč zamisliti, da bi bila peščica pripravljena v mestu sama recimo prispevati 40 odstotkov za neko urejenost, za katero bi morala poskrbeti najprej (v večinski, če ne kar celotni meri) država. Tam na podeželju pa je na primer urejena, asfaltirana cesta dobrina, ki jo imajo ljudje v kraju od nekdaj za svojo. • A. Žalar Kranjski modelarji razstavljajo v vojašnici Nov motiv za prosti čas Kranj, 20. julija - Odkar so spomladi odprli v kranjski vojašnici sobo za razstave, se v njej dogaja že tretja prireditev. Tokrat so na ogled modeli različnih letal, ki so jih izdelali člani Aerokluba Kranj. Ob spletanju stikov z okoliškim prebivalstvom je glavni namen razstav, da bi mladi fantje odkrili kakšno zanimivo dejavnost za prosti čas tudi zase. Različne razstave so postale stalnica dogajanja v kranjski vojašnici, ko so aprila letos odprli posebno razstavno sobo. Častnik Boštjan Blaznik, ki je v 310. učnem centru zadolžen tudi za izvenvojaške dejavnosti, je povedal, da so po predstavitvi zbirke predmetov iz prve svetovne vojne tam prikazali še izdelke mojstrov domače obrti družine Kosmač iz Tržiča, sedaj {>a Aeroklub Kranj razstavlja do prvih dni septembra različne etalske modele. Sodelovanje s tem klubom sega tudi v izvajanje rednega pouka, kjer so jim izkušeni člani v pomoč pri tematiki protiletalske obrambe. Štirje člani Aerokluba Kranj so pripravili in postavili na ogled približno 20 različnih modelov motornih in jadralnih letal ter približno toliko malih, plastičnih modelov letal od prve svetovne vojne do današnjih dni. Stene razstavnega prostora krasijo še slike letal iz revij Obramba in Krila. Kot je ob odprtju razstave dejal Janko Rupar, predsednik kluba, vojakom prvič predstavljajo svojo dejavnost. Prepričani so, da si jo bodo radi ogledovali, morda pa bo koga izmed vojakov po vrnitvi domov zamikalo tudi modelarstvo. Prav to je osnovni namen organizacije razstav, da mladim fantom približajo možnosti različnih načinov preživljanja prostega časa, je ocenil častnik Franc Stare v pogovoru gostov z vodstvom učnega centra po odprtju razstave. Med njim so opozorili na slabe možnosti za modelarsko dejavnost, ki se sedaj odvija v glavnem po domovih in šolah. Da take razmere vendarle niso zlomile vseh modelarskih kril, je dokazal Borut Perper z demonstracijo tekmovalnih prvin z modelom jadralnega letala. • S. Saje Končno asfalt na cesti v Srednji Vrh - Krajani Srednjega Vrha leta in leta čakajo, da bi ji del ceste v Srednji Vrh asfaltirali. Letos so končno dobili del denarja za asfaltno prevleko in tako bo asfaltiranje veljalo 4, 5 milijonov tolarjev, od tega so več kot milijon tolarjev prispevali krajani sami, ostalo pa občina Jesenice in deloma občina Ljubljana - Šiška, ki ima v Srednjem Vrhu svoj počitniški dom. - Foto: G. Šinik V KS Gorenja vas pospešeno uresničujejo program Tudi na račun prihodnjega leta Janez Likar iz Čabrač, ki bo sam prispeval 40 odstotkov za cesto: "Pet let sem sanjal o asfaltu." - Marinka Biček, predsednica gradbenega odbora iz Leskovice: "Hvaležni smo vodstvu krajevne skupnosti." Čabrače, Leskovi ca, 2L julija - V krajevni skupnosti Gorenja vas, kjer so si letos zastavili obsežen program predvsem na cestnem področju komunalne infrastrukture, ugotavljajo, da dela na vseh področjih dobro potekajo. Predsednik Jože Bogataj in tajnik Ivo Petrovčič ocenjujeta, da bodo program kljub zelo velikim finančnim obveznostim najbrž uresničili, čeprav na začetku leta niso računali, da bodo lahko ustregli vsem željam krajanov v raznih krajih v krajevni skupnosti. Res pa je, da prihodnje leto tako finančno in gradbeno zahtevnega zalogaja ne bodo zmogli, saj bo najprej treba vrniti nekaj posojil oziroma kreditov. Janezu Likarju - Jezgorcu v Čabračah 12 zdaj ne bo treba po vsakem deževju skrbeti za cesto. Precejšen del na okrog 100 milijonov tolarjev vrednega programa urejanja komunalne infrastrukture letos v krajevni skupnosti odpade na ceste, prednostna obveza pa pomeni za vodstvo krajevne skupnosti refetnedumska odločitev o samoprispevku za ureditev ceste Volaka - Čabrače in Kopačnica - Leskovica. Oba odseka, za katera so se krajani odločili, da ju bodo sofinancirali s sa-mopšrispevkom, pa sta že prak- tično končana - Kopačnica -Leskovica v dolžini 2,3 kilometra in Volaka - Čabrače v dolžini 2 kilometrov in tudi prvi ter drugi del od Čabrač do Jezgurca. "Pet let sem sanjal o asfaltu," je sredi tedna pripovedoval Janez Likar - Jezgorc iz Čabrač 12 na nadmorski višini okrog 800 metrov. "Že oče je včasih rekel, najbolj pomembna je cesta. Z ženo Danico nisva veliko razmišljala, ali poleg Družina Likar - Jezgorc: Lojze in Danica s hčerkami Jernejo, Tatjano, Heleno, Mojco in Lidijo. dela, zemljišča in samoprispevka prispevava še od 1^ do 2 milijona tolarjev, ali ne. Zdaj bo slo nekaj Časa malo bolj na tesno, vendar ne bo mi več treba skrbeti za vzdrževanje makadama po vsakem večjem deževju. Ko se je Janez obrnil na vodstvo krajevne skupnosti s Eredlogom, da se kar 40-odstot-i sredstev vključi v investicijo, ki bi mu uredila cesto do domačije, so bili tudi člani sveta presenečeni. Potem pa je položil določeno akontacijo v vrednosti več kot 800.000 tisoč tolarjev. "Ocenili smo, da je treba celotni odsek, katerega gradnja se je začela že lani m je potekala v dveh fazah, dokončati takoj, da nam ne bo tako treba še tretje leto imeti stroškov z nameščanjem mehanizacije na to traso," je pojasnjeval predsednik KS Jože Bogataj med obiskom v začetku tedna pri Jezgorcu. "Slišim, da se nekateri sprašujejo, od kod mi denar in da sem si cesto "podkupil". Vedno in vselej, kar sem naredil, sem delal pošteno; tako hišo, gospodarsko poslopje, vodo... Mene prav nič ne zvija zavist, če si nekdo nabavi za milijon in pol ali dva drag avtomobil. Cesta mi veliko pomeni in prav nič mi ni žal, da sva se z ženo odločila zanjo. Hvaležna pa sva še posebej Jožetu Bogataju, Ivu Petrovciču in Mihu Bizjaku iz vodstva krajevne skupnosti, pa Francu Mozini za drugo fazo in Marjanu Lapajnetu, izvajalcu gradbenih del pri drugi fazL Del za ureditev ceste pa so prispevali tudi vikendaši Ko-govsek, Merlak, Rozman in že pokojna Katarina Hojkar. Pričakujem pa, da se bodo odzvali tudi drugi." Podobno kot Janez Likar v Čabračah pa so nekako cesto vzeli za svojo krajani Leskovice, ki so pred dnevi prav tako dobili asfalt na celotnem odseku, za katerega so se v začetku leta na referendumu odločili za samoprispevek, ki ga bodo plačevali tri leta. "Res je bil to velik zalogaj in nemalo dvomov je bilo, še preden smo se odločili za samoprispevek. Zdaj pa smo vsi skupaj zares hvaležni krajevni skupnosti, da je celotna Sto deset let gasilstva v Bohinjski Bistrici Petindvajset let staro vozilo imajo Gasilci v Bohinjski Bsitrici so danes začeli praznovati 110-letnico. Bohinjska Bistrica, 21. julija - Z današnjo sektorsko vajo, jutrišnjim promenadnim koncertom in slavnostno sejo, v soboto pa s parado, zborovanjem in prikazom gašenja gasilci Gasilskega društva Bohinjska Bistrica praznujejo 110-letnico. Čufer, vse do 1917., ko je v Zgornji vasi v Bistrici pogorelo 17 hiš in pet let kasneje 29, v kraju in širši okolici niso imeli posebne podpore. Potem pa so ljudje spoznali, kaj pomeni gasilstvo in tako so dom, ki so ga zgradili pred prvo svetovno vojno, začeli tudi opremljati. "Danes smo operativno (člani, ženske, pionirji) usposobljeni, žal pa ne najbolje opremljeni, kar zadeva vozilo. Staro je 25 let/' ugotavlja poveljnik Janez Čufer. "Zadnjih deset let nismo dobili praktično nič novega. Razlaga je bila, da nimamo dovolj velikih prostorov oziroma garaže. No, zdaj smo te uredili, obnovili dom, fresko sv. Florijana, ki jo bo zadnji dan popoldne v soboto blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, in asfaltirali prostor. Zdaj pa bomo najbrž spet morali caka- Janez Čufer, poveljnik Ni naključje, da je Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica eno najstarejših na Gorenjskem. Zoisove fužine v Bistrici so bile tisti "razlog", da so že 1882. leta ustanovili društvo. Vendar, kot razbirata iz kronike društva tajnik Štefan Pangeršič in poveljnik Janez Štefan Pangeršič, tajnik ti, kdaj bomo dobili avto, je pripomnil Štefan Pangeršič. Vsa dela na domu so jih veljala okrog 2 milijona tolarjev. Občinska gasilska zveza jim je namenila 800 tisoč, zato so še Eosebno hvaležni sponzorjem IP Bled, LIP tovarna Bohinj, Diskontu Market Lipa, Penzionu Tripič, Gradbenemu in Komunalnemu podjetju Bohinj, KS ter šoli, ki jim je tokrat brezplačno odstopila prostore za proslavitev jubileja. • A. Žalar Marinka Biček, predsednica gradbenega odbora v Leskovici: "Hvaležni smo krajevni skupnosti, da smo po referendumu tako hitro dobili cesto." akcija tako hitro stekla in da je praktično končana. Radi smo delali in tudi precej smo sami naredili. Vendar kot predsednica gradbenega odbora lahko ugotovim, da smo z voljo in ob podpori krajevne skupnosti uzelo hitro dočakali tisto, kar smo leta in leta samo upali in sanjali. Nekako grenak pa je vendarle občutek, da si moramo ceste, kakšna je bila inje zdaj iz Kopačnice v Leskovico na takšen način in s tolikšno udeležbo urejati sami," je poudarila Marinka Biček. V izgradnji pa so v krajevni skupnosti poleg omenjenih cest, ki ju financirajo krajani z deležem iz samoprispevka tudi Log - Podboršt, Žirovski vrh -Zalešan oz. Borovnak in Ja- vorč - Goli vrh (gradbena dela in ceste v makadamu končane). Ravnokar potekajo dela na odseku Suša - Golešnek, v programu pa so še Kovačeva Žaga - Mrakov - grič, prek Brona, odsek Bačne - Polenšk, Earkirišče na Hotavljah in par-irišče v Gorenji vasi. Nadaju-jejo se tudi dela pri vodovodih v Leskovici, Volaki, Dolah in na Jelovici. V Gorenji vasi pa bodo še do konca tega meseca pri- Eravili vse potrebno, da bodo rajani lahko urejali grobove na novem delu pokopališča. Za nadaljevanje gradnje kanalizacije in čistilne naprave pa prav zdaj poteka razpis za projekte. • A. Žalar Prireditve M Gasilski praznik Jezersko - Gasilci na Jezerskem bodo v nedeljo, 31. julija, dopoldne pod pokroviteljstvom predsednika IS občine Kranj Petra Oreharja proslavili prevzem nove motorne črpalke Ziegler, avtocisterne s črpalko in končanje del pri obnavljanju gasilskega doma ter asfaltiranja prostora pred njim. Proslava z blagoslovitvijo bo ob 10. uri. It It It It It It It It It It It It It Gasilska veselica « Stražišče - GD Stražišče vabi v soboto, 23. julija, ob 19. uri na veselico z ansamblom Monroe. Za dobro hrano in pijačo ter kegljanje za koštruna je poskrbljeno. Pridite v soboto v Stražišče - zabavno bo. Vabijo gasilci! »Jtltltltltltltltltltltlt Na Hrušici praznujejo Hrušica - Ob prazniku, 23. julija, bo na ogled razstava ročnih del aktiva žena. Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo, 24. julija. Ob 18. uri bo najprej predstavitev šolanih psov in prikaz gasilskih veščin mladincev GD Hrušica. Zatem bo nastop mladih pevcev ob spremljavi ansambla Vita, v vlogi Karaok pa se bodo poskusili tudi ostali mladi ljubitelji petja. 27. julija pa bo komemoracija na grobišču talcev v Begunjah. Ta dan se Hruščani spominjajo streljanja talcev na Belem polju 27. julija 1942. ItltltltltltltBtBtltltltlt Pri 50 tisoč tolarjev plače kar 15 tisoč tolarjev davka Delavce so visoka doplačila hudo prizadela V podjetjih nekdanje jeseniške Železarne je v zadnjem času slišati pomisleke glede pravilnosti obračuna akontacije davka. V podjetjih so akontacije obračunavali dosledno po zakonu o dohodnini. Pri maksimalni olajšavi je moral delavec s skromno plačo 50 tisoč tolarjev brutto doplačati 6.200 tolarjev. Jesenice, 21. julija - Na zahtevo sindikalnih zaupnikov v jeseniški družbi FI PROM je upravni odbor družbe obravnaval problematiko plač v tem podjetju, predvsem pa se opredelil do pogostih pripomb in pomislekov glede pravilnosti obračuna akontacije davka. O pravilnosti obračuna so nekateri delavci dvomili, še posebej tisti, ki so po dokončnem obračunu dohodnine morali doplačati večje vsote davka. Upravni odbor je sindikalne zaupnike seznanil s tem, da je v tej družbi bila nujna nabava sodobnejše opreme v tehnološko najbolj problematičnem delu žičarne, kar povzroča likvidnostne težave. Novi projekti za dozidavo šole v Poljanah Namesto dveh učilnic na podstrehi večji prizidek Do 20. avgusta bodo v Lokainvestu izdelali investicijski program za prizidek k poljanski šoli, vključno s telovadnico Škofja Loka, 22. julija - Škofjeloška občina bo na razpis ministrstva za šolstvo in šport, ki je odprt do konca avgusta, namenjen pa sofinanciranju vlaganj v osnovnošolski prostor, prijavila vec načrtovanih naložb. Med njimi so šole na Trebiji, v Selcih, šola Jela JanežiČa v Škofji Loki in še posebej šola v Poljanah, ki je s pripravami na dograditev in prehod v osemletko (po novem devetletko) prišla najdlje. Dograditev je našla potrditev v občinskem parlamentu, zanjo Poljanci že zbirajo denar, investicijski program pa bo v Lokainvestu predvidoma narejen do 20. avgusta. Stroške izdelave programa si bosta razdelila krajevna skupnost Poljane in občina iz tekoče proračunske rezerve. Dograditev poljanske šole bo po grobi oceni zahtevala 140 milijonov tolarjev, iz občinskega proračuna naj bi prihodnje leto zanjo namenili 35 milijonov. Skupna vsota se ie v primerjavi s prvo oceno (65 milijonov) podvojila. Projekt dograditve šole je najprej predvideval prizidek in ureditev podstrešja, na katerem naj bi pridobili dve učilnici za predmetno stopnjo. Revizijo projekta so opravili v Lokainvestu, kjer so iz različnih tehničnih razlogov odsvetovali podstrešne učilnice. Novi projekt zato podstrešje izključuje in nekoliko povečuje prizidek. S spremembo soglaša strokovna služba ministrstva za šolstvo in šport, svoj pristanek je v torek dal tudi škofjeloški izvršni svet. Gradnja prizidka tako ne bo motila rednega pouka v sedanji podružnični šoli. Prizidek bo dvoetažen, zgrajen ob zahodni fasadi šole, v njem bo 1052 kv. metrov uporabne površine (114 kv. metrov več kot po prvem projektu), devet učilnic, kar zagotavlja lažji prehod na bodočo devetletno osnovno šolo in enoizmens-ki pouk tudi na razredni stopnji, kjer je bil po prvem projektu predviden dvoizmenski pouk. Prav odprava dvoizmenskega pouka je namreč eden od ciljev in kriterijev ministrstva za šolstvo in šport pri sofinanciranju investicij v osnovnošolski prostor. S prizidkom bo poljanska šola zadoščala za enoizmenski pouk v šestnajstih oddelkih bodoče devetletne osnovne šole. Na razredni stopnji bo osem matičnih učilnic, na predmetni pa štiri splošne učilnice ter pet kabinetnih. V projektu manjka le telovadnica, ki jo je po sklepu občinske vlade potrebno vključiti v investicijski program, jo finančno ovrednotiti, ne glede na to, ali jo bodo gradili hkrati s prizidkom ali kdaj kasneje. • H. Jelovčan Begunskih barak ni več - Na Hrušici na Jesenicah so delavci ob gradnji predora prebivali v barakah ob magistralni cesti. Ko je Slovenija sprejela na tisoče beguncev iz Hrvaške, kasneje pa iz Bosne, jih na Jesenicah niso mogli kam nastaniti, zato so jih namestili v opuščene barake na Hrušici, kjer so prebivali kar nekaj časa. Ko so begunce preselili v druge slovenske begunske centre, so barake nekaj časa kazile podobo ob magistralni cesti, pred nekaj dnevi pa so jih dokončno podrli in odstranili...- Foto: D. Sedcj V FI PROMU trenutno ni možnosti za povečanje plač in tako so delavci dobili enake kot za maj - izpolnjevanje kolektivne pogodbe torej ostaja pri 90 odstotkih. Po sklepu upravnega odbora pa bodo do konca leta lahko povečali plače na osnovi boljšega izvoznega rezultata in ob zmanjšanju izgube. Družba FI PROM obračunava akontacije davka dosledno po zakonu o dohodnini, osnova za akontacije davka ni enaka osnovi za končni obračun davka, zato so razlike med končnim obračunom in akontacijami zelo pogoste in lahko dosežejo tudi večje vsote pri povsem regularnem izračunu. Zakonodajalec je posredno priznal dosedanjo sistemsko napako, saj je zakon o dohodnini za letos pripravljen tako, da je osnova za izračun akontacij enaka kot končni obračun davka. Po novem zakonu o ATENA JE ZAČELA ZBIRATI CERTIFIKATE Vpisna mesta: Enote SKB Banke d.d.: Ljubljana, Ajdovščina 4 Ljubljana BTC, Smartinska 152a Ljubljana, Slovenska 56 Ljubljana Šiška, Celovška 264 Ljubljana Zupančičeva jama, Robbova 14 Ljubljana WTC, Dunajska c. 156 Bled, Ljubljanska 4 Brežice, Prvih borcev 33 Celje. Vrunčeva 2a Cerknica, C. na Jezero 11 Črnuče, Dunajska cesta 399 Domžale, Ljubljanska 88 Gornja Radgona, Partizanska 42 Grosuplje, Kolodvorska 2 Kamnik, Titov trg 9 Kočevje, Trg zbora odposlancev 18 Koper, Ferrarska 6 Kranj, Koroška c. 5 Kranj, Staneta Žagarja 30 Krško, Krških žrtev 51 Lendava, Partizanska 20 Litija, Jerebova 14 Maribor, Ljubljanska 9b Metlika, Kidričevo naselje, blok 4 Mozirje. Na trgu 19 Murska Sobota, Kocljeva 14 Nova Gorica, Tolminskih puntarjev 4 Novo mesto, Novi trg 3 Novo mesto, Glavni trg 10 Ormož, Ljutomerska 7 Postojna, Ljubljanska 5a Radovljica, Sercerjeva 18 Ribnica, Kolodvorska 9a Sevnica, Glavni trg 28 Škofja Loka, Novi svet 22 Trebnje, Rimska 6 Vrhnika, Cankarjev trg 8 Zagorje, Cesta zmage 1 Zalog, Agrokombinatska 2 Žalec, Savinjska c. 12 Enote SAFE INVESTa SL: Maribor, Prešernova 1 Celje, Kidričeva 3 Idrija, Vojkova 8a Koper, Pristaniška 14 Krško, Krških žrtev 132b Ljubljana, Smartinska 130 Murska Sobota, Slovenska 42 Nova Gorica, Vipavska c. 13 Novo mesto, Novi trg 5a Ruj, Potrčeva c. 65 Slovenska Bistrica, Trg Alfonza šarha 1 Velenje, Efenkova 61 Sedež ATENE, Ljubljana, Slovenska 56 Sedež SILVI, Ljubljana, Slovenska 56 Kastel d.o.o.: Prem, Dolnja Bitnja 4 Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 2 in v "potujočih uradih" zgoraj navedenih pravnih oseb. NAKAZNICE DOBITE NA VPISNIH MESTIH S seboj prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje EMSO za vplačilo in vpis delnic. Če vpisujete delnice za otroke, prinesite veljaven rojstni list, za druge osebe pa veljavno pooblastilo. ATENA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Ljubljana. Slovenska cesta 56 Telefon-061 323 672 dohodnini bodo doplačila ali vračila davka minimalna, razen v primerih, ko ima delavec več virov obdavčljivega dohodka ah v primeru napačnih podatkov. Upravni odbor FI PROMA je priporočil delavcem, naj preverijo, če so prijavili družinskega člana, ki ima pravico do olajšave, če so odjavili družinskega člakana, za katerega preneha pravica do olajšave. Neuveljavljena olajšava pri akontaciji pomeni brezobrestno kreditiranje države, uživanje neupravičene olajšave pa zavezanca za plačilo davka tudi po novem zakonu neprijetno preseneti, ko je treba davek doplačati. Ko so napravih primerjavo, se je izkazalo, da je davčna lestvica za lani pri skromni plači 50 tisoč tolarjev bruto zahtevala doplačilo davka skoraj 15 tisoč tolarjev. Na osnovi računov se je lahko razlika občutno zmanjšala, vendar je bilo tudi pri maksimalni olajšavi doplačilo davka več kot 6.200 tolarjev. Po novem zakonu naj bi uveljavljanje olajšav pomenilo minimalno vračilo davka - do 3 odstotkov. Vendar v vsakem Srimeru to ne bo tako. Če je ilo doslej najbolj pogosto doplačevanje davka pri nižjih plačah, bo za letol994 več doplačil delavcev z višjimi plačami, posebno tistih, ki imajo več virov dohodka. Nekatere delavce so doplačila davka tako prizadela, da so se odpovedovali upravičeni davčni olajšavi pri mesečnih obračunih, da ne bi bilo treba naslednje leto davka spet do-plačevati. • D. Sedej Mednarodno leto družine Zaskrbljenost zaradi čedalje slabših življenjskih razmer v družinah Ministrstvo za delo je skupaj z Nacionalnim svetom za mednarodno leto družine za to priložnost izdalo dve publikaciji. V prvi so objavljeni prevodi vseh izvirnih besedil Organizacije združenih narodov, v drugi pa je pregled dogodkov, prireditev in dejavnosti, povezanih z družino, v Sloveniji. Namen publikacij je narediti uradna stališča OZN bolj dostopna. Hkrati bi s tem radi spodbudili javno obravnavanje družinskih tem in aktivno vključevanje različnih organizacij, ki so povezane z družino, v mednarodno leto družine. Ministrstvo za delo je 14. junija objavilo razpis za sofinanciranje prireditev v mednarodnem letu družine v znesku 15 milijonov tolarjev. Ta sredstva naj bi bila v pomoč vsem, ki želijo v letu družine organizirati razne dejavnosti, pa same tega finančno ne zmorejo. Najvišji znesek sredstev je 300.000 tolarjev. Na razpis se je javilo 90 vlagateljev, komisija za razdelitev sredstev pa je o razdelitvi denarja sklepala v torek. Svoje naloge in delovanje vidi Nacionalni svet (ki ga je imenovala Vlada R Slovenije) v spodbujanju družbene občutljivosti za družinske tematike, v razvijanju zavesti o pomenu družine in v razširjanju informacij o poglavitnih ciljih mednarodnega leta družine. Te akcije bi sprožile razmislek o pomenu družine za posameznike, ki v družinah živijo, in še posebej o pomenu družine za družbo, njen napredek in obstoj. Zato je treba nujno razmisliti o možnostih za izboljšanje kakovosti življenja ljudi, da bo v družinah lažje in bolje živeti. V dolgoročnih dejavnostih si bo Nacionalni svet prizadeval za oblikovanje trajnega strokovnega telesa, ki bo spremljalo učinke družinske politike. V uvodu druge publikacije je še tedanja ministrica Jožica Puhar zapisala, da se je naša država, zavedajoč se družbenega pomena družine, odloČila za odgovorno in dejavno družinsko politiko z že uveljavljenimi ekonomskimi ukrepi, s posredno in neposredno pomočjo družinam, z razvijanjem socialnih storitev, z ukrepi na področju zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva... S tem želijo olajšati in izboljševati možnosti družinskega življenja, a tudi spodbujati ljudi, da bodo sami bolj odgovorni do družine. * S. Brankovič Pooblaščena družba za uptavljanie investicijskih skladov MODROST, KI SE OBRESTUJE GORENJSKI GLAS • 6. STRAN OGLASI Petek, 22. julija 1994 JELOVICA JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka Kidričeva 58, Škofja Loka DOM PETRA UZARJA Tržič objavlja prosta delovna mesta 1. NATAKARJA 2. MEDICINSKE SESTRE Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahteva še: pod 1 - IV. stop. strokovne izobrazbe za poklic natakar, pod 2 - V stop. strokovne izobrazbe za poklic medicinski tehnik ter v obeh primerih znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. Rudolf Breuss ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE ter drugih navidez neozdravljivih bolezni z naravnimi sredstvi. Izredno zanimiva knjiga, ki opisuje zdravljenje raka s postno terapijo ob uporabi čajev ter zelenjavnih sokov. Rak še vedno spada med glavne vzroke za prezgodnjo smrt in zato je dragoceno vsako novo spoznanje o njegovem premagovanju. Avtor navaja, daje sam ozdravil več kot 2000 ljudi, sicer pa ocenjuje, daje bilo z njegovo terapijo ozdravljenih že več kot 45.000 ljudi. Knjigo lahko naročite po povzetju z naročilnico ali po telefonu. Cena je 1.197 SIT. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE po ceni 1.197 SIT. Ime in priimek:................................ Ulica in hišna šl............................... Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TelTFar 063/27-734 Podarimo si zdravje! alpina "Alpina" tovarna obutve Žiri, p.o., Strojarska ul. 2, Žiri objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev in sicer: - počitniško prikolico z baldahinom - Adria - 4 osebe, izklicna cena 70.000,00 SIT - večje število električnih strojev za šivanje usnja; enoigelni, dvoigelni, cikcak, stolparski, ramenski, verižni, izklicna cena od 16.000,00 SIT do 32.000,00 SIT - stroje za montažo: - stroj za pribijanje opetja, izklicna cena 160.000,00 SIT - stroj za natezanje konic, izklicna cena 640.000,00 SIT - kompresor za komprimiranje zraka (moč 35 kW), izklicna cena 800.000,00 SIT - stroj za skozišivanje, izklicna cena 320.000,00 SIT - 2 stroja za obrez podplatov - rezkar, izklicna cena 16.000,00 SIT - 2 stroja za pribijanje stranic, izklicna cena 16.000,00 SIT - stroj za prah IKOS, izklicna cena 10.000,00 SIT - stroj za pranje avtomobila PUROMAT, izklicna cena 320.000,00 SIT in še nekaj drugih strojev in naprav. Licitacija bo v soboto, 23. julija 1994, ob 9. uri na dvorišču Alpine Žiri, Strojarska ul. 2, Žiri. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom licitacije. Udeleženci, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Kupec mora plačati kupnino v celoti v 8 dneh po končani javni licitaciji. Prometni davek v ceno ni vključen. Zastopniki pravnih oseb morajo predložiti pravnoveljavno overjeno pooblastilo za zastopanje na licitaciji. Prodajali bomo po načelu videno-kupljeno in kupec nima pravice uveljavljati kasnejših reklamacij. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 064/ 691-461, int. 310 (Vinko Jereb). tehtnica ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike in elektronike Dinamično podjetje s področja precizne mehanike in elektronike išče sposobnega STROKOVNJAKA ZA VODENJE MARKETINGA Od kandidata pričakujemo: - da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščine ali nemščine) - da je komunikativen in pripravljen na timsko delo - zaželene so delovne izkušnje s tega področja Zainteresiranemu kandidatu nudimo: - delovno razmerje za nedoločen čas - stimulativne osebne dohodke - enosobno stanovanje v Železnikih Delo za rapisano delovno mesto se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Začetek dela po dogovoru. Vloga naj vsebuje vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis. Vloge sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba podjetja. vabi k sodelovanju v SPE PRIMARNA PROIZVODNJA novega sodelavca za NABAVLJANJE ŽAGANEGA LESA IN HLODOVINE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - višješolsko izobrazbo lesarske oz. gozdarske smeri - nad 24 mesecev delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Pisno prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov JELOVICA Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. Informacije dobite po telefonu 064/631-241, int. 204. Bliža se hokejska sezona! Od ponedeljka, 25. julija, so v prodaji sezonske vstopnice za tekme HK Acroni Jesenice v dvorani Podmežakla. Cena celoletne vstopnice izjemno ugodna - 300 DEM v protivrednosti SH za sedeže oziroma 210 DEM/SIT za stojišča. Možnost nakupa z odloženim plačilom na 4 čeke. Celoletne vstopnice za tekme lahko kupite: - za sedeže le v pisarni HK Acroni Jesenice vsak delavnik med 7. in 13. uro ali pred tekmami v dvorani Podmežakla - karte za stojišča lahko kupite v pisarni HK Acroni Jesenice ali v podjetju Rekreacija v Železarni Jesenice. Informacije HK Acroni Jesenice, tel.: 064/81-584, Rekreacija, d.o.o., Jesenice 064/861-441. Kako bi s certifikatom ravnal preudaren gospodar? Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite? PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA? Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb. POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE. Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. VARNOST IN DONOS. Triglav - Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih z Gorenjske. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas vama in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah. VREDNOST. Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanje dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno. ENOSTAVNOST. Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT in SDK. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu. Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega bodočega bogastva. Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 064/ 81 145 in 064/ 218 381. Triglav Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA v sodelovanju z zavarovalnico trlglav d.d. Iffl RUŽBA ZA R AVL. J AN JE SKLADI đ.đ. Certifikat je denar, s katerim lahko kupite edino delnice. Naj jih za Vas izberejo najboljši strokovnjaki za delnice in borzo! Brežice 0608/62-236 Ljubljana 06I/I33-II-55 Kranj 064/211-644 Maribor 062/29-460 Celje 063/23-936 Ptuj 062/772-531 NIKA je že tri leta po večini pokazateljev največja slovenska borzno posredniška hiša. Visoki dobički, ki so jih potrdili tudi pooblaščeni revizorji, so Niko, borzno posredniško hišo, v letu 1993 JLvrjjšiigmed najuspešnejša sS&vmsflu podjetja. Nika je že leta 1992 ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov, ki uspešno upravlja tri vzajemne sklade. Skladi denar vlagateljev nalagajo v delnice in obveznice. Tako lahko vsi vlagatelji razpršijo sredstva v različne vrednostne papirje in povečajo varnost svojih naložb. Poskrbeli bomo, da bodo delnice naše investicijske družbe čimprej uvrščene v kotacijo na borzi. Potrudili se bomo, da jih boste lahko kmalu pr&lajfovjthbtifaeni. NIKA NIKA Zaradi odličnih rezultatov, stabilnosti, zanesljivosti in javnosti našega delovanja nam investitorji zaupajo. To se zrcali v hitri in stabilni rasti vrednosti delnice Nike na Ljubljanski borzi. Tečaidelniceje od začetka leta%9M%urasel s 318 DEM na preko 1200 DEM. S certifikati lahko kupite delnice Nikine pooblaščene investicijske družbe. Na voljo so Vam v naših poslovalnicah v Brežicah, Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, na Ptuju, v mobilnih pisarnah, ki bodo obi.yk%v(Jwwmše slovenske kraje in v poslovalnicah posie^d^ovTmiji. Skoraj štiri tisoč strank nam zaupa in v sodelovanju z nami vlaga svoj denar. Tudi lastniški certifikati so za nas denar in posvetili se jim bomo z enako skrbnostjo. Ne obljubljamo Vam velikih dobičkov. Skušali pa bomo čimbolje vnovčiti svoje izkušnje v poslovanju z bodo z^^^^^^^^^fika t! NIKA NIKA Nika je med slovenskimi finančniki znana po strokovnosti, inovativnosti in sodobnosti. Zaposleni v NIKI so visoko izobraženi strokovnjaki,Judi doktor znanostrm dvainagistra. Zbrana sredstva bomo vložili v delnice znanih slovenskih podjetij, pa tudi v delnice manj znanih podjetij, za katera bodo . naše analize pokazale, da lahko uspešno nastopajo na trgu, povečujejo obseg poslovanja in ustvarjajo dobiček. Za izbor delnic bodo poskrbeli izkušeni strokovnjaki. p v w ww m Od 20. julija na vpisnih mestih! kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Telefon: 064/81-952 ob nakupu z gotovino barvni TV - domači in uvoženi bela tehnika Ob nakupu nad 60.000 SIT možen NAKUP NA 5 ČEKOV H KI/, OBRESTI NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE Motorno olje. novih dimenzij Motoma olja PROTON so izdelano s pomočjo najsodobnejše tehnologije in po kakovosti dosegajo najboljše znamke motornih olj; saj ustrezajo specifikacijam ameriškega naftnega inštituta (AR)» ter zahtevam in specifikacijam najuglednejših svetovnih proizvajalcev motornih vozil. V družino PROTON spadajo štiri olja. PROTON Top Sint 5VV-40 PROTON Avant 15W-40 PROTON Diesel 15VV-40 PROTON Turbo Diesel 15VM0 PROTON motorno olje novih dimenzij PETROL KULTURA GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 22. julija 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Cernigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. ib 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. Od 1. julija dalje je galerija Šivčeva hiša v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja ingrafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marchela in Janeza Kneza. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na Slovenskem. V prodajni galeriji Mravljica na temo Slovenstvo razstavlja akademski slikar Kiar Meško. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. Ob razstavi v galeriji Kurnikove hiše ZGODOVINA ČIPKARSTVA V ŽELEZNIKIH Znanje izdelovanja čipk je v Železnike prinesla leta 1881 (vul.) Štatorjeva Katra, ki je nekaj let služila v Idriji. Naučila je klekljati najprej dve hčerki svojega novega gospodarja Daganna, potem pa so s dekleta učila med seboj. Trgovec Dagann je kmalu ugotovil, da se čupke lahko prodajajo in jih je začel odkupovati in zamenjevati za hrano in blago. 1887 pa je v Železnike že pripeljal prvo čipkarsko učiteljico, da bi se kvaliteta in tako tudi cena čipk izboljšala. 1902. leta je v nekdaj močnem železarskem kraju uglasnil še drugi plavž in 600-letna tradicija je bila končana. Veliko ljudi ie ostalo brez dela, moški so odšli po svetu, doma pa so ostale matere z otroki, ki so družine preživljale ravno z izdelovanjem in prodajo čipk. Tudi krajevne oblasti so spoznale pomen tega dela in že leta 1907 izprosile čipkarsko šolo v Železnikih. Ta je pod različnimi državami in režimi delovala do leta 1960. Vse do konca druge svetovne vojne je bilo klekljanje edini redni vir zaslužka mnogih družin v Železnikih. Klekljarice so svoj položaj in zaslužek skušale izboljšati tudi z organiziranostjo v čipkarskih zadrugah. Prva je bila ustanovljena 1920 in je delovala samo dve leti, druga pa leta 1946 in je z uspehom delovala vse do leta 1965. Ta je tesno sodelovala z izvoznim podjetjem DOM v Ljubljani in čipke iz Železnikov so se prodajale po vsem svetu. Ž ukinitvijo čipkarske šole in zadruge se je kontinuiteta izdelovanja Čipk močno skrčila, ni pa se prekinila. Mlajše ženske so se zaposlile v novo nastajajoči kovinski in lesni industriji, starejše pa so še vedno klekljale ter same in preko prekupčevalcev prodajale svoje izdelke. Ustanovitev Turističnega društva v Železnikih pa je klekl-janju prinesla nov zanos. Čipka ni bila več samo tržno blago, pač pa tudi originalni spominek kraja, posebno Železnikov in je z začetkom organiziranja čipkarskih dnevov ostala tudi pomemben etnološki element. • Jurij Rejec Prihodnji teden se bo začel XII. Festival Radovljica DONDONATS, Tel. in fax.: 068/60-406 d.o.o., Metlika Podjetje za proizvodnjo peciva v novem obratu v Škofji Loki razpisuje naslednja delovna mesta: DVE DELAVKI TRI DELAVCE katerekoli izobrazbe, za nočno delo POSLOVNO SEKRETARKO zaželene delovne izkušnje, aktivno znanje angleščine in dela na računalniku. Vsi zainteresirani naj pokličejo po tel.: 068/60-406. Z vsemi bodo opravljeni pogovori v Skofji Loki. VRHUNSKI KONCERTI STARE GLASBE V soboto, 6. avgusta, se bo na Linhartovem trgu v Radovljici začel sedaj že tradicionalni festival stare glasbe, ki ga pripravlja koncertna agencija Klemen Ramovš. Za ugledno prireditev je vedno večje zanimanje. Koncertno občinstvo prihaja od vsepovsod - iz Ljubljane, pa Trsta Celovca in drugih krajev, v radovljiški graščini pa bodo tudi letos nastopili sami priznani glasbeniki svetovnega slovesa. Na prvem koncertu v soboto, 6. avgusta, bo nastopil ansambel za staro glasbo Romanesca iz Londona (Andrew Manze, baročna violina; John Toll, čembalo; Nigel North, teorba, lutnja). Na programu odličnega ansambla, ki je imel koncerte po vsej Evropi in je uspešno posnel ploščo Vivaldijevih Manchesterskih sonat, bo tokrat italijanska glasba 17. stoletja: Cimov Vražji trilček, pa dela Castella, Piccminija, Vitalija, Frescobaldija in Tartinija. Na naslednjem koncertu, v torek, 9. avgusta, bo dela italijanskih mojstrov - Vivaldi, Scarlati, Pergolesi, Boccherini in J. S. Bacha predstavil ruski čelist Ivan Monighetti, ki je na moskovskem tekmovanju čelis-tov očaral publiko z bogato kantileno, virtuozno tehniko in odlično kvaliteto zvoka. Na čembalu ga bo spremljal S hlev Adel, ki prihaja iz Tel Aviva. Na tretjem koncertu Festivala Radovljica bodo privrženci stare glasbe lahko poslušali dunajski orkester za staro glasbo Accentus (Carmen Cano: mezzosopran, Michael Posch: kljunaste flavte, gamsovi rogovi, bambusove flavte, dvojne flavte, cheremia, Thomas VVlmmer: fidula, vihuela d'ar-co, saz, rebab, ud, VVolfgang Reithofer: tolkala, tromba marina). V njihovem široko zastavljenem programu izsto- ?ajo koncerti španske glasbe 5. in 16. stoletja. Z izvrstnim obvladovanjem avtentičnih inštrumentov bodo na radovljiškem festivalu pričarali mistiko LIKOVNA KOLONIJA V PREMANTURI Kranj - V Galeriji Prešernove hiše v Kranju so na ogled dela udeležencev lanskoletnega likovnega srečanja v Premanturi. Na tretji in zatorej v veliki meri že kar tradicionalni likovni koloniji, ki med slovenskimi likovnimi kolonijami vsekakor Eredstavlja nekaj posebnega, saj jo Kranjčani prirejajo v sosednji [rvaški, je sodelovalo šest kranjskih slikarjev; Alenka Kham Pičman, Vinko Tušek, Nejč Slapar, Karel Kuhar, Zmago Puhar in Izidor Jalovec. Kolonija je potekala zgolj tri dni, vendar v nadvse Erijetnem okolju in gostoljubnem vzdušju počitniškega tabora ranjske Počitniške zveze v Runkah pri Premanturi. Počitniški zvezi pripada tudi večina zaslug za izvedbo kolonije, pri njeni realizaciji pa sta sodelovala tudi Športna zveza Kranj in ZKO Kranj. Kolonija je bila, kot je običajno, seveda delovno srečanje umetnikov. Zaradi kratkega časovnega obsega pa je v resnici velika večina predstavljenih del kasnejšega nastanka. Risb in slik, ki so nastajale pod obmorskimi vtisi, pa je celo več, kot jih je bilo lahko uvrščenih na razstavo, ki predstavlja tudi uvod v letošnji obisk kranjskih slikarjev v Premanturi. Alenka Kham Pičman, katere likovna bera je bila že ob prvih dveh srečanjih s Premanturo najbogatejša, je ustvarila vrsto prepričljivih risb, pravcatih likovnih impresij, ki predstavljajo tudi svojevrsten dnevnik slikarkinega bivanja in likovnega popotovanja po počitniškem okolju. Namesto z realističnimi odslikavami se ponovno srečujemo s spontanimi razpoloženjskimi zapisi obmorskega okolja. Črno-bela risba in barva, nanesena z barvnimi svinčniki, se na njih spleta s smiselno in za slikarko značilno celoto. Karel Kuhar, ki se je kolonije udeležil prvič, svoje zanimanje posveča sožitju med človekom in okoljem (naravo), ki ga razgrinja v nizu nadvse nenavadnih, pogosto arhajsko učinkujočih motivov, izdelanih v zanj značilni tehniki. Njegova dela - tokrat gre za risbe manjših formatov, v katere so se naselile tudi barve - so zato vedno simbolno zaznamovana. Motivi iz ikonografske zakladnice preteklosti, med njimi je neredko tudi krščanska simbolika, tvorijo neločljiv del njegove izpovedne govorice, ki ostaja eno najbolj vsebinsko poglobljenih prispevkov gorenjskih umetnikov, Izidor Jalovec se predstavlja z vrsto risb ženskih aktov večjih formatov, ki zaradi svojega črno-belega, na grafiko spominjajočega učinkovanja ne glede na poudarjen erotični ton delujejo nekoliko brezosebno In marsikdaj celo tesnobno. Predstavljene ženske figure so močno stilizirane, zaznamujejo jih elementi za slikarja značilnega podajanja figuralike, Nastale so na neposreden način, v sproščenem ustvarjalnem trenutku, le z nekaj potezami s čopičem in pričajo o tem, da prav risba najverjetneje predstavlja najizrazitejšo avtorjevo in izpovedno sredstvo. Slike Zmaga Puhaija, na katerih lahko prepoznamo zabrisane poteze krajinskih motivov, so prepolne raznovrstnih drobnih likovnih oblik in akcentov, ki se v obliki nadvse živahne likovne igre prepletajo med seboj in prehajajo drug v drugega. Učinkujejo nadvse spontano, po zaslugi značilnega slikarjevega rokopisa in izdelave slike s kopičenjem in prekrivanjem potez in ploskev pa hkrati tudi likovno urejeno. Vinko Tušek pa je svoje zanimanje tokrat namenil detajlu pejsaža, saj je na površini kamna, prekritega z morsko floro in favno, zaznal podobne topografske poteze, kot so te, ki obvladujejo človekovo okolje in si tako poiskal nadvse izviren motiv. Ta svojevrstni mikrokozmos je povečal, tako da spominja na pokrajino z vsemi značilnostmi skopega in hkrati bogatega sveta. Iskanju sproščenih optičnih učinkov v okviru geometrijsko zasnovanih kompozicij se je posvetil Nejč Slapar. Vanje je vključil vrsto likovno nasprotujočih si elementov in tudi kontrastne barve, ki se pojavljajo celo pomešane med seboj, uskladil v ornament al no sožitje, ki nima več prevladujočega geometričnega značaja. * Damir Globočnik španskih Židov okoli leta 1500 - Romance sefardov. Soboto kasneje, 13. avgusta, bo nastopil harfist Andrew Lawrence - King iz Londona. "Zgodnje harfe s popolnim kromatičnim nizom m nizkim basovskim registrom presenetijo s svojo nenavadno zvoč-nostijo in pod prsti enega vodilnih virtuozov na ta inštrument zvenijo enkrat z mehko občutljivostjo, drugič z močno impulzivnostjo," obljubljajo organizatorji. Na koncertnem programu so: Marini, di Ma-que, Frescobaldi, Trabaci, Ge-sualdo, Gibbons in Dovvland. V drugi polovici XII. Festivala Radovljica bosta na koncertu, ki bo v torek, 16. avgusta, nastopila flavtistka Marijke Miessen iz Amsterdama in čembalist Glen Wil-son iz Londona. Flavtistka in čembalist, ki je zmagal na tekmovanju v Bruggeju, se Eroslavil z izvrstno izvedbo achovih Goldbergovih variacij in Dobro uglašenega klavirja, skupaj dovršeno muzicirala in temperamentno izvajatadela nizozemskih in italijanskih mojstrov. Program; van Eyck, de Vbis, Svveelinck, Padbure, Noordt, von VVassenauer, Frescobaldi, Riccio, di Selma, Fon- tana, da Faenza, Bassano, Cesare, Castello. Flamski kvartet kljunastih flavt Vier Op'n RiJ iz An-tvverpna sicer nastopa na najbolj prestižnih festivalih v Evropi, Ameriki in na Japonskem. Med drugim so dobili prvo nagrado na tekmovanju Musica Antiqua v Bruggeju, v Radovljici pa bodo v četrtek, 18. avgusta, izvajali dela Scheidta, Bacha, Sweertsa, de Boismortiera, Kempisa, Mozarta in Vivaldija. Na zadnji festivalski prireditvi v soboto, 20. avgusta, pa bo nastopila plesna skupina za staro glasbo La fotlia iz Firenc. Odrski spektakel poustvarja veselo plesno razpoloženje Francije v 17. in 18. stoletju, ki v odlični interpretaciji igralcev zaživi pred občinstvom v vseh odtenkih, pravijo prireditelji. Sedem koncertov odličnih glasbenikov in skupin torej sestavlja letošnji, že dvanajsti Festival Radovljica, kjer se sedaj že tradicionalno zbirajo najboljši poustvarjalci stare glasbe. Koncerti, ki bodo bo torkih, četrtkih in sobotah, se začenjajo ob 20.30 uri, vstopnice pa je na Gorenjskem moč dobiti v Turističnem društvu Radovljica. • M.A. Ob razstavi Kiarja Meška v prodajni galeriji Mravljica SLOVENSTVO Škofja Loka - Prav mikavno je odpirati dosjeje o slikarjih, listati po orumenelih časopisnih izrezkih, ki mi govorijo, da Kiar Meško ne ceni preveč spremne besede galeristov, ki, tudi to je res, spregovore nekaj o predstavljenih delih, o biti slikarskega delovanja pa skoraj nič. Sam pa pravi, da različne stopnje zahtevnosti pozna tudi umetnost, ali da pri slikarstvu ugotavljamo, da je njegova prepričljivost odvisna ne samo od spretnosti, s katero umetnik obvladuje projekcijo prostorskih razsežnosti na ploskev, temveč tudi od zahtevnosti miselne osnove njegovega dejanja. Iz posameznih časopisnih izrezkov sem naključno izbral tistega, iz leta 1965, ko je imel Kiar Meško razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Slikar je bil takrat star 29 let in Bassin je zapisal kot kuriozum, da je moral Meško uporabiti za enajst slik platna tistih slik, s katerimi se je leta 1963 predstavil v Dubrovniku. Za tokratno razstavo mu ni bilo treba preslikati starejših slik, tistih, ki sem jih občudoval na raznih razstavah in so se mi vtisnile v spomin vse od Velike pozabljene ikone do portretnih študij, npr. Kronika osirotelega starca, ali pa njegovih balerin. Slikarstvo Kiarja Meška je vezano na zlato dobo španskega slikarstva od Goye do Velasqueza. Odsev tega slikarstva je pričujoč tudi na razstavljenih delih, ki jih je avtor naslovil "Slovenstvo". Meškove podobe na to temo so do skrajnosti perfekcionirane stvaritve v likovnem smislu in so vsebinsko polne neke ironične distance do upodobljenega dogajanja. Ironični nasmešek"se seli iz slike v sliko s tako neponovljivo močjo, ki bi jo lahko pripisali ilustracijam Don Kihota. Ta ugotovitev ni sodba, je le razmišljanje, je le občutek, ki te prešine ob gledanju teh slik. Sicer slikar sam pravi, da vsak gledalec ali občudovalec umetnin ima svojo domišljijo, neguje jo, afi jo zapostavlja in v skladu s tem, kako Živi svoj duhovni svet, doživlja sliko. Le-ta je sicer zaključena, oblikovana misel, se pravi, da predstavlja sklop dejstev medsebojni miselni povezavi. • Andrej Pavlovec GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Po šestih mesecih v kranjski Varnosti Varnost na koncu nevarnih razmerij Revizija je ugotovila nepravilnosti finančnega in računovodskega poslovanja že od leta 1990 - Nekdanji vodilni delavci naj bi podjetje oškodovali za okoli 20 milijonov tolarjev - Podjetje spet posluje uspešno Kranj, 20. julija - Nekdaj uspešno podjetje za varovanje premoženja Varnost iz Kranja, ki se je ob koncu lanskega leta znašlo v precejšnjih težavah, po odhodu nekdanjega direktorja, spet posluje dobro in je že prebrodilo krizo. Pred kratkim je svoje delo opravila revizijska služba SDK, zdaj pa naj bi razpisali prosto delovno mesto direktorja, ob tem pa je že pripravljen tudi načrt lastninskega preoblikovnja. Iz revizijskega poročila je razvidno, da so se od leta 1990 pa do konca lanskega leta v podjetju dogajale številne nepravilnosti. Revizija je v Varnosti potekala od lanskega decembra do letošnjega aprila. V revizijskem poročilu je ugotovljeno, da je nekdanji direktor poleg številnih pravnih kršitev veljavnih predpisov sprejemal poslovno škodljive odločitve, sklepal škodljive pogodbe in negospodarno upravljal z lastnino. Poleg tega so revizorji ugotovili še nepravilnosti pri vodenju poslovnih knjig, Ki so bile vodene površno, neažurno in v nasprotju z osnovnimi knjigovodskimi načeli. Obstaja tudi sum, da je nekdanji direktor prekoračil pooblastila in oškodoval podjetje za okoli 20 milijonov tolarjev, s tem, da je takšno stanje ugotovljeno samo do konca marca lanskega leta. Direktor in vodilni delavci podjetja so si poleg precej visokih plač izplačevali precej visok regres in stimulacije, direktor je za svoje potrebe najel avtomobil, ki je podjetje stal po tri tisoč mark na mesec, skoraj dva milijona tolarjev je šlo za najem prostorov, ki jih Varnost nikoli ni uporabljala, z nepravilnostmi pri nakupu delovnih oblek, avtomobilov, stanovanj in ostalega pa je škoda nanesla na že omenjenih 20 milijonov. To je kar krepko več kot v Varnosti mesečno odštejejo za bruto plače, saj se ta znesek vrti okoli 15 milijonov. Načrt lastninjenja podjetja Varnost predvideva, da bodo 40 odstotkov namenili skladom, 20 odstotkov bo pripadlo interni razdelitvi, 40 odstotkov pa naj bi lastninili z internim odkupom. Stari dežurni center za intervencije v Varnosti posodabljajo že v teh dneh. Ob odhodu direktorja, ki je dobil suspenz, je delavski svet podjetja za vršilca dolžnosti imenoval Marka Gabra, ki je bil v podjetju zaposlen že prej. Ob prevzemu dolžnosti decembra je bila Varnost v izjemno težkem finančnem položaju, saj je bilo denarja na računu zelo malo, poleg tega pa je bilo potrebno zagotoviti denar za plače. K sreči niso bili deležni večjih odpovedi naročil za svoje stroritve, čeprav so jim v Živilih najprej odpovedali naročilo fizičnega varovanja in prevoza denarja, nato pa so ponovno za to dejavnost ponovno sklenili pogodbo. V letošnjem letu jim je celo uspelo pridobiti nekaj novih strank, tudi finančni položaj se je obrnil v pozitivno smer in zato v podjetju že opravljajo tudi investicije. Kot je poudarila Milena Koselj Šmit iz sindikata Neodvisnost, se dobro poslovanje odraža tudi v tem, da je Varnost eno redkih gorenjskih podjetij, ki je delavcem v celoti izplačalo regres. V Varnosti so pred kratkim popolnoma obnovili vozni park, ravnokar se pripravljajo na montažo novega dežurnega centra za intervencijsko službo, zamenjali so radijske postaje, in repetitor, lotevajo pa se tudi posodobitve računalniške mreže. Že v kratkem naj bi razpisali prosto delovno mesto za novega direktorja, kot pravi sedanji vršilec dolžnosti Marko Gaber, s prihodom novega vodilnega človeka pa naj bi dokončno uredili razmere tako na poslovnem kot tudi na kadrovskem področju. • M.G. Vroče certifikatno poletje V tekmi za lastninske nakaznice Letos strokovnjaki v pooblaščenih investicijskih družbah očitno ne bodo imeli dopusta - Od ponedeljka odprta vpisna mesta za izpolnjevanje lastninskih nakaznic - Strahotna konkurenca na samem startu in pomembne razlike v ponudbi Kranj, 22. julija - Večina pooblaščenih investicijskih družb, ki so dobile dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, je že v ponedeljek, 18. julija, nekatere pa predvčerajšnjim, odprla vpisna mesta, kjer državljani kot lastniki certifikatov lahko izpolnimo lastninsko nakaznico oziroma vpisnico delnic konkretno izbrane investicijske družbe, kar bo nadomestilo nakaznico. Vpisnih mest je kot toče -precej investicijskih družb pa se loteva tudi potujočih vpisnih mest in s tem zagotavljanja možnosti, da pridobijo kar največ lastninskih nakaznic in s tem kapitala od imetnikov razdeljene družbene lastnine, zdaj v obliki certifikatnega premoženja. Preostale investicijske družbe, ki so pridobile dovoljenje, odprejo vpisna mesta v ponedeljek, 25. julija, in s tem se bo spisek še močno povečal. Vsaka investicijska družba ima natanko šest mesecev po odprtju vpisnih mest čas, da zbere kar največ certifikatov, saj bo vrednost le-teh podlaga njihovemu poslovanju vnaprej. Ta čas je lahko tudi krajši, če bodo v njem uspeli vpisati vse delnice prve emisije posamezne investicijske družbe - kar pa ob strahotni konkurenci za naše certifikate iz državljanske ali denacionalizacijske razdelitve ni prav verjetno. Seveda je možen vpis delnic prve emisije tudi z denarnimi sredstvi, ne le z lastninskimi nakaznicami. Zato je že nekaj časa (tudi v Gorenjskem glasu) veliko informativnih oglasov investicijskih družb, ki poslovanje usmerjajo na severozahodni del Slovenije (npr. Gorenjski investicijski sklad, d.d.; Triglav za Gorenjsko, d.d.; itn.). Letošnje poletje se glede odločanja o certifikatu ni treba ravnati po starem reku "kdor prvi pride, prvi melje" - kajti vred- nost lastninske nakaznice je konstantna, časa za izpolnitev vpisnice je še debelih enajst mesecev, do 30. junija 1995, in vpis delnic prvih emisij investicijskih skladov je le ena od možnosti, kam in kako vložiti vaš delček certifikatnega premoženja (ki ga imate v vrednosti med 100.000 in 400.000 SIT) in vas je o tem obvestilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, znesek je evidentiran na vašem posebnem lastninskem računu v Službi družbenega knjigovodstva. Certifikat (šele bo) denar NajpomembnejŠe je., da pred dokončno odločitvijo, kje in kdaj vpisati delnice, uporabite čimveč razpoložljivih informacij. Zraven je potrebno še kakšno pridobiti (npr. v Privatizacijski pisarni, v razgovoru na vpisnih mestih, v nasvetih strokovnjakov v časopisu). Čeprav je zadnje tedne polno obvestil investicijskih družb o njihovi mamljivi ponudbi, vsekakor ponovno razmislite o možnosti vlaganja po pravilih interne razdelitve ali notranjega odkupa neposredno v podjetje. V tisto, v katerem ste zaposleni ali ste bili zaposleni - pravica je po zakonu dana sedanjim zaposlenim, bivšim delavcem in upokojencem podjetja, da s popustom vpisujejo delnice v okviru programa lastninskega preoblikovanja. Poudariti je Vlada je tik pred "dnevom Du, torej 18. julijem, ko ie v skladu z izdanimi dovoljenji Agencije za trg vrednostnih papirjev steklo zbiranje lastninskih nakaznic občanov, določila prodajno ceno. Kupite jih lahko na poštah, ena stane 150 tolarjev, zelo verjetno pa boste svoj certifikat razdelili na več kosov in vpisali svoj del razdeljenega družbenega premoženja v podjetju in v enem ali več investicijskih skladov. potrebno popust pri vpisu delnic podjetja - v prospektih illvcsuUpkih družb pa lahko preberete, da je nominalna vrednost njihovih delnic 1.000 tolarjev, prodajna cena (velja za vpis lastninske nakaznice) je praviloma kar nekaj odstotkov višja. Tudi odstotki, navedeni kot letna provizija pooblaščene investicijske družbe, niso zanemarljivi - ravno tako kot stroški ustanovitve te družbe. "Podjetniška" naložba certifikata, če gre za dobro in perspektivno podjetje, je donosna zadeva, vendar vezana na običajno podjetniško tveganje. Naložba v pooblaščeno investicijsko družbo ie sicer zelo varna, a manj donosna, saj varnost naložbe in visok donos praviloma ne gresta skupaj. Delnice investicijskih družb Še vsaj leto dni ali več ne bodo Zaradi vročega poletja, ki ga dodatno ogreva tudi konkurenčni boj za lastninske nakaznice, si ne gre posebej beliti glave in odlašati ali prekinjati z dopustom. Šestmesečni rok za vpis se večini investicijskih skladov izteče 17. januarja 1995, skrajni rok za izpolnitev vpisnice - za konkretno naložbo vaše lastninske nakaznice • pa je Šele 30. junija 1995. Dotlej bodo predvidoma odobreni programi lastninskih preoblikovanj vseh (sedaj družbenih) podjetij, znani podatki o vseh javnih prodajah delnic in tudi o novopečenih pooblaščenih investicijskih družbah bodo dotlej znane še kakšne dodatne informacije, ki včasih pretehtajo pri odločanju. kotirale na borzi. S kotacijo na borzi pa zelo verjetno cena teh delnic ne bo visoka inšele s časom bo kanilo nekaj otipljivega in omembe vrednega denarja od prodaje. Potrpljenje je (pač) božja mast - kar se bo pokazalo, če se ne boste odločali za prodajo delnic investicijskih družb takoj potem, ko bodo začele kotirati na borzi. Ker je pooblaščenih družb za upravljanje v državi že dva ducata, investicijskih družb blizu 50, je seveda razumljivo vprašanje, kako je z varnostjo teh gospodarskih družb. Za odgovor je potrebno pobrskati po razpoložljivih informacijah (npr. v oglasih in javnih ponudbah delnic investicijskih družb). V njih je naveden ustanovni kapital družb (med investicijskimi družbami, ki so v ponedeljek začele z vpisom delnic, so razlike v ustanovnem kapitalu od 1,3 milijarde SIT do 9,52 milijarde SIT), ki je lahko eno od meril za presojo o varnosti naložtje. Lahko se zgodi, da pooblaščene družbe za upravljanje gredo v stečaj -investicijskim skladom, ki jih je ustanovila, se to ne more zgoditi. Upravljanje takega investicijskega sklada bo Agencija za trg vrednostnih papirjev dodelila drugi, uspešnejši PDZU (pooblaščeni družbi za upravljanje). V zbiranju informacij o posameznih PID (poo-blaščenih investicijskih družbah) je dobro pogledati tudi druge podatke, npr. o ustanovitelju (ustanoviteljih), o investicijski usmerjenosti in investicijski politiki, navsezadnje pa tudi o direktorju investicijskega sklada. Ker so v prospektu navedena tudi vsa vpisna mesta, si spotoma kaže izbrati najbližje od njih (če se boste odločili za delni ali celotni vpis delnic v investicijski sklad). • M. Va. Zasuk v sporu med Iskro holdingom in Iskro Števci Holding popušča Kranj, 20. julija - Že nekaj časa trajajoča nesoglasja med holdingom Iskra in kranjsko Iskro števci glede uporabe blagovne znamke Iskra doma in na tujem se, potem ko so se prenesla tudi v tujino, vendarle nekoliko ohlajajo. V začetka tedna je holding predlagal podpis pisma o dobrih namerah in ustavitev obojestransko škodljivih aktivnosti do sporazumne rešitve. Nadzorni odbor Iskre holding je, kot je zapisano v dopisu, predlagal Iskri Števcem delno razreševanje nastalega spora s podpisom pisma o dobrih namerah. S tem naj bi si obe Iskri prizadevali spor rešiti v želji, da se izognejo povzročitvi večje škode za obe strani. Holding predlaga Števcem temeljna izhodišča za pismo o dobrih namerah, ki upoštevajo siceršnje interese delničarjev holdinga. Tako naj bi konca vseh začetih sodnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo blagovne znamke Iskra na njenih proizvodih, zoper Iskro Števce ustavili vse aktivnosti, hkrati pa naj bi obe podjetji tudi prenehali z medijskimi in drugimi aktivnostmi, s katerimi bi škodili drugo drugemu in ostalim podjetjem v sistemu Iskra. Poleg tega holding predlaga tudi takojšnjo poravnavo že zapadlih obveznosti Iskre Števci, ki se nanašajo na uporabo blagovne znamke Iskra, del že zapadlih obveznosti, za katerega se stranski dogovorita, pa se do zaključka sodnega postopka deponira in po končanem postopku pripade stranki, ki v sodnem postopku uspe. Iskra holding prav tako predlaga umik tožbe zoper Iskro Števce na Temeljnem sodišču v Kranju. V Iskri Števci so pojasnili, da je bil dopis s boldingovimi predlogi naslovljen tudi na državnega sekretarja v Ministrstvu za industrijo in gradbeništvo dr. Iva Baniča. Podrobneje se bosta sprti strani (komisija nadzornega sveta Iskre holdinga in delegacija upravnega odbora Iskre Števcev) o podpisu pisma o dobrih namerah predvidoma sicer pogovarjali v ponedeljek, v števcih pa so mnenja, da bo ta korak zagotovo pripomogel k boljši poziciji njihovega podjetja v pogajanjih, predvsem pa je pomembno, da holding ne bo več povzročal škode, ki je že nastala pri njihovem poslovanju v Nemčiji. • M.G. Atena zbira certifikate Ljubljana, 21. julija - Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Atena je od Agencije za trg vrednostnih papirjev med prvimi dobUa dovoljenje za ustanovitev pooblaščenih investicijskih družb, ki lahko začnejo zbirati lastninske certifikate državljanov Slovenije. Tako so ustanovitelji Atene, SKB banka, Safe invest, d.o.o. in Silvi, d.o.o., ustanovili pooblaščeno investicijsko družbo Atena Ena, ki je začela zbirati lastninske certifikate 18. julija. Tako je Atena začela z drugo fazo svojega projekta - zbiranje certifikatov. Prva faza je bila usmerjena v zbiranje dokumentov -papirnata faza, tretja faza pa pomeni ustanovitev treh pooblaščenih investicijskih družb. Glede na višino zneskov v skladih sodi Atena med največje družbe. Osnovna naloga Atene bo vlaganje moči v maksimiranje premoženja lastnikov delnic. Sicer pa bodo predvidoma konec meseca ustanovili tudi Ateno Dve, bistvenih razlik med njo in Ateno Ena pa ni. Lahko se vloži v obe družbi, saj obe verjetno ne bosta imeli naložb v istih podjetjih. Agencija za trg vrednostnih papirjev ne dovoljuje zbiranja certifikatov na domovih. Atena bo tako ustanovila mobilne pisarne za določeno lokacijo, v katerih bodo ob določenih urah zbirali certifikate. Ko bodo vse delnice vpisane, se bo začela kotizacija na borzi, to pa bo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Kot že rečeno, imajo enega največjih skladov, saj želijo kupiti delnice tudi najboljših podjetij, vendar so se odločili, da ne bodo kupovali tistih, za katere bodo menili, da presegajo vrednostno mejo. Nominalna vrednost delnice je 1.000 tolarjev, prodajna vrednost delnice pa 1053 tolarjev. Pravice, ki izhajajo iz delnice, so naslednje - en glas pri glasovanju, sorazmerna dividenda iz dobička, ki je namenjena izplačilu dividend. V primeru likvidacije imajo delničarji pravico do sorazmernega dela iz ostanka likvidacijske mase. Naložbe Atene Ena bodo usmerjene predvsem v deleže družb in nepremičnin. • Š. V. V največji žirovski tovarni je proces lastninjenja končan Žirovci in Francozi zaupajo Alpini Žiri, 19. julija - "Lastninjenje v naši tovarni je končano, smo pa tik pred končno registracijo na sodi&u. Odločili smo se za notranji odkup in večina zaposlenih, nekdanjih delavcev in upokojencev je prinesla svoje certifikate, tako da smo jih 44 odstotkov morali celo vrniti," je povedal Bojan Starman, direktor največje žirovske tovarne, ki trenutno daje kruh 1500 zaposlenim. Njihova povprečna neto plača je 45.700 tolarjev, zaposleni pa so jo ie vedno dobili na določen plačilni dan. Alpinino premoženje je ocenjeno na 26 milionov mark, sedanji in nekdanji delavci pa so s certifikati zbrali vsoto za odkup 60-odstotnega deleža vrednosti. S tem so Žirovci dokazali, da kljub težkim letom, ki jih je tovarna preživela po izgubi nekdanjih jugoslovanskih trgov, zaupajo vodstvu tovarne, njihovi poslovni strategiji in proizvodnim programom. V Alpininem progamu ima še vedno najpomembnejše mesto športna obutev, to so smučarski, tekaški in planinski čevlji. 2iasti ponosni so na tekaški program, kjer so s svojimi izkušnjami eni prvih svetovnih proizvajalcev. V novi sezoni naj bi s 400 tisoč pari te obutve ^pokrili" okoli 30 odstotkov svetovnega trga. Prav tako se znova dviguje njihov tržni delež v proizvodni pancerjev, ki naj bi jih letos izdelali 180 tisoč parov. Pred leti so sicer opustili proizvodnjo planinske obutve, toda bogata tradicija in izkušnje so jim narekovali, naj to obutev ponovno uvedejo v proizvodnjo. Tako bodo že letos izdelali 150 tisoč parov planinskih čevljev, drugo letos pa načrtujejo že 250 tisoč parov. Velik korak naprej so zadnja leta naredili tudi pri izdelavi modne obutve, pri kateri imajo prav tako kot pri športni obutvi cilj, da utrdijo lastno blagovno znamko in se uspešno prilagodijo novim modnim trendom. Da jim to uspeva dokazujejo modni Alpinini Čevlji, ki krasijo celo francoske butične prodajalne. K tem pa je veliko pripomogla tudi stabilna distribucijska mreža, ki zagotavlja uspehe tudi v prihodnje. • V. Stanovnik POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Nov dizel za BMW serija 3 Novosti iz korejskega Ssang Yonga Še pred nek*aj leti številnim ljubiteljem bavarskih avtomobilov BMW ni šla v račun kombinacija hitrih avtomobilov in dizelskih motorjev. Kakorkoli že, od leta 1983, ko je BMW v svoje avtomobile serije 3in 5 Tiačel vgrajevati dizelske motorje, je iz tovarne v avstrijskem Steyrju prišlo nič manj kot 400.000 šestvaljnih dizelskih agregatov. Znani 2,5-litrski dizelski motor s turbinskim polnilnikom je pred kratkim dobil še manjšega brata, 1665 kubični štirivaljni motor, ki ga bo BMW po novem ponudil v avtomobilih iz svoje najmanjše serije. Oba motorja sta si tehnično, konstrukcijsko in tudi oblikovno precej podobna. Posredni vbrizg goriva, zgorevalna komora in dvoventilska tehnologija skupaj s turbinskim polnilnikom in hladilnikom polnilnega zraka zagotavljajo dobro ekonomičnost in zmogljivosti, poleg tega pa je hrup pri novem motorju s 74 decibeli v okvirih, ki jih bo evropska skupnost predpisala jeseni prihodnje leto. S pomočjo elektronike in dizelskega katalizatorja je zadoščeno tudi normam o čistosti izpušnih plinov, ki bodo v Evropi začeli veljati leta 1996. Južnokorejska avtomobilska tovarna Ssang Yong se s prihodom njenega pooblaščenega zastopnika in uvoznika Ssang Yong Motor Importa iz Ljubljane počasi uveljavlja tudi v slovenskem avtomobilskem prostoru. Trenutno so slovenskim kupcem na voljo tri terenska vozila in sicer korando K4, korando K5 ter družinsko terensko vozilo korando familv. Od začetka prodaje ob letošnjem avtomobilskem salonu v Ljubljani je zastopniku uspelo prodati 15 avtomobilov K4 in K5, medtem ko se slovenski avtomobilski okus še ni navdušil za sicer zanimiv model familv. S takšno prodajo so pri Ssang Yong Motor Importu zmerno zadovoljni, upoštevaje dejstvo, da so na slovenski trg prišli med zadnjimi in povrhu še v po prodaji izjemno majhen tržni segment. V tem času so uspeli vzpostaviti tudi servisno prodajno mrežo, s Eooblaščenimi partnerji pa so do konca leta sklenili predpogodbe, i jih bodo ob koncu leta predvidoma podaljšali tudi za prihodnje leto. Že v jeseni se tudi na slovenskem trgu obeta nekaj Ssang Yongovih novosti. Najpomembnejša bo prav gotovo prihod novega sodobnega terenskega vozila musso, ki bo opremljen z dizelskim motorjem Mercedes - Benza, ki ima mimogrede v južnokorejski tovarni tudi 8-odstotni lastninski delež. Musso trenutno prestaja slovenske homologacijske zahteve, naprodaj pa bo, če bo šlo vse po načrtih, septembra. Hkrati pri slovenskem zastopniku upajo, da bodo s primernim izborom modelov, zmernimi cenami in kvalitetnimi storitvami vendarle začeli spreminjati slovensko miselnost o terenskih avtomobilih. Tudi pri modelih za prihodnje leto bo nekaj sprememb. Med vidnejšimi bo manjša oblikovna prenova modela familv, skupaj z modeloma K4 in K5 pa bo na voljo tudi z Mercedesovimi motorji, ki se bodo pridružili sedanjim, ki so sposojeni pri Daevvooju. Tovarna Ssang Yong, ki se je odločila za odločnejši prodor na evropske trge, je sicer tam prisotna že štiri leta, razen v Nemčiji, kjer se njihov partner Mercedes - Benz še ni odločil, ah bo njihova vozila prodajal po svojih kanalih ali bodo imenovali zastopnika. Kot ie znano, je Ssang Yong pred leti kupil angleško tovarno športnih vozil Panther, kjer zdaj izdelujejo klasični roadster z imenom kallista. Tudi za tega posebneža pri Ssang Yong Motor Importu pravijo, da ga bodo pripeljali na slovenski trg. • M.G. Novi dizelski motor ob 1665 kubičnih centimetrih zmore največjo moč 66 KW/90 KM, največji navor 190 Nm pa se začne že pri nizkih 2.000 motornih vrtljajih. Avtomobil naj bi s tem motorjem dosegel najvišjo hitrost 183 kilometrov na uro, medtem ko pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 14,5 sekunde ni nič podoben dizelskim motorjem. Tovarna pri tem obljublja sorazmerno ugodno porabo plinskega olja, ki naj bi v povprečju znašala deciliter manj od šestin litrov. Serijska vgradnja novih dizelskih motorjev se bo pri BMW-ju začela jeseni, najprej v serijo 3 v limuzinski izvedbi, od prihodnje pomladi pa tudi v novi compact. • M. G. Avtomarket imagazini VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU V DANAŠNJI ŠTEVILKI: •VZPOREDNI TEST: FIESTA 1.4 GHIA-CLIO 1.4 RT • ŠPORT: FORMULA1 FORMULA 1NDY •NAJAVA: GHD SEVNICA •MOTOCIKUZEM: 5.DIRKA ZADP ■i.i.'.: S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERNI PREŠERN JOŽE * 64248 LESCE Savska 360 MOBITEL0609-610-633 NON STOP U do o _ mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ai LEASING NOVO! iwiutno najmanjši motili telefon v Sloveniji BENEPON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI do.o \\ HYUnDHI \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup voar.il na kredit ali laasing Odkupujemo in erodajamo Ijana vozila JANEZ KADIVEC Pipanov« -4«, Š«n6ur Tal.: 0*4/* 1-»7-3 MEŠETAR Višje odkupne cene v klavnicah Odkupne cene živine so pred dnevi zvišali tudi v klavnici Mesoizdelkov iz Škofje Loke. V večini slovenskih klavnic ta čas primanjkuje živine za zakol, zato si morajo pomagati tudi z uvozom mesa, medtem ko ga zaradi stalnih poslov s tujino tudi izvažajo, prav tako pa tudi živino. Na novo oblikovane cene objavljamo v preglednici. Ocenjevalni in Biki, telice Biki, voli Krave plačilni razredi prvesnice, junci kg mesa kgjnesa kg mesa 425,50 340,00 255,30 388,50 310,80 233.10 370,00 296,00 222,00 314,50 251,60 188,70 227,50 222,00 166,50 222,00 177,60 133,20 1. E2, E3 2. E1, E4 3. E5, U1 4. U5, R1 U2, U3 U4, R2, R3 R4, 02, 03 5. R5, 01, 04 6. 05, P1, P2, P3, P4, P5 Opel je najuspešnejši v Evropi Nemškemu Oplu gre po uspešnem lanskem letu tudi v letošnji prvi polovici zavidljivo dobro. Njihovi avtomobili so trenutno vodilni v šestih evropskih državah in sicer na Danskem, v Grčiji, na Madžarskem in Nizozemskem, na Portugalskem in v Švici. Skupaj z angleškim Vauxhallom je Opel na prvem mestu tudi po prodaji novih avtomobilov v državah zahodne Evrope z 12,5-odstotnim tržnim deležem. V letošnjem petmesečnem obdobju je prodaja zrasla za 35.500 avtomobilov, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in dosegla številko 666.070. Največ uspeha Oplu prinaša najmanjši avtomobil, corsa. Letošnja prodaja je zrasla kar za 100.000 teh vozil ah 89,2 odstotka in dosegla številko 214.000, v primerljivem lanskem obdobju pa so jih prodah 113.000. Najraje se s corsami vozijo Nemci, ki so jih letos pokupili že 53.700 (64,8 odstotka več kot v lanskem petmesečnem obdobju), za njimi so Britanci s 36.700 corsami (plus 111,8 odstotka) in na tretjem mestu Italijani s 30.000 (plus 184 odstotkov). Pri Oplu načrtujejo, da bodo letos prodah kar med 400.000 in 450.000 cors, samo v zahodni Evropi, medtem ko so jih lani 355.000. Poleg tega naj bi corso v 50.000 primerkih prodah še izven Evrope in sicer v Mehiki, Avstraliji, na Tajskem, v Iranu, Čilu, Egiptu in Izraelu. V Oplovi tovarni v nemškem Eisenachu bodo od septembra dalje naredili kar 640 cors dnevno, skupaj s tovarnami v španski Zaragozi, kjer jih vsak dan naredijo 1.790, pa bo tovarniške hale vsak dan zapustilo več kot 2.400 teh avtomobilov. Opel je med dvema ali tremi vodilnimi znamkami v petnajstih evropskih državah, vključno z Italijo, kjer si je svoj položaj izboljšal predvsem zaradi astre v kombijevski izvedbi. Astra je sicer prav tako najbolj popularna v Nemčiji, kjer so jih v letošnjih petih mesecih prodali 107.000, v Veliki Britaniji 46.900 in v Italiji 32.000. • M.G. SKB - nepremičnine & leasing d.o.o. NAPRODAJ HIŠA V CENTRU BLEDA Hiša je nova in opremljena. V pritlični etaži je sodobno opremljen lokal z uporabnim dovoljenjem - pizzerija, v nadstropju in mansardi sta dve stanovanjski enoti. Skupna površina prostorov je 276 m2. Hiša je primerna za turistično in poslovno dejavnost. Informacije: SKB - Nepremičnine & Leasing, d.0.0. Slovenska 54, Ljubljana Tel.: 061/313-468, 1311-275 Fax: 061/1321-202 KAM l!KIvET? KRANJ CIU IN CAS POTOVANJA, PRIJAVE VEROHA - OPfRMI FESTIVAL SLOVENIJA TURIST KRANJ TEL: 211 -946 ŠPANIJA SLOVENIJA TURIST KRANJ TEL: 211 -946 1 258 J 199 DEM ji 1" J 408 DEM OGLED VERONE, BISK PREDSTAVE V ARENI, OGLED SI RIMO NA UORETOEMAR, BARCELONA. MONACO, NIČA, MONTECARLO KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA I KRAJ SPECIALITETE MENU GOSTILNA JAMA TEL4M25 ŠENČUR j DOMAČA KUHINJA, DOPOLDANSKE MALICE, NEDELJSKA KOSILA. SPECIAUTETE NA ŽARU GOSTILNA ZARJA TeL:49 305 domaČi jedi, jedi po naročilu, vsak dan kosilo P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA otroške, ženske in moške konfekcije - pletenin, srajc, bluz OD20. 7. V03.8.1994 znižane cene do 40% Veleblagovnica GLOBUS, blagovnica TINA in ostale prodajalne \Cokj\lXj Kranj P0SEZ4NSKA RAZPRODAJA IZDELKOV BENETTON znižane cene do 40% - ttvfcnu* GLOBUS Kranj -OD 18. 7. DO20.. S. 1994 r20% popust pri gotovinskem nakupu majic in srajc (kratek rokav) in bermud - Ifofcnu/ GLOBUS Kranj VREME Za konec tedna nam vremenoslovci obljubi}«. sončno in toplo. LUNINE SPREMEMBE Ker bo danes polna Iona nastopila ob 22 J b, bo po Herschlovem vremenskem Ključa lepo. Vsaka ima svoj faktor Reklama "ritk" za sun mix je še dodatno razgrela že tako vroče poletje. Reklama je plod Umskega dela, idejo zanjo pa je prispevala kranjska reklamna agencija Pan, zato smo njenemu direktorju Tomažu Pangeršiču zastavili nekaj vprašanj. Ponos V prodajalno pride tujec, ki bi rad kupil toplomer. Prodajalec mu jih nekaj pokale. Tujec izbira in pravi: "Kako pa to, gospod? Eden kale 5 stopinj C, drugi 7 stopinj C, tretji celo 11 stopinj C. To je vendar čudno!" "Imamo pač bogato izbiro," pravi prodajalec ponosno. Praktičen računar Učitelj: "Janezek, pri vas doma vas je šest otrok, jeli?" Janezek: "Da, gospod." Učitelj: "Recimo, da ima mama 15 jabolk in vam jih hoče razdeliti. Kaj bo naredila?" Janezek: "Čelano." Zaletel Kmetu je pogorela hiša. Pride komisija iz zavarovalnice in sprašuje: "No, gospod, kako je pa ogenj nastal?" "Kar začelo je." "Ali hitro ali počasi?" "Dolgo se ni hotelo prijeti." Po gorenjsko - Kaj pa vi takole med tednom kosite, Francelj? - Travo! • Sem pa misli, da si vsaj krompir privoščite. e e e - Ali veš, zakaj toliko gorenjskih možakarjev hodi po tej ljubi deželi v kratkih hlačah? - Seveda, saj je povsem logično; prevroče jim je v dolgih. • Pa se motiš! Preškrti so, da bi si dolge privoščili. e e e - Bi mi posodil tisočaka, Polde? • Seveda, samo vrnil mi boš pa dva. • Kakšne obresti pa so to? - Gorenjske! e e e - Mojo Mici pa kar jaz friziram, se pri šanku pohvali Pepe. - Kakšno frizuro ji pa narediš? - Samo ostrižem jo. - In ona, ali tudi tako varčuje pri tebi? - Tudi, tudi. V steklenico mi nalije namesto vina bezgovo šabeso. Nam lahko predstavite začetke vaše agencije? "Namen naše agencije je predvsem izdelovanje kreativnih zasnov komunikacijskih sporočil, poudarek pa je na kreativnosti v smislu drugačnosti, čemur se nekdaj ni posvečalo dovolj pozornosti. Zamišljamo si torej posamezna komunikacijska sporočila za posamezne medije: avdio- , video- in tiskane medije. Ustanovljeni smo bili leta 1989." Kateri so vaši glavni uspehi na področju reklamnih sporočil? "Prvi odmevnejši uspeh je nagrada "Zlati boben" za reklamo "Sporočitba" in nagrada "Zlata paličica" za radijski spot "Tišina" na portoroškem Bobnu 93. Na Epici 93 pa smo se s plakatom Vokohama naročnika Sava Trade uvrstili v drugi krog - po kvaliteti torej v zgornjo polovico." Idejo za sun mix ste si izmislili v agenciji Pan? "Naša je konceptualna zasnova plakata, slogana akcije in scenarija za videospot. Pri izdelavi plakata sta sodelovala foto- graf Dean Dubokovič in oblikovalka Krke Saša Bajt, videospot pa je produkcijsko izvedla agencija Montes iz Ljubljane - režiser Jaka Judnič. Ta plakat in videospot sta sprožila obtožbe s strani Urada za žensko politiko. Kako komentirate takšno reakcijo in polemike, ki so sledile? "Pričakovali smo reakcijo s strani feminističnih gibanj. Sama reakcija na nas je pretirana, saj zadeva ne zasluži toliko pozornosti. Očitki glede strokovnosti ne vzdržijo. Edini razsodnik je stroka, s te strani pa smo bili deležni pozitivne ocene. Svoj namen - posredovanje sporočila smo dosegli. Za sun mix zdaj ljudje zagotovo vedo." • Mateja Jagodic VILA BEli-A TEL: 45-398 Zadnjič ie v TV intervjuju na hitro odstavljeni televizijski direktor z veliko osebne grenkobe in razočaranja orisal tale naš vsakdanjik Vse skupaj da je ena velika frka in zbrka in onemogočanje sposobnih in povzpetništvo neodgovornih s skrivenčenimi hrbtenicami in zlobnimi dušami In ker je meni u&led mole male pravne države v svetu vedno na prvem mestu in me vedno zaboli, če nas kakšen mednarodni spodrsljaj odmakne od skorajšnjega vstopa v Evropo, mi je ostal najbolj v spominu tisti del intervjuja, kjer je odstavljeni direktor Žarko Petan nekako takole dejal: "...in kako mora to čudno 3Sjedati v tujini, če se kot irektor nacionalne televizije udeležiš kakšnega mednarodnega srečanja direktorjev evropskih televizij? Iz Slovenije prihajajo domala vsake pol leta novi direktorji. Pred mano sta bila dva, jaz sem bil komaj pol leta, zdaj bo na kakšnem mednarodnem zboru predstavljal slovensko televizijo spet drug obraz! Imaš pa direktorja zahodnonemske televizije, ki jo v tujini zastopa kaj veš koliko mandatov Že in koliko let je že direktor^ Čudna je to, res čudna! Že, recimo, samo naši župani vedo povedati, da so tamkaj za mejo njihovi županski kolegi že dvajeset in več let vodilni občinski možje. Ni govora; da bi župana menjali kot srajce, saj vsak, ki je količkaj prt brihti, ve, da se zadeve ne uredijo čez noč in da kakšna terja tudi več let, da jo spelješ. Pa tam zunaj nikogar kaj posebej ne skrbi, da morda ne trpi demokracija! Kje pa -kšeft je kšeft in če je župan dober in delavoljen, le zakaj naj bi ga pa menjali? ostala četrtina bi pa strankarsko dirkala sem in tja in pisarila jezna pisma bralcev, si pulila lase in javkala: a za tako demokracijo smo se mi borili? A zato, da bo zdaj kot v času eno um j a, ko so bili "eni od tod do večnosti pri koritu? Tema tedna Pridemo, vidimo in gremo Res izgleda malo čudno, da se na kakšnih mednarodnih simpozijih in srečanjih iz Slovenije predstavi vsake po! leta nova oseba. Se bomo počasi na vodilnih mestih zvrstili kar vsi? Pojasniti to tako na naših tleh, bi bila prava komedija! A si vi zamislite, koliko strank in potencialnih kandidatov za župana bi poskočilo, kot da jih je pičila osa, če bi jim dejal, da naj pa župan po lokalnih volitvah kar ostane, če je dober? Tričetrt bi jih reklo, da sploh ni dober, čeprav ga ne poznajo in o njem nič ne vedo; In tako se ta naša mlada demokracija izkazuje pri vnanjem, tujem svetu kot ena hecna kadrovska zadeva: vsake pol leta pridirka na kakšen gospodarski ali kulturni ali televizijski mednarodni simpozij iz Slovenije drug tip. In si ugledni mednarodni strokovnjaki mislijo, kar si mislijo. Namreč: ti Slovenci, ki jih je komaj za kakšno skromno ameriško-predmestje, so pa verjetno zrihtali to demokracijo tako, da bodo počasi vsi prišli na vrto. Vsake pol teta nov televizijski šef, vsake tri mesece nov direktor tega ali onega koncerna, vsake toliko časa en nov minister.. Saj konec koncev res kaže v to smer. Kar poglejte ministrsko garnituro, kako se flet-no menja in pomlajuje! Vse Je tuku m tuiit/ in etclttvoljno, a vsem je ie ob izvolitvi položeno v zibelj, da ne bodo kaj več kot kakšno leto ali dve! Za Puharjevo, recimo, je stalo vse mariborsko delavstvo, kar ji je v parlamentu povedal sam poslanec Partljič, dobila je celo zaupnico, a je - šla! Po logiki pomlajevanje in menjavanja in po načelu: vsak enkrat do ministra! Mi pridemo, vidimo in - gremo! Saj je kot v kakšni čakalnici pri zobozdravniku ali dohtarju! Naslednji! In se bomo tako na stara in betežna leta Slovenci, ki smo zaradi mladosti vedno in povsod potencialni kandidati za karkoli vodilnega, sre-čavali za vse svete kje na kakšnem britofu, se pritoževali nad penzioni, šimfali državo, nazadnje pa le malo poklepetali tudi o svojih minulih službah in službicah. Nekako takole: "Kdaj si bil pa ti minister? Pred Jožefom ali za Janezom? Aha, oprosti, saj res: pred tabo je bil ja Tonček, za tabo pa tista Zofka..." • D. Sedej Jutri (sobota, 23. julija) ob 21. uri na centralnem stadionu v Ljubljani: IGRE BREZ MEJA Ekipe iz devetih držav se bodo pomerile v desetih igrah: Predjamski grad, Martin Krpan,„Kozolec, Sodi, Mlin, Ribničan, Konji iz hleva, Škorci in butarice (finalna igra). Prodaja vstopnic: vse agencije Kompas holidavs. TE3FHME 1 Vabijo na prezentacijo v Merkurjem trgovsko hišo GLOBUS, ki bo 22.7.1994 od 9.do 19.ure. Ob zvokih MRKO BANDE vas vabimo na komreek vina in perece. ZADETEK V PETEK Drevi od 19.00 do 22.00 ure bo na sporedu Radia Žiri spet družinski kviz ZADETEK V PETEK, ki ga skupaj pripravljata uredništvi Gorenjskega glasa in Radia Žiri v Mednarodnem letu družine. Tokrat bodo tričlansko tekmovalno ekipo sestavili ŠTUCINOVI, Zala 4 nad Gorenjo vasjo. Pri Štucinovih bo z radijskim mikrofonom gostoval Jože Drabik, oborožen s polno mapo vprašanj za 10 serij (v vsaki lahko ekipa izbira med tremi, ki smo jih pripravili) - in na koncu bo še serija "vse ali nič", za katero bo v finalni oddaji nagrado prispevalo podjetje WECO Commerce iz Lesc. P.S.: ker je nagrada vredna okroglih tisoč mark, so doslej vse tri tekmujoče družine šle na vse in se uvrstile v finale! Bo tudi pri Štucinovih tako - o tem drevi, ko Vas prisrčno vabimo k poslušanju tiadia Lin. .ll.LU.UJJgg a «7. ŽIRI 64/692-1S2 GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽJJRI IN GORENJSKEGA GLASA gorenje NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; OA71I1 nni lili in tehnika, mali gospodinjski aparati, nV£NA UUURAW, akustika, kuhinja, kopalnica, antanakl material TEL: 064/718-502, *^TSF5!£i™* CAV.710M1 POPUST DO 45% "HA. / !Q Dt I Delovni eaa: od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT SOBOTA, 23. JULIJA NEDELJA, 24. JULIJA 10.45 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Zmigaj se: Balinanje, športna oddaja za mlade; Zgodbe iz školjke 12.10 Klementina, francoska risana serija 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.55 Brandnach, ponovitev švi-carsko-nemškega filma 17.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.10 Otroški program: Živ žav 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Ona + on 21.10 Pred četrtimi igrami brez meja 21.15 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.05 TV dnevnik 22.55 Sova: Izigrane obljube, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke #08.00 Euronevvs 13.30 Mladi virtuozi: Metod Tomac, rog, Fed-erica Repini, klavir 14.30 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 14.50 Gozdarska hiša Falk-enau, nemška nadaljevanka 15.40 Sova, ponovitev 17.20 Športna sobota: Grand prix v atletiki, posnetek iz Osla 19.30 TV dnevnik 20.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 20.40 Jetniški ptiček, ameriški fipn 22.20 Sobotna noč: Portret Paula McCartnevja Hills 90210, Poroka 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Cornelius pomaga 19.30 čas v sliki 20.00 Sport 20.15 O, ti moja Avstrija, glasbena oddaja 22.05 Zlata dekleta 22.30 Spogledovanje s smrtjo, ameriška tv psihološka kriminalka 0.00 Čas v sliki 0.05 Pogrešani nad Pacifikom, ameriški TV film 1.45 MacGyver 2.30 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 13.25 1000 mojstrovin 13.30 Karajan 14.35 Mojstri jutrišnjega dne 14.50 Ali imate radi klasiko? 16.15 Oče in sin, 10. del 17.15 Ozri se po deželi 18.00 šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Lovca na srečo, ameriška komedija 21.55 Čas v sliki 22.05 Šport 22.35 Na lepi modri Donavi, avstrijski film 0.05 Twin Peaks 0.50 Zakon v Los Angelesu 1.40 Round midnight 2.05 Poročila/Ex libris TELET? 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Šesta sobotna sreča '94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ. Gorenjskega glasa in Radia Žiri) 20.40 Glasbeni gost v studiu: Štajerskih 7 23.40 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU 33-11-56 8.10 TV koledar 8.25 Danny -najboljši na svetu, angleški barvni film 10.00 Poročila 10.05 Otroški festival Split 94, posnetek 11.00 Cirkus 11.30 Batman, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 13.10 Prizma 13.45 Poročila 13.50 Dokumentarna oddaja 14.40 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.20 Dirigenti in glasbeniki, nadaljevanka 16.15 Risanka 16.25 Hišni ljubljenčki 17.00 Televizija o televiziji 17.30 Folklora 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Po polnoči, ameriški film 21.50 Alec Guines, britanski dokumentarni film 22.45 Poročila 22.20 Športna sobota 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 17.40 TV koledar 17.50 To je ljubezen, humoristična serija 18.15 Hrvaško plavalno prvenstvo, posnetek iz Reke 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Cro po ročk 21.55 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Plaža na Beverlv Hillsu, ameriška komedija 7.00 Borza dela 7.15 Video strani BOO CTM 10.OO S pot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Devlinova zveza, ponovitev ameriške nanizanke 11.50 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.45 SpOt tedna 16.50 ITV -begunska televizija 17.20 Morilska sla, ponovitev angleške kriminalke 19.00 Ameriški deset 19.30 Učna leta 20.00 Vreme 20.05 Slovenija ročk, reportaža s prireditve 20.35 Učna leta, ameriška nanizanka 22.35 Vreme 22.40 Ulica rumene nevarnosti 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 0.45 Borza dela mVSTRIJAl 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Nad ulicami Niče, ponovitev ameriškega filma 11.10 Zdravnik v divjini, ponovitev ameriškega filma 12.15 Haraklej, risana serija 12.30 Hallo Austria. hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Pikica in Tonček, nemški film 14.35 Stan in Olio. risanka 14.45 štirinajst let - kaj zdaj?, pred izbiro poklica 15.00 Otroški program 16,15 Beverlv 19.00 Moda in mi - pnpravlja in vodi T. Prezelj (20. oddaja) 20.00 Igrani domači program vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska od 8.00 do 1.00 Oglašanje s prireditve za otroke na Slovenskem trgu "Igrače s sladoledom", vmes: 9.00 Gorenjska včeraj, danes 11.40 Sonce naš prijatelj in sovražnik 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megasok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke •V 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Predstavljamo vam občinske nagrajence 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinek 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. KINO, SOBOTA CENTER ameriška akcijska komedija NOVA ZASEDA ob 17. in 21. uri; ameriška psihološka drama NA RAZPOTJU ob 19. uri ŽELEZAR ameriška romantična komedija MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški film ALJASKA GORI ob 18.30 in 20.30 uri KINO RADOVLJICA ameriška erotična melodrama KLAVIR ob 18.30 in 20.30 uri 8.55 Otroški program: Živ žav 9.40 čudežna leta, ameriška nanizanka 10.05 Mama in oče me ne slišita, angleška oddaja 11.00 Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nure-jeva, podelitev nagrad, 2. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Koncerti Groblje; L.M. šker-janc: Maestoso Lugubre, izvaja Trio Lorenz 12.20 Gallus drugače 12.30 Boj za obstanek, angleška-poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 15.15 Velike spremembe v zadnjem hipu, ameriški film 17.00 Krila nad svetom, ponovitev kanadske dokumentarne nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 18.10 Jeeves in VVooster, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Igre brez meja: Krško na Madžarskem 21.50 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.40 Sova; Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka; Maigret, anagleška nanizanka 8.00 Euronevvs 17.00 Ona + on 17.45 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dolgo, vroče poletje,ameriški film 22.30 športni nemška serija 19.30 Cas v sliki 19.48 Šport 20.15 Njena ekscelen-ca veleposlanica 21.00 K1 - festival se začenja 22.05 Vizije 22.10 Strah, nemški TV film 23.40 Copy-right by inge moath, portret foto-grafinje 0.40 VVolfgang Amadeus Mozart 1.15 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Bever1y Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan opti-kum 10.30 Lovca na srečo, ponovitev ameriškega filma 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 športno popoldne: Motociklizem: Velika nagrada Britanije; Avstrijsko državno prvenstvo v plavanju 16.30 Apollo 13, zadnji del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Očetje 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Po težki poti, ameriška akcijska komedija 22.10 Čas v sliki/Šport 22.10 Hej, sestra 22.50 Semenj iluzij, avstralska komedija 0.20 Čas v sliki 0.25 Beg s planeta opic, ameriški zf film 2.00 Poročila/100 mojstre- TELETI V ČASU POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME NI PROGRAMA OB NEDELJAH - 00.00 - 24.00 Vldeostrani pregled 8.35 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Beg na sever, ameriški film 9.55 Poročila 10.00 Dakari, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Izbor Miss Međugorja, posnetek 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Dirkališče je moje, avstralski mladinski film 15.30 Opera box 16.10 Samostrel 16.35 Srečni časi,nadaljevanka 17.00 Poročila 17.10 Valentino se vrača, ameriški barvni film 18.45 Beetle-juice, 2. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Vrnitev domov, nadaljevanka 21.00 Medjugorje 94: Mednarodni glasbeni festival, prenos 22.40 Poročila 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Sanje brez meja 17.15 Avtomobilizem, prenos iz Solina 18.15 Plavanje, posnetek prvenstva Hrvaške iz Reke 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Črno belov barvah: Tujca na vlaku, ameriški film 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (19. oddaja) 19.00 Letni koncert '94 - Komorni pevski zbor "Loka" iz Škofje Loke (3. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Čirče 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.40 Sonce naš prijatelj in sovražnik 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo radio triglav 9.00 Spot tedna 9.05 Notredamski zvonar, risanka 9.55 Male živali 10.15 Video igralnica 10.25 Mur-phyjeva krivda, ponovitev ameriškega filma 12.25 Podobe na filmskem platnu 12.40 Spot tedna 18.05 Notredamski zvonovi, risanka 19.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Smithsonian, dokumentarna nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 21.30 Zdrava video glava 22.15 Vreme 22.20 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.15 Spot tedna 23.20 CMT MHz tiavsti 9.0 čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.40 O velikanih, čarovnicah in demonih 10.25 Veliko deževje ponovitev 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Obisk pri poglavarjevem sinu, ameriški film 15.00 čudovite slike iz živalskega sveta 15.30 Otroški Erogram 16.35 Parker Lewis 17.00 lini čas v sliki 17.10 X-large traveller 18.00 čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Florian III, 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, športni utrinki 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 10 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. KINO, NEDELJA CENTER ameriška akcijska komedija NOVA ZASEDA ob 17. in 19. uri; premiera ameriške romantične komedije MOJ OČKA, JUNAK ob 21. uri ŽELEZAR ameriška romantična komedija MOJA PUNCA 2 ob 18. uri; premiera ameriške psihološke drame NA RAZPOTJU ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški film ALJASKA GORI ob 18.30 in 20.30 uri KINO RADOVLJICA ameriška erotična melodrama KLAVIR ob 18.30 in 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška komedija GLEJ, KDO SE OGLAŠA ob 20. uri PONEDELJEK, 25. JULIJA 9.55 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.20 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višarij do Barbari e, 2. oddaja 10.40 Znanje za znanje, učite se z nami 11.10 Jetniški ptiček, ameriški film 13.00 Poročila 14.35 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa, francoska dokumentarna nadaljevanka 15.25 Velika obdobja evropske umetnosti: Barok, 7. del nemške dokumentarne nadaljevanke 16.20 Večerni gost: Ante Mahkota 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni Taček: Streha 18.20 Oscar Junor: Hudičevo znamenje 18.30 Robin in Rozi: Skriti zaklad, angleška lutkovna nanizanka 18.40 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.05 Televizijska konferenca 21.10 Minister v solzah, švedska nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova: Na drugi strani mavrice, angleška nanizanka; Maigret, angleška nanizanka 13.00 Euronevvs 15.30 Igre brez meja: Ljutomer na Češkem 17.15 Forum 17.30 Utrip 17.45 Zrcalo tedna 18.00 V avtobusu, 31. epizoda angleške nanizanke 18.25 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 B. Lottaz: Nežna izsiljevalka, nemška drama 21.35 Studio City 22.50 R & R, znanstvena oddaja 23.25 Brane Rončel izza odra 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prebrisani lisjak 10.55 Risanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.15 Podmornice -jekleni morski psi, dokumentarna serija 14.05 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 14.40 Dokazi, ponovitev ameriške nanizanke 15.15 Sedem rimskih gričev, ameriško-italijanski barvni film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Cimbeline, angleška drama, 2. del 22.20 Poročila 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila v angleščini 23.35 Sanje brez meja 16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.15 Plavanje, posnetek prvenstvaHrvaške z Reke 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.05 Konji, škotska dokumentarna serija 22.00 Klub raj, nanizanka 23.00 Jazz 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Pozitiv +, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Poslovni dosje, dokumentarna serija 17.15 Zdrava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Brlog, španska humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Kosec, ameriški ZF film 23.00 Ameriških deset 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.40 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Semenj iluzij, ponovitev avstralske komedije 12.00 Zakladnica Avstrija 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Rimske device, italijansko-francoski spektakel 14.35 Raji živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florian III. Požig a-lec 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 V senci dvoma, ameriška TV kriminalka 22.45 Los amigos, italijanski vestem 0.10 Čas v sliki 0.15 Spogledovanje s smrtjo, ponovitev ameriške TV srhljivke 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 13.00 Čas v sliki 13.10Žerjavi novega sveta 13.45Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz 15.00 Mata Hari, ameriški film 16.25 Glasbena skrinja 16.45 Jutrovo in zdravilstvo zahodnega sveta 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Kompas 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Jaguar in dež 0.10 Bing bang, risanka 0.15 A chinese ghost storv, 1. del hongkonškega filma 1.45 Poročila/1000 mojstro- TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Skriti gost v studiu: Boris Benedik, svetovni prvak v kegljanju SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33-11-56 19.00 Severina v diseoteki Primadona - oddaja o gostovanju pevke in njen nastop (3.) 20.00 31. čipkarski dan v Železnikih - dokumentarni film (7. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 15.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija » tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene, melodije 18.00 Čeotitke 18.30 bbo 1B.&0 Telegraf 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. KINO, PONEDELJEK CENTER ameriška romantična komedija MOJ OČKA, JUNAK ob 18. in 20. uri 6R Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Veliko je jezer in še več ljudi, ki ob njih prebivajo (jezerci); pisatelj Janez Jalen, naš gorenjski rojak, pa pripoveduje, da so bili včasih celo taki, ki so Uveli na njih: mostiščarji ali jezerjani. Vsako jezero ima svoje posebnosti; njih raznolikost in bogastvo popisujejo geografi. Modro- in leposlovci pa so v svojem zrenju in domišljiji uvideli in Zagledali tudi to, da imajo vsa po vrsti nekaj skupnega; da je jezero lahko simbol. Jezero kot tako je razpoznano za oko zemlje, s katerim si prebivalci podzemlja ogledujejo tiste, ki prebivamo na njej; po drugi strani pa je ogledalo, v katerem se ogledujejo božanstva, ki živijo nad njo. Močvirja, ki so manj kot jezera, pa so svojevrstne upodobitve očes, ki so preveč jokala. Verovalo se je celo, da so jezera podzemne palače, iz katerih se lahko vsak'čas prikažejo vile, čarovnice, nimfe in sirene in potegnejo človeka s seboj v smrt. So te strašne podobe raja le tvorbe razvnete domišljije? Kdo ve, kako bi se odzvali naši gorenjski jezerci - Bohinjci in Blejci - če bi jih vprašali, kaj si mislijo o takih izmišljijah. Bohinjci bi spraševalca vrgli v jezero - češ, zdaj si pa kar sam oglej, kako se vidi iz njega. Blejci pa bi ga najbrž popeljali po gladini svojega lepotca s čolnom, pa še piti bi mu dali. Od lepote in od vina opojeni turist bi nato utegnil res ugledati kaj od prej rečenega. Čolnar bi mu prizanesljivo prikimaval in mu nazadnje vse skupaj še zaračunal. Po potrebi bi se za takega zanesenca našla tudi domača ali ukrajinska nimfa... In vendar: mar ni naš pesnik v jezeru in "okolšni" ugledal podobo raja?! Spet druga bi bila skušnja z gorenjskimi jezerjani - s tistimi, ki prebivajo tam, kjer je nekoč bilo jezero, "na" njem torej: z Žirovci in z Jezerjani (z Zgornjega Jezerskega). Žirovci se jezera samega ne spominjajo, o njem govori le dvomljivo izročilo. Travniki sredi kotline pa so bili še nedavno zamočvirjeni in eden od potokov, ki se vije sredi njih, se imenuje Jezernica; čeprav je, žal, bolj podoben kanalu kot potoku. Zastavlja se vprašanje, kako daje močvirje (kot ostanek jezera) vzdržalo vse do danes. Se je zemlja jokala zaradi tistih, ki so živeli na njej ali pa so slednji tako neutrudno objokovali svojo usodo? Novodobni Žirovci si ne belijo glav z odgovori na taka in podobna vprašanja; zgradili so kanalizacijo, regulirali Soro in njene pritoke - in tako odpravili vprašanje, še preden bi nanj odgovorili. Da pa stvar kljub temu ni enostavna, priča pisanje enega Jezerarjemci in jezerjani izmed njih. Franc Temelj si v satirični črtici "4000" umišlja, da bo tega leta v iirovski kotlini spet jezero, po katerem bodo prevažali turiste in jim razlagali, da je nastalo od solza nekdanjih prebivalcev jezerske kotanje, ki so se, potem ko so uvideli, kaj so napravili iz svojega kraja, bridko zjokali. Arheologi, ki so za njimi brskali po jezerskem dnu, "so našli samo nekaj plastičnih posod, katerih oblika spominja na današnje čevlje, in kovinsko tablo z napisom Žiri". O tem, kaj si o svoji jezerski preteklosti mislijo Jezerjani (minulo nedeljo je bilo pri njih srečanje Gorenjcev), ne vem ničesar. Domnevam le, da tudi oni, kakor Žirovci, ne trpijo zaradi nostalgije po preminulem jezeru. Žirovski jezerjani so se, da bi jo premagali, vrgli v industrijo, jezerski pa v turizem. Iz starih knjig izvemo, da je bil za razvoj le-tega posebej zaslužen Franc Muri (1846-1926), narodni delavec in v letih od 1873 do 1909 jezerski Župan. Ta je v sodelovanju s praškim zdravnikom Chodounskim pripomogel, da se je kraj razvil v klimatsko zdravilišče. Rudolf Badjura, naš znameniti planinski in smučarski organizator in publicist, je v svojem Zimskem vodniku po Sloveniji (1934) zapisal: "Jezersko je značilen zgled, kako malo smo se potrudili, da bi bolje spoznali svojo lastno deželo v tujsko-prometnem, specijelno v zimsko-športnem oziru ... in kako mnogo naših, ugodno ležečih krajev nismo znali doslej izrabiti in jih propagirati v korist turistiki. Turisti izpod Krkonošev šele so nam morali namigniti, da je ta kraj pripraven za planinsko letovišče..." Kraju nato pripiše nekaj odličnih atributov: "...slikovito lepa gorska vas, raztresena po prostrani, lepo zavetni, zdravi ravni med silnimi nebotičniki osrednjih Savinjskih Alp in Karavank. Malokedaj megla! Čist gorski zrak. Sijajna insolacija. Zdrave vode. Veličasmo okolica..." Slišal sem, da so Jezerskemu nekoč rekli kar "slovenski Davos". Pred 60 leti denimo, ko je o njem tako vzneseno pisal Badjura. Če bi se slednji (s pomočjo očesa, ki je skrito v Planšarskem jezeru) ogledal po Jezerskem danes, bi videl, da so vse opisane krasote še na svojem mestu. Nakar bi na pomoč poklical Čehe! Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 13 / Kraaj, 22. julija 1994 Dan Gorenjcev V soboto, 16. julija, Je ob Planšarskem jezeru na Jezerskem ob lepem in večidel sončnem vremenu (čeprav je bil%v dolini tudi dež) potekala prireditev Dan Gorenjcev. To je bil pravi praznik, prava gorenjska veselica, na kateri ni manjkal tudi od bralk in bralcev Gorenjs-kega glasa in poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbrani guverner Gorenjske Slavko Avse-nik, prišli pa so tudi trije od petih izbranih Gorenjcev meseca: Zvonka Divjak z Jesenic, Logarjeva družina s četverčki iz Škofje Loke in Nika Dolinar iz Kranja. Polkovnico Mojco Robas in direktorja Iskre Števci Nika Bevka pa bosta priznanji počakali do naslednje priredive z Gorenjci. Manjkali niso Jezerjani, predstavniki krajevne skupnosti in društev, pa tudi tisti, ki so skrbeli za to, da smo se vsi skupaj lepo počutili. Z njimi in zgosti smo se pogovarjali o vsem mogočem in tudi nemogočem, saj sta na primer izletnici iz Ljubljane prvi uganili, da je Sadna kupa z zeleno smetano Planšarsko jezero z algami na površini. Navdušena nad prireditvijo in majico Gorenjskega glasa je bih izletnica z Dolenjskega, ko je poudarjala, da bo ob vrnitvi domov povedala, naj se pridejo organizatorji z njenega konca učit na Gorenjsko, kako se "delajo ta prave** prireditve. BiH pa so skupaj z nami tudi uradni predstavniki kranjske in škofjeloške občine, le stehtati jih nismo mogli, tur na Jezerskem nimajo dovolj utezi. Zato imamo dolg do škofjeloškega župana in predsednika kranjske vlade. Ob pestri in bogati postrežbi Gostišča ob jezeru, ki ga ima v oskrbi Milan, je najhitreje zmanjkalo lovskega golaža, posebnost med osvežilni tekočinami pa so bile tekoče borovnice. Da je bil lep, vesel in res pravi praznični Dan Gorenjcev v soboto ob Planšarskem jezeru na Jezerskem pa je veliko prispeval ansambel Sava z Jelko, ki mu je tudi guverner Gorenjske Slavko Avsenik rad in kritično prisluhnil, ko so fantje igrali njegove viže. A. Žalar Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik REPORTAŽA Bila je prava gorenjska veselica med Jezerjani Dan G z guvernerjem in Gorenjci meseca ob Planšarskem jezeru Slavko Avsenik: "Prihajam z morja in od srca sem se nasmejal." Gorenjci meseca: veseli, zadovoljni in hvaležni. Gorenjci med Jezerjani: Zares lepo je na Jezerskem. Zelena smetana na jezeru pa je še vedno boljša kot suho dno. Jezerjani: Marsikaj smo naredili, marsikaj pa nas še čaka. Jezersko - V soboto, 16. julija, je bila Slovenija ena sama velika prireditev; toliko jih je namreč bilo in tudi na Gorenjskem. Pa vendar nas ni bilo tako malo, ki smo na Jezerskem ob Planšarskem jezeru praznovali dan Gorenjcev skupaj z guvernerjem Gorenjske Slavkom Avsenikom in Gorenjci meseca, ki ste jih izbrali bralke in bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj. Toje bila prava gorenjska veselica, ki se je začela že dopoldne, končala pa pozno zvečer z Vasovanjem in ansamblom Sava z Jelko. Potem ko smo se že v zgodnjem sončnem popoldnevu pred mikrofonom ali ob omizjih Glasov-ci pogovarjali z Jezerjani -predstavniki društev in krajevne skupnosti ter gosti, ki so nastopili v programu, je bilo za vse nadvse radostno doživetje, da je prišel tudi izbrani guverner Gorenjske Slavko Avsenik Direktorju Gorenjskega glasa Marku Valjavcu, ki mu je izročil "guvernerski pokal", je zaupal, da je prišel z morja in da je bilo "na račun guvernerstva" že veliko smeha. Povedal je, da glasbe ni pustil, harmonika pa je žal za nadaljevanje turnej z ansamblom postala pretežka. Tudi na Jezersko rad prihaja; zaradi lova v Šemrovovi zeleni bratovščini Za ostenje in hribe nad Planšarskim jezerom pa je bil prepričan, da so poleg Rinke tudi Babe. • A. Žalar Petra Divjak - Gorenjka meseca Petra je v Angliji in se - dobro drži! Pokal za Gorenjko meseca je sprejela Zvonka Divjak, mama Petre Divjak, kije bila na Japonskem na treh operacijah. Petri se zdravstveno stanje ne slabša, uči se japonščine in zdaj tudi angleščine. Poskočno in veselo z ansamblom Sava in Jelko Na prireditvi nas je zabavat narodnozabavni ansambel SAVA Z JELKO v sestavu Marjan Rekar - harmonika, Jelka Potočnik - vokal, Bojan Bavtič - bas, Slavko Pogačnik - trobenta ter brata Osterman, Milan - klarinet in Slavko - kitara. V tej zasedbi so skupaj več kot dve leti. Igrajo svoje skladbe, alpske in tudi nekaj Avsenikovik. V Avstriji, kjer veliko gostujejo, imajo Že dve kaseti, pri nas pa jo nameravajo izdati jeseni • Sandra B. Naši bralci so za Gorenjko meseca prepričljivo izbrali Petro Divjak, jeseniško gimnazijko, ki je že pred leti zbolela za boleznijo moya - moya. Boleznijo, ki v Evropi velja za neozdravljivo, zdravijo jo le na Japonskem. Zakaj je bila Glasova Gorenjka meseca, ona, Petra, vsekakor pa tudi njena mama Zvonka? Zato, ker sta obe, mama in hči, z neustavljivo voljo in trdno vero, da bo Petra premagala bolezen ali da se ji zdravstveno stanje vsaj ne bo slabšalo, premagovali stotere in za marsikoga nemogoče ovire! In pri tem so se izjemno izkazali vsi Gorenjci, tudi bralci našega časopisa, saj so oboleli Petri poleg moralne spodbude nakazovali tudi denarno pomoč za drago pot na Japonsko, za operacijo in za bivanje na Japonskem - ter kasneje tudi za zdravila. Petra se naše prireditve in razglasitve za Gorenjko meseca na Jezerskem ni mogla udeležiti, ker je trenutno v Angliji, kjer obiskuje tečaj angleščine. Prišla pa je njena mama Zvonka in prejela pokal. Zvonka Divjak je bila nad našo prireditvijo na Jezerskem navdušena^iavdušena nad prelepim okoljem ob Planšarskem jezeru. Na zabavne prireditve sploh ne hodi, zato jo je še toliko bolj prevzela sproščenost in dobra volja obiskovalcev. Naša Gorenjka meseca Zvonka Divjak z Jesenic. poskočna glasba in lepa okolica Jezerskega. "Petra je danes stara 18 let, zbolela pa je pred trinajstimi leti," je povedala njena mama Zvonka. "Ko so naši zdravniki in specialisti dejali, da ji ne morejo pomagati, sem nekje slišala, da bolezen vendarle zdravijo na Japonskem. Najprej so mi izjemno pomagali naši smučarji: predvsem G as ar in Križaj, ki so z drugimi sponzorji pomagali, da je Petra lahko odšla na Japonsko. Potem so pomagali številni Gorenjci, po svojih močeh, za kar se jim vsem od srca zahvaljujem. Predvsem smučarji, tako naši kot japonski, so bili Petri vedno v veliko pomoč. Ko so letos prišli japonski reporterji v Planico, so Petri poklonili vse svoje honorarje. Da niti ne omenjam številnih drugih sponzorjev, od podjetij do posameznikov, ki so vedno ljubeznivo priskočili na pomoč. Petra je bila trikrat na Japonskem, letos pa je odpotovala v Anglijo, kjer se uči angleščine. Zaradi bolezni in daljših odsotnosti je zapustila jeseniško gimnazijo in se vpisala v srednjo šolo v Radovljico. Že od nekdaj pa ima veselje do učenja tujih jezikov: Petra ima rada Japonsko in njene prebivalce, zato se intenzivno uči tudi japonščine. In moram reči: kar dobro se že z njimi pogovarja. Stalno mora jemati zdravila in nadvse semvesela, da se ji zdravstveno stanje ne slabša. Petra se dobro drži!" Naši bralci in poslušalci radijskih postaj so nedvomno prav izbrali, ko so izbrali Div-jakovo za Gorenjko meseca! Zvonka in Petra za zgled in vzor, kako se je tudi v najtežjih življenjskih trenutkih in ob vsej bolečini treba boriti in iti preko preprek, ki so jih zmožni premagati le tisti, ki imajo trdno voljo in neizmerno ljubezen. * D. Sedej Koroške pesmi Smrtnikovih fantov Kot pevski kvartet Jutro so se Smrtnikovi bratje oziroma bratranci Joža, Janez, Tomaž in Damjan našli pred šestimi leti. Združila jih je ljubezen do zborovskega petja, predvsem koroških ljudskih pesmi, ki so Jezerjanom, Korošcem, blizu. Kvartet Jutro vodi Joža Smrtnik, ki je končal orglarsko šolo. Trije iz kvartetja prepevajo tudi pri moškem zboru v Kranju. Njihovi glasovi ubrano zvene po različnih krajih Gorenjske in Slovenije, med drugim so letos prepevali že v Logatcu, na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria, na Hotedršči-ci, na kranjskem sejmu, udeležujejo pa se tudi skupnih koncertov komornih zborov, kakršen je, denimo, v Tunjicah pri Kamniku. Na sobotnem dnevu Gorenjcev na Jezerskem smo Smrtnikove fante slišali med vasovanjem. • H. J. Skrb za ohranitev jezera Na dnevu Gorenjcev ob Planšarskem jezeru na Jezerskem nas je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Jezersko Milan Kocjan, v kateri so se krajani na referendumu odločili za samostojno občino. Nemalo zaslug gre prav njemu in vodstvu krajevne skupnosti v preteklih letih, da je bila krajevna skupnost že doslej v marsičem podobna občini. Pred leti, na začetku mandata, si je Milan Kocjan zastavil nalogo, da na Jezerskem zgradijo vodovod. Danes nimajo težav z vodo. Obnovili so Kulturni dom Korotan, elektrificirali dolino Dol, uredili odlagališče, poskrbeli za strojni park, da z njim vzdržujejo kilometre in kilometre cest. Zdaj smo med drugim uspeli postaviti tudi TV pretvornik, da bo na ta način večina Jezerjanov lahko videla prvi in drugi program TV Slovenije. Ohranili smo več kot tisoč let staro cerkev, ki pa jo je pred nedavnim žal spet poškodovala strela. Veliko truda in prizadevanj pa je bilo za ohranitev jezera. Mor- amo ga ohraniti in upam, da se bomo znali in uspeli sporazumeti in dogovoriti, da bo Jezersko še naprej imelo jezero, po katerem ima nenazadnje tudi ime," je poudaril Milan Kocjan. * A. Ž. Rihard Mum, predsednik Turističnega društva Jezersko Turizem je jezerska prva violina "Turizem je za Jezersko prva violina. Pred vojno je tako bilo, po vojni pa so se zaradi politike takratne države ljudje odseljevali. Upam, da se bodo vrnili in bodo mladi ostali doma. Imamo realne možnosti, da spet postanemo slovenski Davos, razen tega pa smo Jezerjani tudi optimisti," je dejal predsednik Turističnega društva Jezersko Rihard Murn. Za uspeh je navedel tri pogoje: naklonjenost nove jezerske občine, ki mora vzjsti turizem za glavno gospodarsko vejo ob kmetijstvu in gozdarstvu, nastavitev regijskega ministra za turizem s sedežem v Kranju ter prodorno nastopanje na gospodarskem, organizacijskem in promocijskem področju, za kar imajo že program in so ga precej že uresničili. Predsednik Rihard Murn posebej vabi na jubilejni 35. Ovčarski bal, ki bo 14. avgusta ob 11. uri. To bo prava veselica z Alfljem Nipičem. * i.K. Kultura se zbuja v mladih Mlada Karmen Karničar počasi prevzema krmilo KUD Jezersko, ki tudi sicer doživlja generacijsko prenovo. Mladi želijo, v tesni povezavi s turizmom, tudj drugim pokazati svojo dolino, običaje, imena, govorico, ki se ie ne sramujejo več, srce in notranje bogastvo. Sodelujejo na turističnih etnografskih prireditvah, kot sta, ovčarski bal in planšarska noč, na kateri so pred štirimi leti prvič prikazali vasovanje, del življenja Jezerjanov, ki ga, žal, ni več. Eno od najbolj živih in stanovitnih jeder jezerjanske kulture je kvartet Jutro, ki je že prerasel meje domače vasi, sicer pa v društvu praviloma naštudirajo tudi po eno gledališko predstavo - upajo, da se bo po enoletnem premoru igralska skupina jeseni spet našla - krajevne praznike pa običajno popestrijo še z izjemno uspelimi skeči in šansoni. Klavir, ki ga je podjetje Proloco podarilo krajevni skupnosti Jezersko, pa v kraj že privablja tudi vrhunske umetnike. GORENJSKI GLAS /14 stran / Kranj, VL jutija 19*4 "Gorenjci In tudi Jezerjani so pri Triglavu dobro zavarovani," je na prireditvi povedal predstavnik pokrovitelja dneva Gorenjcev Rado Marktč iz Zavarovalnice Triglav Območne enote Kranj in svetoval, naj se Gorenjci pri njih oglasijo s svojimi certifikati, saj je pri Triglavu družba za investicijske sklade. Sicer pa so bili sponzorji naše prireditve tudi Studio ŠIK iz Zbilj, Gradbinec Kranj, Trgovina Jezerjan in Gostišče ob Planšarskem jezeru s kar 26-člansko Milanovo ekipo, ki je skrbela, da nismo bili žejni in lačni. Zahvala za uspelo prireditev ve\ja vsem, ki ste glasovali v Gorenjskem glasu in gorenjskih radijskih postajah, Turističnemu društvu in Gasilcem na Jezerskem, še posebej Gostišču ob Planšarskem jezeru in vsem Jezerjanom, ki so sodelovali pri pripravi prireditve in na njej ter ansamblu Sava s pevko Jelko. REPORTAŽA Logarjevi četverčki, februarski Gorenjci meseca Lepo urejeni in dobro vzgojeni Nina, Jan, Tadej in Rok nimajo vsega, kar imajo njihovi vrstniki (čeprav na njih tega ni opaziti), imajo pa skrbna in ljubeča starša ter drug drugega Družino Logar iz Škofje Loke s četverčki ste bralci Gorenjskega glasa in poslušalci lokalnih radijskih postaj izbrali za Gorenjce meseca februarja. Po priznanje so prišli vsi štirje kratkohlačniki z mamico Matejo in očkom Markom. Njihov obisk smo izkoristili tudi za kratek klepet. štiri majčke, štiri adidaske, štiri šolske torbice... Ena plača bo šla samo za tretji razred. Ko so se pred devetimi leti četverčki rodili, je bila na nogah vsa Škofja Loka in Gorenjska. Darila za malčke so kar deževala, celo iz tujine so jih pošiljali naši izseljenci. Škofjeloška Nama je nekaj let otroke vabila za rojstni Četverčki, ki zdaj uživajo počitnice, so iz drugega razreda prinesli odlična in prav dobra spričevala. Konec tega tedna se odpravljajo na morje v Strunjan, v stanovanje ABC Loka, kjer je vsa leta zaposlena mamica Mateja. Družinske počitnice imajo vsi najraje. Četverčki so lani okusili slasti zdravstvene kolonije, v kateri jim ni bilo všeč. Tudi očka in mamica sta jih pogrešala. Na vprašanje, ali si kdaj zaželita vsaj kakšen dan odmora v dvoje, sta odgovorila, da ne in povedala, da je brez otrok hiša strašno dolgočasna. Logarjevi četverčki so edini na Gorenjskem. Čeprav imajo številne družine več otrok kot Logarjevi, pa je v primerjavi z njimi neka bistvena razlika. Otroci "po stopničkah" lahko marsikaj ponosijo drug za drugim, starejši popazijo na mlajše, medtem ko morata Logarjeva starša vsak nakup pomnožiti s štiri: dan, jih obdarovala in pogostila. Kako je s pomočjo danes? Se še kdo spomni na četverčke? Mateja in Marko Logar se zahvaljujeta vsem, ki so jim kdajkoli pomagali. Zdaj pomoči ni več, tudi iz Name ne. Starša razumeta, da gre tudi drugim bolj trdo. Letos za otroke dobivata otroške doki ade, v šoli sta imela dva brezplačno malico, to pa je tudi vsa pomoč "družbe". Četverčki zato ne morejo imeti vsega, kar imajo njihovi vrstniki, pa nič za to. Imajo se radi, čeprav se kdajpakdaj -tako kot otroci v vsaki družini - tudi skregajo. V gospodinjstvu so uveljavili delitev dela, kar je, kot pravi mamica, nujno in koristno. Če kdo ne uboga, je kaznovan tako, da ne sme ven. To je hujša kazen, kot če bi pela kuhalnica. • H. Jelovčan NIKA D O LIN AR, Gorenjka meseca marca Gorenjci nismo škrti Doma ste iz Kranja, po poklicu pa ste diplomirana sociologinja. Kaj več o sebi pa povejte kar sami. "Nekaj podatkov ste že slišali. Kaj naj še povem. Delala sem na projektu Muzejski vlak, ki ga verjetno Gorenjci kar dobro poznate. Potem sem se zaposlila na ministrstvu za obrambo. To obdobje zagotovo precej izmed vas, ki ste danes na Jezerskem, pozna, trenutno Ea delam na Socialdemokrats-i stranki Slovenije kot tiskovna predstavnica." Vam je všeč, če vas ljudje poznajo in če vam dajejo priznanja, tudi takšna, kot je izbor za Gorenjko meseca. "Godi tako kot vsakemu človeku, če je poznan in če mu ljudje na neki način izrazijo priznanje, kot je izbor za Dušan Šemrov, gasilsko društvo Jezersko Gasilci pa brez veselice Gasilsko društvo Jezersko je bržčas eno sila redkih, ki letos ne bo imelo veselice. Bo pa 31. julija pred prenovljenim in polepsanim domom, na svežem asfaltu, svečanost, na kateri bodo "žegnali" novo motorno črpalko in avtomobilsko cisterno s črpalko. Predsednik Dušan Semrov je zašel v društvo pred dvema desetletjema boli po naključju. Na občnem zboru je "kritiziral" domače gasilce, češ dovolj slabo, da se Še kar vozijo s konji in ne premorejo kombija. Pa so rekli; lahko je govoriti, če si boljši, pa ga "zrihtaj". In Šemrov je v nekaj mesecih zbral denar za kombi. No, kombi so Jezerjani pred Štirimi leti prodali kolegom na Olševek, sami pa zbrali denar za novo Gorenjko oziroma Gorenjca meseca. To priložnost bi izkoristila za zahvalo vsem, ki ste pri marčnem izboru Gorenjca meseca glasovali zame." Kaj vas v življenju najbolj razjezi in česa ste najbolj veseli? "Najbolj me razjezi, ko slišim praviti, da smo Gorenjci škrti. Najbolj pa me razveseli takšna fešta, kjer se zbiramo in se pri lepem jezeru in pod našimi krasnimi gorami takole poveselimo." To pomeni, Jezersko všeč? "Zelo." da vam je Kaj pa Gorenjski glas? "Še bolj." Ste bili letos že na dopustu? "Nisem še bila na dopustu. Grem avgusta in moram reči, da že komaj čakam." • J. Košnjek orodno vozilo tam 80 in za komandni avto lada riva. Dušan Šemrov je denar do nakupa vezal v Elanu. Pravi, da ga tako strah še nikoli ni bilo. Bo dobil denar ven ali ne? Kako se bo zagovarjal pred gasilci? Na srečo je denar le pravi čas dvignil in s kovčkom takoj odšel v Celje kupovat vozili... Danes je gasilsko društvo Jezersko med najbolj tehnično pa tudi strokovno opremljenimi v kranjski občini. Nazadnje so gasili pred leti pri Cirilu Savsu in Jožetu Roglju, večkrat gasijo manjše gozdne požare, v najhujši suši pa s cisterno vozijo pitno vodo na Karničarjevo in Štularjevo kmetijo. Šesto leto sodelujejo z gasilci iz Železne Kaple in Rebrce na avstrijskem Koroškem. Gostitelji letošnjega srečanja in vaje so bili prav Jezerjani. • H. J. Mojstrica za frajtonarico Največje simpatije velike množice, ki se je oni junijski dan zbrala v Besnici, da bi videla najboljše gorenjske harmonikarje, je prav gotovo po-žela končna absolutna zmagovalka, domačinka Beti Bogataj. Mlada virtuoznija nas je počastila tudi z obiskom na dnevu Gorenjcev. Inštrument, kot je "frajto-narica", najbrž ni preveč značilen za mlada dekleta, kot je Beti, sicer dijakinja 4. letnika kranjske Gimnazije, in kot pravi sama, so bili tudi njeni začetki bolj naključje kot ne. Prvi je bil sicer brat, a kmalu je poskusila tudi Beti, sedaj pa redno vadi pod mentorstvom mojstra Ahačiča. t "Igranje v narodnozabavnem ansamblu me ne zanima preveč, saj je le-to fizično preveč naporno, raje se bom bolj posvetila igranju na orgle," pravi Beti. "Ja, tudi fakulteta še pride na vrsto," dodaja, mi pa: "In prvo mesto v Ljubecni tudi." * Igor K. PO LOJTRCI DO UUBCE - Kulturno društvo Jezersko, ki sicer te deset let prikazuje na Planšarski noči, kakšno je bilo nekdaj Vasovanje, je tokrat običaj predstavilo pozno zvečer. Štefan Zupan, ki v igri vedno nastopa kot oče, je povedal, da letos te predstave najbrž ne bi bito, če ne bi Gorenjski glas pripravil dneva Gorenjcev ob Planšarskem jezeru. Kdo je najtežji, kdo najlažji? Dolgčas nam ne dnevu Gorenjcev na Jezerskem res ni bilo. Na plesišču smo tehtali najlažje in najtežje pare. Čeprav nam je manjkalo uteži (za ta težke), smo vseeno do grama natančno z natačno tehtnico Trgovine Jezerjan stehtali kar nekaj parov in jih seveda tudi nagradili. Najlažjemu paru je Milan z Gostišča ob jezeru namenil brezplačno kosilo na Ovčarskem balu, najtežjemu pa Zavarovalnica Triglav palice za v hribe in nahrbtnik Presenečen, ko je po slovesnem DA prišel na Jezersko, je bil tudi par s svati, ki smo ga, kot se spodobi, tudi povabili k mikrofonu, potem pa obdarili. Stari koroški plesi ne grejo v pozabo Pred dvema desetletjema je Jezerjan Rok Šenk zbral stare koroške plese in sestavil otroško folklorno skupino. Sam je poskrbel za glasbeno spremljavo s harmoniko, vadili pa so kar pri njem doma. Folklorno skupino Jezersko je Kred tremi leti prevzela 21-letna Irena luri. Pravi, da bi bila prava škoda, če bi šli tradicionalni jezerski plesi v pozabo. V skupini ima 20 otrok različnih starosti, povprečno od 10 do 11 let. Najmlajša Tjaša jih ima pet. Zelo radi plešejo, zato se najbolj veselijo nastopov, kjer se vedno dobro odrežejo. Uspeh in navdušenost občinstva nad njihovim prikazom jim pomenita pravo zadoščenje in jim vlijeta nove volje za vnaprejšnje delo. Novi zagon še kako prav pride, saj čez zimo le vadijo in to postane včasih že malo dolgočasno. Saj veste, otroci potrebujejo izzive! Po nastopih pa so kot prerojeni. Na naši prireditvi dan Gorenjcev smo z užitkom gledali, kako se je pet parov deklic in dečkov v gorenjski narodni noši zavrtelo po plesišču. Zaplesali so Ob bistrem potoku, Mošn'kov hlev, Jager je na jago šu, Ta požugana in Metla, ki jo otroci najraje plešejo in tudi najbolj vžge pri gledalcih. Za popestritev nastopa sta prvič zapela triletna Doroteja in petletni Tomaž pesmico Z zakrivljeno palico. V načrtu pa imajo še neko novost in sicer bodo odslej poleg plesa tudi peli. * Sandra B. Pripravil in povezoval prireditev na Jezerskem Andrej Zalar, slike Gorazd Sinik Vedno smo bili prepuščeni samim sebi Človek bi si mislil, da imajo Jezerjani, kar zadeva šport, le alpinizem, smučanje, hokej, tek... Športno društvo na Jezerskem obstaja že vsa leta do drugi svetovni vojni. Včasih je bilo SD bolj aktvino, včasih manj; odvisno od generacij. Pravzaprav se je vse skupaj začelo s smučarijo in prav ta je tista, ki ji tudi danes posvečajo največ pozornosti, predvsem mlajšim selekcijam. Problem je denar, saj se morajo jezerski športniki v glavnem znajti kar sami. Tako imajo v okviru smučarske sekcije ekipo, ki se ukvarja s postavljanjem prog, merjenjem časa, skratka z organizacijo sindikalnih smučarskih tekem... Če je le. mogoče pa poskušajo pridobiti tudi sponzorje, tako kot sekcija gorskih kolesarjev, ki tekmuje pod imenom Proloco Scott. Kolesarji, ki v slovenskem merilu dosegajo vrhunske rezultate, bodo prvo nedeljo v avgustu nastopili na domačem terenu, ko bo prav ŠD Jezersko priredilo tekmo v Cross Countrvju. Imajo tudi svojo hokejsko ekipo, ki je v kranjski hokejski ligi že drugič zapovrstjo zasedla drugo mesto, njihov rokometni klub Pegaz igra v tretji državni ligi, dejavni pa so tudi tenisači, saj vsako leto organizirajo odprti teniški turnir. Športniki sodelujejo tudi z društvi v kraju, povezujejo se tudi s prijatelji onkraj meje iz Železne Kaple. Iztok Tonejc, predsednik ŠD, je povedal: "Lokalno in geografsko je Jezersko zaključena celota. Vedno smo bili prepuščeni samim sebi in tega smo že kar navadili!" • Igor K. Trikrat igrala predsedniku Kučanu GORENJSKI GLAS /15. sira« / Kranj, 2L Julija 1994 Vida Učakar s Kokrice igra na koncertne citre že od malega, nekako 45 let, zadnjih osem let še. posebno zagnano. Srečujemo jo na številnih turističnih prireditvah po Gorenjski, je redna gostja uglednih hotelov Toplice in Ribno pa Zlatoroga, kjer ji zlasti tujci glasno ploskajo. Igrala je tudi že številnim visokim političnim glavam, našemu predsedniku Kučanu že trikrat. Iz svojih citer izvablja nežne zvoke slovenskih narodnih pesmi, tujce pa navdušuje tudi z zimzelenimi melodijami. Pred tremi leti je z Jožico Kališnik izdala kaseto narodnih pesmi, ki jo je naslovila Mladim citrarjem. Vida Uča-karjeva zdaj poučuje petnajst nadebudnih glasbenikov, kar trije njeni učenci gredo na republiško tekmovanje v Griže. Mladih, ki žele igrati na citre, je namreč veliko, učiteljev malo. • H. J. 17 JC< \ ZA GORENJKE, O GORENJCIH MJjJ V_7Y~i. MED GORENJCI PO GORENJSKI Slovenec leta je Havvlina Peter Ne, ni napaka: na glasovnici, ki jo je poslala Biba Kušar, Partizanska 52, Ljubljana, je napisano: Slovenec leta je Havvlina Peter. Zdaj smo resno zaskrb-, 1 jeni: prejšnjega škofjeloškega župana smo (škrti) gorenjski sotrpini predlagali le za naziv GORENJEC MESECA JUNIJA 94, gospa Biba iz Ljubljane pa vidi čez gorenjske plotove in je prispevala prvi glas za izbor Slovenca leta. Sploh pa Biba iz Ljubljane ni edina, ki ceni in spoštuje Petra Hawli-no: zgolj od prejšnjega petka do včeraj je v poštni predal Gorenjskega glasa in v oddaje na Radiu Kranj, Radiu Triglav Jesenice, Radiu Tržič in Radiu Žiri prispelo 74 glasov za Petra. In tudi 12 glasov za poslanko Ireno Oman, ki po treh glasovalnih tednih za Gorenjca meseca junija že kar krepko zaostaja. Pred avgustovskimi poslanskimi počitnicami poteka julijska seja državnega zbora in morda bo Irena Oman s kakšnim gromovitim nastopom spet opozorila nase in si pridobila glasove oboževalcev po Gorenjskem. Kajti do konca meseca je še en dober teden in morda bo poslanka v glasovanju za Gorenjca meseca junija prehitela župana ... Pošljite nam Vaš glas na dopisnici (GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj) ali pa danes zavrtite telefon v oddaji Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič ali Radia Žiri, ko poteka glasovanje za Gorenjca meseca. Izmed 86 glasov, prispelih v tem tednu, je žreb namenil nagrade naslednjim: Cilka KOS, Sebenje 50, Bled; Olga MEGLIC, Purgarjeva 1, Tržič; Fanja KOREN, Kokrški odred 1, Lesce; Biba KUŠAR, Partizanska 52, Ljubljana; Niko BEVK, Sovodenj 16. joto EJGA Logarjevi (skorajšnji) četrtošolci iz Škofje Loke: "Vsak ima svoj faktor. Pardon - sladoled." Kranjski župan Vitomir Gros nam Je na Dnevu Gorenjcev posebej zabičal, da je na Jezerskem ob Planšarskem jezeru zasebno z družino, zato sploh nikjer ne poročamo, da je bil ob Dnevu Gorenjcev niti si nismo drznili dobiti njegove izjave. Pač pa se spodobi, da ob glasovanju za Gorenjca meseca junija, v katerem odločno vodi prejšnji škofjeloški Župan Peter IIawlina, opozorimo, da ima Škofja Loka že nekaj časa novega župana Igorja Drakslerja. Na sliki: tisti, ki nima goste delno osivele brade. "Uff, kakšen prafaktor!" Svetovne cene in mi Kdo pravi, da Slovenija ni kar najtesneje povezana s svetovnim trgom in gibanji na nJem! Takoj, ko Je prišla vest o hudem mrazu in snegu v Braziliji zraven pa sklep brazilske vlade o prepovedi izvoza kave zaradi zmrzali na kavnih plantažah, seje v gorenjskih trgovinah podražila kava. Enako veUa za prodajo od vrat do vrat ki Jo izvaja kranjska prozorna - in kerJe brazilska vboda ocenila* da bo zaradi mraza izpad pridelka kave v naslednjih nekaj letih 30-odstoten, je šla kava na Gorenjskem za skoraj 30 odstotkov gor. Toliko približno kot kruh. Statistično bodo pa življenjski stroški zrasli za poldrugi odstotek. GHD Golica in Gorenjci Zavidljivo lep obisk je doživela gorsko hitrostna dirka Golica Maalbo. Brez pretiravanj (ker to ni bil protikorupcijski shod, so podatki realni!) je bHo obiskovalcev dirke vsaj 10 000 * desettisoč, morda celo več. Ker je bila dirka na severozahodnem Gorenjskem, pa seveda ne preseneča podatek, da so prodali natanko 106 vstopnic. Sosedje zadržujejo (naše) turiste! Te dni so se naši cestarji (in z njimi vsi, ki čakamo na gradbenih odsekih) lahko oddahnili. Tudi v sosednji Avstriji so namreč odprli celo vrsto gradbišč, ki opozarjajo, da ie poletje najprimernejši čas za obnovitvena dela. Na cesti med Celovcem in Ljubeljem so najmanj tri gradbišča, ki v prav nesramno dvignjenih klancih povzročajo mučno čakanje.... Morda pa so se Avstrijci odločili, da bodo zadržali še tistih nekaj turistov, ki sicer mislijo pokukati na sončno stran Alp?! PETERČKI V SEBENJAH - Da ne bo kakšne dvoumnosti, moramo takoj zapisati, da ne gre za novorojenčke iz kranjske porodnišnice, ampak le za skupino nenavadno zraščenih jurčkov iz sebenjskega gozda. Domov jih je včeraj prinesel Martin Knez iz Sebenj, kje jih je našel, pa ve samo on. Nevsakdanjo gobjo trofejo je seveda zaupal v strokovno predelavo svoji ženi. EJGA BODE IN BOŽA ISlIfEfl Natanko v ponedeljek, natanko ob 16. uri in 38 minut, po nadvse vročem koncu tedna, je v naše uredništvo prispelo opravičilo Republiške uprave za ceste s podpisom njenega direktorja Antona Šajna za vse neprijetnosti, ki jih je povzročila polovična zapora magistralne ceste M 1 pri Podvinu. liPlt^ Direktor g. Anton Šajna je na opravičilu tudi napisal, da "..od danes dalje promet bistveno ne bo več moten". Pisalo se je: ponedeljek, 18. julija 1994. IMrtfJ Ob branju opravičila RUC so še tisti vozniki, ki so (ker pač ne razumejo objektivnih težav s proračunom, dovoljenji in sploh), preklinjali cvrenje v podvinskih kolonah, obnemeli. |SP£tfž,l Takemu zaključku podvinske afere bi v ameriških filmih rekli "happy end", pri nas pa "minister ostane in direktor tudi". ISWItfil Danes smo 22. julija in ejga se je drznil spomniti, da je bil to še ne daleč nazaj slovenski praznik. Kako bi se prilegel en podaljšan ejga konec tedna! ISUtfil Če že ni praznika ta teden, je bila pa v torek vsaj lepa novica za gorenjske upokojenke in upokojence. Ob 25-odstotni julijski podražitvi kruha je 1,8-odstotna povišica penzij dobra novica, ISHrtfil Nakar je sledil pripis, da bo pri avgustovskih izplačilih obračunan enodnevni solidarnostni prispevek - dobra novica na kvadrat! IStrtfil In prav potihem so za četrtino in več poskočile cene kave po gorenjskih trgovinah. Dobra novica številka tri za upokojenke in upokojence ta teden! flBflfl Ampak kranjski poslanec Sašo Lap je predvčerajšnjim sporočil, da se odpoveduje funkcionarskemu posojilu R + 3 % za nakup stavbne parcele. iSilt^ Že en dan prej je zaradi afere R + 3 odstopil pravosodni minister Miha Kozinc. Klavrn izid: minister ostane brez stolčka, poslanec brez parcele, poslanka brez bazena (ker ga tako ali tako ne gradi) in Stražišče brez vroče teme za pogovore ob kavi, ki se je podražila! ISilffil Prejšnji petek se nam je prevrnil koledar in smo Čuke en teden prezgodaj določili za čipkarski magnet. Jutri zvečer bo Žur v Železnikih in na Čuke bodo pridrvele čipkarice vseh starosti tudi od tam, kjer dajejo izjave, da je Čipkarski dan v Železnikih lokalna zadeva. IPDfl^ Iz čipkaric bodo postale čukarice in v Železnike bo pripeljal Zadnji vlak. ržjfjfl^ Sicer je pa vsaka stvar za nekaj dobra: julijski dež je povzročil izbruh gobarske sezone. Rastejo, rastejo - tudi tiste za taščo, če ni v zalogi francoske solate. [ŠflCfLl Čc greste v teh dneh zvečer skozi Kranj, boste srečali zelo malo mimoidočih - Kranjčanke in Kranjčani hodijo že cel teden s kurami spat, kajti pripravljajo se za napore Kranjske noči. Itjff^l Svojčas je veljalo, da so julija Gorenjci na dopustu in se (skoraj) nič ne dogaja. Letošnji julij: najprej množica veselic, potem so v Radovljici požagali lipo pred cerkvijo, zatem Dan Gorenjcev in lučke na Blejskem jezeru, v ponedeljek oziroma sredo so odprli vpisna mesta za zbiranje certifikatov .JŠifCfil Nič ni več tako, kot je bilo - je rekel znamenit Slovenec. Tako, kot se je izgubila sled za praznikom 22. julij, se bo očitno izgubila tudi za nekoč gorenjskim dopustniškim julijem. [Žjft^ Zato uživajte na dopustu, če ga morda imate - morda bo naslednjega julija od dopusta ostal le še počitniški Gorenjski glas.lSUfil Tuji del: 1. WET WET WET: Love is ali around 2. CAPELLA: You and me 3. BIG MOUNTIN: Baby I lovevour way 4. CRASH TEST DUMMIES: M mm, mmm, mmm, mmm 5. 2 UNLIMITED: The real think Predlog: ALL 4 LOVE: I swear Domači del: 1. AVTOMOBILI: Hvala za pisma 2. ANJA RUPEL: Lep je dan 3. MIRAN RUDAN: Ali si sama 4. SPIN: Ti si vse 5. GAMSI: Ko bom velik bom tat Predlog: FARAONI: Mi ljudje smo kot morje Živele počitnice in živel dopust. In seveda naj živi lestvica 5 + 5, ki se je zavrtela v sredinem glasbenem popoldnevu. Klepetali pa z glasbeniki v tem mesecu ne bomo, kajti vsi skupaj si moramo privoščiti nekaj dni dopusta, da ga bomo potem lahko toliko bolje, pa seveda spočiti in dobre volje, žurirali naprej. Zato bom danes kratka. Povedati moram še imeni dveh nagrajencev ljubljanske založbe Amadeus. To sta Franc Brdnik, Smlednik 34, 61216 Smlednik in Marjan Grajzar, Sajovčevo naselje 9, 64208 Šenčur. TOREK, 26. JULUA KUPON Domači predlog Tuji predlog Ob klepetu s Naslov (na dopisnici) na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Kupončke pošljite NATAŠA DOLENC Ste le na dopustu, počitnicah? Včasih smo prepevali: Kdor ima denar, se kopa v morju, a kdor ga nima, doma.v lavor ju... Slovenci imamo tako malo morja, da na osebo pride komaj površina lavorja in iz tega sledi, da je vseeno, če se namakamo doma - pa še bolj udobno je. Dobra tolažba, ne? Pošiljamo vam en glasbenoježivljenjski pozdrav, še posebej tistim, ki so bili izžrebani v nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union. Poleg ur in majic, ki vam jih pošiljamo vsak teden, vas čaka še gorsko kolo, ki ga bomo izžrebali med vsemi sodelujočimi. Kdaj? Konec avgusta. Jutri je povabljena na glasbeni klepet v našo oddajo točno ob 13. uri na Radiu Triglav Jesenice prva dama med napovedovalci, moderatorji - gospa Nataša Dolenc. Tudi govor je tesno povezan z glasbo, saj ju družita melodija, ritem in tempo. Nataša Dolenc se je odločila za govor, čeprav je že stala na stopnicah Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer naj bi študirala solo petje. Če pa bi se odločila za zabavno glasbeno zvrst, bi najraje prepevala v ženski pevski sestavi. Če želite Natašo Dolenc spoznati tudi po glasbeni plati, nama prisluhnite v jutrišnji oddaji Glasba je življenje. Na slišanje! Simona H20 K3L + V ~ ŠKODA Volksvva^en Group VLOMILCI NISO NA DOPUSTU Opozorite sosede na vašo daljšo odsotnost. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef... ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! GRADBINEC KRANJ SGP Gradbinec Kranj, p.o. Nazorjeva 1, 64000 Kranj, objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za prodajo nepremičnin: A) DVOSOBNO STANOVANJE 56,32 m2 v vil. nadstropju stolpnice na Jesenicah, Tavčarjeva 8 B) ENOSOBNO STANOVANJE 33,50 m2 v pritličju stanovanjskega bloka v Kranju, Sorska 24 (Drulovka) C) DVOSOBNO STANOVANJE 62,08 m2 v II. nadstropju stanov, bloka v Kranju, Jaka Platiše 11 D) 10 DVOPOSTELJNIH SOB po 19,22 m2 v Nastanitvenem centru v Ljubljani, Celovška 264. Prednost pri nakupu bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili višjo ceno in boljše plačilne pogoje ter ponudniki zaposleni v podjetju pod enakimi pogoji. Pisna ponudba mora vsebovati: - ponujeno ceno za posamezno stanovanjsko enoto z navedbo plačilnih pogojev in - izpisek iz sodnega registra za pravne osebe ali potrdilo o državljanstvu za fizične osebe. Ponudbe je potrebno oddati na sedež podjetja v Kranju, Nazorjeva 1, do 3.8.1994, do 12. ure, uspešni ponudnik pa mora predložiti tudi garancijo za resnost ponudbe v višini 5 %, ta pa se bo poračunala v kupnini. Prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi po telefonu 064/216-361, komercialni sektor. yoiL Ajmoht ali a j' žmoht Je nekaj za jest je napisal Rudi, Jaz pa ugotavljam, da ima tip čist' prav, namreč to je res nekaj za jest, ravno tako kot lubje, kadar Je kriza s hrano, v stilu - okrog tebe sama gmajna ti pa nimaš jogurtovega lončka, d' bi si lahko nabral borovnice in moraš pol lubje jest. Čorba je bilo par odgovorov, ampak to v glavnem rečejo tisti, k' zadeve ne marajo preveč, kot moja visokost (to spet se napihujem) naprimer. Sicer pa čorba je že prevod. No, največkrat je ajmoht pomenil obara (župikus notguteks - latinsko op.av.), naj bo taka ali drugačna. Urša je napisala, d' je ajmoht tržiški izraz za obaro. Ej, ej zakaj pa glih tržiški, saj Orleki tudi pojejo o ajmohtu, pa so iz Zasavja. A ja, d" se je en tržičan preselu tja dol in s sabo prinesel tudi besednjak z o "baro (kot vidite ima beseda angleško - škotsko - irski naglas). Full natančno je pa tako: Ajmoht je obara narejena iz telečjega mesa (možne druge vrste mesa - recimo vranica od noja ali pa divje meso od sosedovega psa - afganistanskega ptičarja). Med obarno Juho je korenček, čebula, peteršiljeve korenine (ej narod, meni se kar naenkrat grozno spi), gomolji, zelene . Vse to je narezano na kocke. Na koncu Je povezano s predmetom "ajnprem" (za informacijo, napiše se "ampren") Nekoliko zalito z vinom. Zraven se servirajo ajdovi žganci. Torej, če bi kdo slučajno hotel o ajmohtu vedeti kaj več, naj se obrne na Natašo z Bleda. Ha, Beti pa celo piše, da se zadeva je na pogrebščinah - hmmm zna bit. Zzzzzzzzzzzzzz.....Spet Je bil spalski napad, zato preidimo kar k žrebanju. Tri, šter, pet... Nagrada ho tokrat pristala pri Maji Grošelj, Barletova 6, 64207 Cerklje. Tako, mislim, d' je nagrada v pravih rokah, pravzaprav bo. TOP 3 1. Ajmoht - Orleki 2. Neprilagojen - Adi Smolar 3. Music Box - Martah Carev NOVOSTI Kako čemo zastaviti zapisek, no, nekaj vrstico novostih, kijih sploh ne bo. Napišemo naslov "novosti", pol začnemo pisat, d' jih ne bo. In na koncu napišemo,, d' jih tokrat slučajno ni, pa si recimo za izgovor vzemimo/da je poletje, da poleti tako ali tako nobeden ne dela... Ja, zato predlagam, da preidemo k naslednji temi . IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 146: Zdaj, ko smo aimoht pojedli, pravzaprav ste ga (meni se spi pa konec), si bomo ogledali rezultate zadnjega festivala melodij morja in sonca. Samo nekaj me zanima. Napište mi vsaj en band, ki na omenjeni prireditvi ni, torej ni zmagal (na velja Michaela Jacksona in W. A. Mozarta). Dopisnice čakam do srede. 27. julija, na Gorenjski glas, pripis Jodl...... In ker zzzzzz....... torej zzzzz......Ja res se bliža dopust, zato drugič kaj več. preden se poberemo v ....ops... saj bo razglednica.... pa čav. S 331 -339 iDOsmvA mm vs/aiic id/ainj C^D 9. DO 23. URE NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: FoSmH GLAS 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Ste se kdaj sramovali svojih staršev, angleška oddaja 11.00 Univerzitetni razgledi 11.30 Veliki zločjni in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 11.55 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 94,1. in 2. oddaja 13.00 Poročila 15.25 Sobotna noč 15.50 Ritmi sveta: Kuba, 2. del 16.50 Alpe - Donava • Jadran 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Vrtiljak, mehiška nadaljevanka 18.30 Muro in dva bahača 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Darilo za prihodnost, 1. oddaja 21.00 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.55 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 13.00 Euronevvs 17.15 Obzorja duha, ponovitev 17.45 Sova, ponovitev 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Dobra volja, švedska nadaljevanka 21.15 Pro et contra 22.05 Videošpon senthalčan, 12. del 21.40 Ambo temo 21.50 Umor v Toskani, italijanska nadaljevanka 23.10 Čas v sliki 23.15 Šef ima nekaj za bregom, francosko-italijanska kriminalka 0.55 Po težki poti, ameriška komedija 2.45 Poročila 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Varstvo narave med Elbo in vzhodnim morjem 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bu-cholz 15.00 Nedelja v New Vbrku, ameriška komedija 16.40 Sal-zburski festival 1994 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak popevk 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Tvvin Peaks 0.45 Zakon v LA 1.35 Poročila/1000 mojstrovin TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Večer poezije Ljubice Jančar 21.10 Košarka paraplegi-kov 22.00 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33-11-56 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Palčki nimajo pojma 10.30 Vsi za enega 11.00 Poletni šolski program 1200 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.05 Podmornice -jekleni morski psi, dokumentarna serija 13.55 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 14.20 Severna obzorja, ponovitev 15.05 Krvni bratje, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Življenje na otoku, dokumentarni film 20.50 V velikem planu 22.20 poročila 22.25 Akustikoteka 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 19.00 Otroški igrani program 20.00 Izmenjava programov z Loka TV vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Sonce da ali ne 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Varujmo zdravje 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: 20.00 911 turbo 21.30 Kontaktna oddaja: Pogovor z dr. Susmanom TV HRVAŠKA 2 16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, nadaljevanka 17.30 Vrnitev v paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.20 Konji, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večnem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Od pola do pola, dokumentarna serija 22.25 Vrnitev Sheiiocka Hoimesa, angleška nanizanka 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1215 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.40 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Brlog, španska nadaljevanka 17.30 Kosec, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Zločin in strast, ameriški film 23.00 Dan pojutrišnjem, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, ponovitev 9.30 Zadnje poletje, TV film 10.30 Lumpi in varuška, ponovitev ameriške komedije 12.00 Zemeljski sadeži 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Rdeči vrag iz Arizone, ameriški vestem 14.30 Pogledi od strani, ponovitev 14.40 Comedv Capers 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan III, Prihodi in odhodi 19.22 fnanost 19.30 Čas v sliki 20.00 port 20.15 V deželi Bod 21.05 Pogledi od strani 21.15 VVeis- 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 1200 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf •v 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasboizbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narod-nozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. KINO, TOREK CENTER ameriška romantična komedija MOJ OČKA, JUNAK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO ameriška romantična komedija MOJ OČKA, JUNAK ob 21.30 uri KINO SORA ameriška srhljivka PRIDEN SINKO ob 20.30 uri RIBJA RESTAVRACIJA TABOR" Podbrezje 246 ©064/70-462 Odprto: 12 - 23 torek zaprto NAGRADNA KRIŽANKA RIBJE RESTAVRACIJE TABOR Več kot 40 različnih morskih jedi si lahko privoščite v Ribji restavraciji TABOR v Podta-boru. In kako pridete tja? Vsekakor lažje kakor do morja! Na regionalni cesti Kranj - Radovljica zavijete na odcep proti Kropi oz. Podbrezjam in že boste zagledali reklamne table. Lokal je zelo lepo urejen in ima lep senčnat vrt. Odprto imajo vsak dan od 12. do 23. ure (razen torka). Ko si boste zaželeli orado, brancina, morskega psa ali kakšne druge specialitete, se vam vsekakor splača zapeljati do Ribje restavracije TABOR, ki ima največjo izbiro morskih jedi na Gorenjskem! Za reševalce današnje križanke so pripravili tri lepe nagrade: 1. nagrada - gostinska storitev v vrednosti 7.000,00 SIT 2. nagrada - gostinska storitev v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada - gostinska storitev v vrednosti 3.000,00 SIT Glasovci bomo prispevali tri tolažilne nagrade! Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa pošljite najkasneje do srede, 27. julija, na naslov: RIBJA RESTAVRACIJA TABOR, Podbrezje 246, 64203 Duplje. Vabljeni na javno žrebanje nagradne križanke, 27. julija, ob 20. uri v RIBJO RESTAVRACIJO TABOR. Prva nagrada za Hildo iz Kranja Včeraj natanko ob 8. uri je štiričlanska komisija Glasovih bralcev opravila žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke podjetja OMEGA iz Kranja. Sreča je tokrat prve tri nagrade namenila: 1. Hildi HAFNAR, Zevnikova 4, Kranj (nakup pri Omegi za 10.000 SIT); 2. Stanetu KOGOVŠKU, Gogalova 6, Kranj (ki mu Ornega podarja nakup , vreden 8.000 SIT); 3. Francki RIGA, Vrečkova 4, Kranj (nakup pri Omegi za 6.000 SIT). Poleg tega so tri nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT prejeli še: Rudi POTOČNIK, Hafnerjevo nas. 12, Šk. Loka; Angela BREŠAR, Smledniška 44, Kranj; Mari KROPIVNIK, Planina 9 Kranj. Vseh rešitev v bobnu je bilo 1704, pravilna rešitev pa: NAS CIU - VAŠE ZADOVOLJSTVO - OMEGA KRANJ Ponovno se opravičujemo tistim bralcem - reševalcem nagradnih križank, ki so v petek prejeli časopis s slabše natiskanim likom križanke. HOBOTNICA KRAJ V ZAHODNI SLOVENIJI DERMAT0-MIKOZE GRŠKA ČRKA ZAČETEK ŽIVLJENJA 16 22 ZNAK ZA MNOŽENJE 11 SESTAVIL F. KALAN THEODOR ROOT FR. PIANISTKA MARGERITE VISOK GORSKI PREDEL SNEŽNI ZAMET 15 13 RUSKI VELETOK REKA V BRAZILIJI NEKD. LJUBLJANA NAJV. NORD. B0ŽANSTVC DRŽAVA IN REKA V ZDA PREPLAH ODISEJEV OČE OBLIKA IMENA ARTHUR RUSKA ČRKA SEZNAM KNJIŽNIH NAPAK EKSISTENCA RIMSKA ŠTIRI AMER. DIRIGENT LORIN 21 PRIP. HU-QENQTOV KRAJŠI ZAPISEK DAVEK OD DOHODKA 24 17 IT. PLEM RODBINA TOPOVSKI IZSTRELKI ČASOPISNA DEJAVNOST REKA V SLOVENIJI EGON VIREN NICOLE RAVI SL DEN. ENOTA EVROPSKE GOZDNE KURE PREDPONA PRED HOL. PRIIMKI ORODJE 7A MFRJ DREVES ENAKO (LAT.) PERGAMSK KRALJ VERGILOVA PESNITEV PTIČ PEVEC 12 VODNI VRTINEC VRVI ZA NAPENJ. LOKA INPUT PODATKOV 14 GRŠKA ČRKA FR. PESNIK JEAN-BAPTISTE ČAROBNI NAPITEK 23 ŠP ŽEN. IME MIT. LETALEC PEVEC PESTNER VRH V SLOVENIJI RUDARSKO MESTO V SIBIRIJI VER0: VANJE 20 SORAZM. DEL 10 19 VEČNO MESTO ZRAK (LAT) ANG. UNIV. MESTO OSKAR BLOME EVROPSKI VELETOK 18 PLOVKA FRANCOSKI KREATOR CHRISTIAN REKA V AVSTRIJI ZADETEK PRI TOMBOLI 11 _ 12 13 !14 53— 24 15 6 16 17 8 !9 18 19 20 10 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Predstavitev izdelkov domače obrti pOMUS, center za dom, ustvarjalnost in svetovanje, je odprl Ustavo "Domus se predstavlja", ki si jo lahko ogledate do 19. £psta v Potrošniško informativnem centru v Ljubljani. Njihova rOŽba se predstavlja s programom izdelkov domače obrti, knjig £ brošur za dom in družino, igrač za najmanjše, opremo za šolarje rr različnimi izdelki z logotipom Slovenija - moja dežela. i Med izdelki domače obrti predstavljajo same unikatne *edmete, ki so izdelani ročno iz naravnih materialov - gline, zamike, lesa. To so predvsem stvari, ki spadajo v obrtno j^iŠčino naših prednikov, skratka v življenje, ki izgineva. Tako si wlco ogledate pekač za jabolka, čebulnico, povezane glinaste pce za krušne peči, ribniške lončene igrače in piščali v obliki (*nih živali, svetilko na steklene krogle tržiških čevljarjev ter kdicionalne lectar medenjake. Vse te izdelke in še veliko drugih r podrobno predstavlja knjiga avtorjev Edija Berka, Janeza njgataja in Janeza Pukšiča z naslovom Ljudska umetnost in obrti [Sloveniji, ki je opremljena s čudovitimi fotografijami. Podobna * je tudi Velika knjiga o praznikih. y knjižnem programu dobite še knjige o zeliščih, začimbah in f^vah, o zdravi prehrani, kuharice, otroške priročnike... Igrače [otroškem programu so predvsem didaktične narave, varne in "Herne letom otroka. • S. B. sodelovanje s podiplomsko šolo IPOKRaTES iMinuli teden je na ministrstvu za znanost in tehnologijo potekal J^anek v zvezi s podpisom novega sporazuma z mednarodno diplomsko šolo IPOKRaTES International z Dunaja. V imenu N ustanovljene delovne skupine IPOKRaTES Slovenija bo f°razum podpisal minister Rado Bohinc, na njegovi osnovi pa bo (genija tej podiplomski šoli vplačala participacijo v višini 10.000 Marjev. Polovica te vsote bo namenjena za kotizacije za udeležbe Nsetih podiplomskih študentov iz Slovenije na podiplomskih ^jih s področja medicine, ki jih prireja omenjena šola, drugo PJovico pa naj bi vplačali na naslov organizacijskega odbora EpKRaTES Slovenija, ki ima sedež v okviru Onkološkega ^ituta oziroma Društva za boj proti raku. IPOKRaTES bo ^°el tudi za širjenje informacij o programih mednarodne šole, za 'eležbo naših najbolj perspektivnih podiplomskih študentov -J*adih raziskovalcev na tečajih IPOKRaTES kot tudi za Ionizacijo mednarodnih tečajev v okviru sodelovanja z ^KRaTESom v Sloveniji. INVESTICIJSKA DRUŽBA ATENA ZBIRA mena CERTIFIKATE ATENA - pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov je ustanovila poobla ščene investicijske družbe, ki zbirajo certifikate: ATENA ENA. ATENA DVE. ATENA TRI. ATENA ENA d.d. je i zbiranjem lastninskih certifikatov pnčela 18. julija 1994. Njena investicijska politika bo aktivna in bo temeljila na oceni prave vrednosti podjetij in na strokovni oceni njihovega poslovanja. Da bodo naložbe investicijske družbe čim bolj varne, bo vlagala v različne gospodarske sektorje, v različnih regijah Slovenije. Ob vpisu svojega certifikata na enem od spodaj naštetih vpisnih mest ATENE morate s seboj imeti le veljaven osebni dokument z EMŠO. za otroke mlajše od 18 let pa rojstni list ali njegovo kopijo. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah SKB banke d.d. po vsej Sloveniji in v enotah SAFE INVEST-a SL: Ljubljana. Smartinska 13. Celje. Kidnčeva 3. Idrija. Vojkova 8a. Koper. Pnstaniška 14. Krško. Cesta Krških žrtev 132b. Murska Sobota. Slovenska 42. Nova Gorica. Vipavska 13. Novo mesto. Novi trg 5a, Ptuj, Potrčeva 65, Slovenska Bistrica. Trg Alfonza Šarha 1. Velenje. Efenkova 61. Maribor, Prešernova 1, v vseh enotah PTT Slovenije, na sedežu SILVI j a in seveda na sedežu ATENE, oba na Slovenski 56 v Ljubljani. Pn ATENI zagotavljamo, da bomo z vašim certifikatom ravnali strokovno in preudarno. Prepričano smo, da se vam bo zaupanje v sklade ATENE obrestovalo. Vabimo vas. da nam zaupate vaš certifikat in našim strokovnjakom prepustite skrb za njegovo obrestovanje. ,,iiij!'.....!■>!!! SKB BANKA D.t, BORZNI KOMENTAR Trenutno vlada na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev tako mrtvilo, da prevladuje občutek, da so kapital in z njim investitorji ter borzni posredniki obrnili borzi hrbet in odšli v juine kraje. Predah je seveda potreben in vsako leto poleti se srečujemo s podobnim odlivom tako kapitala kot tudi investitorjev na "druge trge". Mirujoči tečaji deviz, še vedno naložbeno zanimive vezave tolarjev in dokajšnje mirovanje tečajev na trgu obveznic in delnic na borzi v tem tednu, nam potrjuje, da je bila napoved, da bistvenih sprememb v teh dveh poletnih mesecih ni pričakovati, pravilna, vendar kakor da nekako ne verjamemo, da se stvari stabilizirajo, da bo počasi treba zaupati tolarju, da bo trg vrednostnih papirjev čedalje živahnejši, vendar po številu kotirajočih papirjev in ne po naglih padcih in vzponih, ki so bila tako značilna za prva leta borznega delovanja. Dne 21. 7. 1994 so se v kotacijo na borzi ie uvrstili blagajniški zapisi Banke Slovenije z nakupnim bonom. Kotirali bodo ločeno, tako da bo možno na sekundarnem trgu kupiti posebej blagajniški zapis brez pripadajočega kupona ali posamezen del nakupnega bona, če se bodo seveda našli ponudniki tovrstnega kratkoročnega papirja. Glede na dobre donose, ki jih omogoča blagajniški zapis do zapadlosti, to je 1. 12. 1994 in različne možne kombinacije tako vpisa kot pri nadaljni prodaji, lahko pričakujemo ponudbo le v primerih večjih likvidnostnih težav posameznih investitorjev in to predvsem s prodajami tolarskih zapisov brez nakupnih bonov. Če bo ponudba večja, se lahko pričakuje vračanje kapitala na sekundarni trg oziroma borzo. Je pa te dni pestro na primarnem trgu vrednostnih papirjev. Te dni je namreč začela teči zamenjava državljanskih certifikatov za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Večina pooblaščenih investicijskih družb ali skladov (PID) je začela z vpisovanjem delnic za certifikate v začetku tega tedna. Osnovni kapital PID je zelo različen in se razteza med 2 mlrd SIT in 10 mlrd SIT. Vsaka pooblaščena družba mora v prospektu objaviti osnovne podatke, ki naj investitorjem služijo za lažje odločanje o tem, kam naložiti svoj certifikat. Poletni čas je mogoče nekoliko manj primeren za začetek tako pomembne dejavnosti, a država je držala besedo in do sredine julija izdala drugo potrebno dovoljenje za začetek zbiranja državljanskih certifikatov 19 družbam za upravljanje in s tem tudi aktivirala 35 privatizacijskih skladov ali pooblaščenih investicijskih družb. Nekaj dovoljenj pa bo sledilo v kratkem. Ocenjuje se, da naj bi se na tak način zbrala približno ena tretjina družbenega kapitala, ki se lastnini, torej približno 3 milijarde nemških mark od skupno 8 mlrd DEM, za kolikor je bilo izdanih državljanskih certifikatov. Borzna posrednica: Hermina Krt B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54, 61000 Ljubljana telefon: 061/133-11-55 telefaks: 061/133-13-47 POSLOVALNICA KRANJ Koroška c. 2, 64000 Kranj telefon: 064/211-644 telefaks: o64/211-644 AIR SYSTEMS, d.o.o ŠKOFJA LOKA Podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino SYSTEMS d.o.o. SEDEŽ PODJETJA: Hafnerjevo naselje 121 64220 Škofja Loka tel./fax: 064/631-025 OBRATOVALNICA: Golnik tel./fax.: 064/46-122 KOLIKO JE VREDEN TOLAR n MENJALNICA NAPTOl/ntOĐAJNl I NAtUTOVHlOOAmi I SAKLTNlffiOOAINT 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (KnnL Tržič) 76,30 77,84 10,60 10,99 7,50 7,85 AVAL Bled, Kranjska gora 77,20 77,65 10,90 11,02 7,60 7,90 COPIA Kranj dopust od 4.7. do 15.8. CREDTTANSTALT N.banka L|. 77,20 77,80 10,80 11,05 7,65 7,65 BIOS (Stari Mayr), Kranj 77.40 77,55 10.95 11,02 7,75 7,95 GEOSS Medvode 77,40 77,60 10,96 11,02 7,75 7,85 GORENJSKA BANKA {vse enote) 75,60 78,05 10,54 11,09 7.40 7,99 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 77,40 77,99 10,85 11,00 7,70 7,85 HIDA-tržnlca Ljubljana 77.30 77,55 10.89 10,97 7.65 7,80 ILIRIKA Jesenice 77,30 77,90 10,80 10.99 7,65 7,85 MVEST Škofja Loka 77,40 77,70 10.92 10.98 7,70 7,83 LEMA Kranj 77,40 77,80 10,90 11,05 7,60 7,95 MIKEL Stražišče 77.35 77,75 10,82 11,05 7,75 8,00 PBS d.d. (na vseh poštah) 75,85 77,60 1 0,13 10.80 7.14 7,66 SHP-Slov, hran. In pot. Kranj 77,40 77.60 10,90 11,00 7,79 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 76,85 77,90 10,40 11,00 7,60 8,00 SLOGA Kranj 77,50 78,00 10.70 11,00 7,60 7,90 SL0VENUA7URIST Boh. Bistrica 75,60 - 10,53 - 7,40 - SLOVENUA7UR1ST Jesenice 77,43 77,93 10,83 10.96 7,56 7,82 ŠUM Kranj 77,40 77,60 10,96 11,02 7,75 7,85 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 77,35 77,65 10,95 11.02 7,60 7,90 TALON Zg. Bitnje 77,35 77,65 10,95 11,02 7,60 7,90 TENTOURS DomžaJe 77,00 77,70 10,85 11,00 7.60 7,90 UBK d.d. Škofja Loka 77,00 78,20 10.70 11,10 7,70 8,00 WILF AN Kranj 77,30 77,50 10,95 11.00 7,70 7.80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 77,35 77,59 10,93 11,00 7,67 7,83 ZOB Kamnik 77,20 77,50 10,94 11.00 7,70 7,88 POVPREČNI TEČAJ 77,08 77.75 10,80 11,01 7,62 7,88 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MAN Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVUICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Gorenjska banka z novimi zapisi Gorenjska banka je pred kratkim popestrila svojo ponudbo z izdajo več vrst blagajniških zapisov, med katerimi so za pravne osebe predvsem zanimivi zapisi v nemških markah, avstrijskih šilingih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih in italijanskih lirah. Poleg deviznih, je banka izdala tudi tolarske blagajniške zapise, ki so normirani v že omenjenih valutah. Komitenti banke lahko izbirajo med različnimi roki zapadlosti zapisov in sicer od 31,61, 91 in 181 dni, od česar je odvisna tudi obrestna mera, na katero vpliva tudi valuta in znesek pri blagajniških zapisih. Blagajniški zapisi se gla- sijo na prinosnika, zato jih je mogoče podariti, uporabni pa so tudi za poravnavo obveznosti med poslovnimi partnerji. Pod določenimi pogoji je mogoče tudi predčasno vnov-čenje. mobitel Pe KRANJ S 064/222-616 GOSTILA/4 JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECIALITET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ: ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. GOSTILNA JAMA jesti" 10% POPUST S TEM KUPONOM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Obvezno označevanje živali Z začetkom julija je začela veljati odredba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o obveznem označevanju domačih živali v prometu, ki je bila objavljena v Uradnem listu. V skladu z odredbo morajo biti ustrezno označeni vsi parkljarji in kopitarji v prometu v Republiki Sloveniji, ki nimajo oznak, kot jih predvideva Pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov. Predpisan način označevanja je potreben zaradi ugotavljanja izvora kužnih bolezni ter preprečevanje njihovega širjenja med ljudmi in živalmi, to pa je tudi eden od pogojev za nadaljnji izvoz živali in živil živalskega izvora na trge Evropske unije. Parkljarji z izjemo prašičev in jagnjet zrejenih na isti farmi, ki se v skupini prevažajo do klavnice in je skupina do zakola ločena in je zapečatena s skupinsko znamko, morajo biti v prometu označeni s predpisano ušesno znamko v levem uhlju. Kopitarji, ki nimajo veljavnega identifikacijskega dokumenta, morajo imeti ustrezen identifikacijski trak trajno spet v biclju sorednje leve noge. Za predpisano obvezno označevanje domačih živali v prometu mora lastnik poskrbeti sam, ušesne znamke, in identifikacijske trakove pa do začetka veljavnosti drugačne uredbe brezplačno izdajajo ustrezni organi pooblaščeni za izdajo zdravstvenih spričeval za živali v prometu. Za pripenjanje ušesnih znamk se uporabljajo posebne ušesne klešče, stalni prevozniki jih lahko tudi kupijo, imetniki živali pa lahko naročijo ali si jih izposodijo, za kar plačajo kavcijo, ki jo dobijo povrnjeno ob vrnitvi klešč. Evidenco o prometu z živalmi in evidenco o ušesnih znamkah ter identifikacijskih trakovih za Republiško veterinarsko upravo vodi Centralni register pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Nadzor označevanja nadzira veterinarska inšpekcija, promet pa organi za notranje zadeve. Če živali nimajo predpisanih oznak, se šteje, da nimajo zdravstvenega spričevala. • M.G. Praznik koscev Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj pripravlja letos že triindvajsetič etnografsko prireditev z naslovom Praznik koscev. Prireditev bo v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri v Novi Oselici pri Sovodnju. Društvo pripravlja poleg šaljivih točk v programu tudi prikaz ročne košnje in košnjo z najmodernejšimi stroji - "gamsi". Članice aktiva kmečkih žena bodo na prireditvi, kjer bo tudi ples pod več sto let starimi lipami ob pravem gorenjskem kozolcu - toplarju, postregle z domačo potico, ocvirkovko, in drugimi domačimi dobrotami. Igral pa bo ansambel Nagelj. Društvo bo organiziralo tudi tekmovanje v ročni košnji. Prijave za tekmovanje sprejema predsednik društva Viktor Kavčič, Javorjev dol 5, 64225 Sovodenj ali po telefonu na številko 064/695-141. • A. Ž. KMEČKA U DRUŽBA vestno in pošteno CERTIFIKATI o ^......p PREDNOSTI KSILITA NIZKA VSEBNOST PEPELA USTREZNA GRANULACIJA UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU KONKURENČNA CENA LASTNOSTI KSILITA KURILNOST ŽVEPLO GORLJIVE SNOVI PEPEL SKUPNA VLAGA 13 000 kJ/kg 0.47 g/MJ 59.0 ut. % 1.9 ut. % 39.1 ut. % VPLIV NA OKOLJE Premog i vsebnostjo gorljivega žvepla pod 0,5 g/MJ ie za uporabo v malih m individualnih kuriščih ekološko ustrezno gorivo Minimalni negorl|ivi ostanek INFORMACIJE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312. 853 864 FAX: 063 / 854 986 Natečaj Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Namesto nepovratnih sredstev regresiranje obrestne mere Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v Uradnem listu št. 40 8. julija 1994 objavilo natečaj za dodelitev sredstev za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter v predelavi. Omenjena sredstva so namenjena za: - nakup zemlje; - izgradnjo in obnovo hlevov za sledeče namene: pitanje govedi, prirejo mleka (razen za nižinsko območje, za katero regresa ni!), vzrejo in pitanje prašičev (razen za gorsko-višinsko območje), vzrejo drobnice in kuncev in vzrejo konj; Za vse hleve mora investitor imeti zagotovljene lastne ali dolgoročno najete kmetijske površine; predpisuje se tudi največja dopustna obremenitev kmetijskih površin, ki je pri govedu 3.0 GVŽ/ha in pri prašičih 2.5 GVZ/ha. - nakup mehanizacije za storitve v strojnih krožkih; Podpira se nabava strojev za spravilo žit, sladkorne pese ter za stiskanje in ovijanje bal za voluminozno krmo, sejal-nic in sadilnikov, škropilnic, ki ustrezajo predpisom o varstvu rastlin in strojev za kombinirano medvrstno nego posevkov; Za gorsko-višinsko območje se daje podpora tudi za gorske traktorje in standardne traktorje na 4-kolesni pogon moči nad 40 KW. Podpora je namenjena le za člane strojnih krožkov. - izgradnjo in obnovo objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, če temeljijo na predelavi lastnih kmetijskih pridelkov ali lesa in če zagotavlja dopolnilna dejavnost polno zapo-sliotev vsaj enemu članu kmetije; - izgradnjo, obnovo in nakup objektov in naprav za skladiščenje, pripravo blaga za trg, predelavo in trženje na zadružnem principu; - izgradnjo rastlinjakov za proizvodnjo sadik, vrtnin, cvetlic in jagodičevja; - obnovo sušilnic za hmelj in deponij za sladkorno peso, vendar prav tako ne za vsa območja; izvzeto je hribovito območje, Kras in gorsko-višinsko območje; Največja vrednost priznane osnove za obračun podpore je 70 odstotkov predračunske vrednosti investicije. Višina regresa znaša od 50 do 80 odstotkov na realno obrestno mero, odvisno od namena in območja, v katerem se proizvodnja odvija. Praviloma je višji v območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji (hribovito, gorsko-višinsko območje in ostala območja z omenjenimi dejavniki). Na natečaj za pridobitev omenjenih sredstev se lahko prijavijo vsi (fizične in pravne osebe), ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo na lastnih ali najetih zemljiščih, in imajo prebivališče v republiki Sloveniji. Izvzeti so tisti, ki so sredstva za prej naštete namene že pridobili iz naslova finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva oz. za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi ter za spodbujanje demografsko ogroženih območij. Kandidati se lahko prijavijo s projekti, ki jim kreditne obveznosti že potekajo od 1. januarja 1990 dalje in novimi projekti, katerih kreditne obveznosti bodo nastale letos. Zainteresirani lahko kandidirajo na natečaju pod naslednjimi pogoji: - za razpisane namene morajo imeti sklenjeno pogodbo s finančno organizacijo za kreditiranje investicije - imeti morajo zagotovljena sredstva za dokončanje investicije - lastna udeležba pri investiciji mora znašati najmanj 30 odstotkov predračunske vrednosti - realna obrestna mera (r) za nove investicijske kredite ne sme presegati 14-odstotne letne - doba vračanja kredita je 1 do 5 le t Izb rani na tem natečaju bodo upravičeni do sredstev za regresiranje obrestne mere praviloma za dobo, za katero jim je odobren kredit. Na natečaj se upravičenci lahko prija« vijo na podlagi zahtevka, ki ga izdela kmetijski svetovalec. Zahtevek mora vsebovati osnovne podatke vlagatelja, investicijski program, lokacijo naložbe, dokumentirane vire financiranja, kreditno pogodbo, obračun plačil kreditnih obveznosti in realnih obresti po posameznih letih in mnenje kmetijske svetovalne službe. Podrobnejše informacije v zvezi s prijavami na natečaj dobite v Kmetijski svetovalni službi. Zahtevke bo zbiralo poslovno združenje prehrane v Ljubljani, obravnavala pa jih bo posebna komisija pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo o izbranih zahtevkih izdalo sklep, spremljalo pa bo tudi uporabo teh sredstev; v primeru nenamenske porabe bo moral i investitor ta sredstva vrniti v enkratnem znesku v realni višini s pripadajočimi f obrestmi. Rok za prijavo k natečaju je zelo i kratek. Za ze sklenjene kreditne obveznosti - iz preteklih let je 31. julij 1994, zfl letošnje kreditne obveznosti pa 15. sep- il tember 1994. k Olga Oblak, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba Kranj Pobiranje krompirja je pri koncu Skoraj povsod po Gorenjskem v teh dneh končujejo s pobiranjem krompirja. Zgodnejše sorte krompirja so letos dobro obrodile, saj je bilo vreme sorazmerno ugodno tako spomladi kot tudi ob začetku poletja. Pridelek je dober tudi pri poznih sortah krompirja, čeprav gorenjski krompir še boleha za različnimi boleznimi. Podrobneje bomo o letošnji krompirjevi letini pisali v eni od prihodnjih številk, danes pa objavljamo fotografijo s posestva Merca-torjevega KŽK Kmetijstva v Šenčurju, kjer ravnokar pos- Eravljajo še zadnji krompir, etošnji krompir bo kljub vsemu dovolj draga jed, saj je treba na tržnicah za kilogram odšteti od 60 do 80 tolarjev. • M.G., slika S. Saje Kmetijski nasvet Strniščni krmni dosevki (I) Sonce je dodobra ogrelo zemljo. Tudi iita so dozorela. Čas letve je! Tudi pri nas, v hladnejših krajih. Saj smo dobro sejali, ali ne? Torej je tudi letina dobra. Krompir tudi ie zapušča zemljo. Včasih so rekli po letvi: "Njivi počitek, nam pa ulitek!" Kaj pa sedaj? O ulitku vsak sam (nekateri ulivajo zasluleni dopust), mi pa o njivah in ponovni setvi tole: Po letvi ali spravilu drugih zgodnejših poljščin so njive prevečkrat prazne, zemlja pa izpostavljena sončni pripeki in poletnim ploham. Uničujeta se tekstura in struktura zemlje. Če je njiva obraščena, je zemlja zavarovana pred sončno pripeko in delnimi kapljami. Sonce zemljo izsuši, da razpoka, delne kaplje pa razbijejo mrvice zemlje, posledica je zaskorjanje površine njive. Na neposejanih njivah se močno razbohoti plevel, saj je ostalo od prejšnje poljščine še precej hranil, vegetacija pa je ob zadostni vlagi še močna. Zakaj je ne bi porabili za pridelavo krme? In še na nečesa ne smemo pozabiti. Če je njiva prazna se hranila, posebno dušik, ki je ostal v zemlji iz prejšnjega obdobja, ob močnih nalivih in jesenskem delevju izpirajo v podtalnico. To velja še posebej na prodnatih in peščenih tleh. Korenine strniščnih dosevkov se zelo hitro razvijejo in porabijo prosta hranila. Tako pridelamo kakovostno krmo, močno pa zmanjšamo tudi škodljive vplive na podtalnico. Na kaj moramo biti pozorni, če se odločimo, da bomo posejali krmne dosevke? Večino dosevkov sejemo čimprej po spravilu prejšnje poljščine, saj tako izkoristimo vlago v zemlji in sončno energijo, ki jo je v tem času dovolj. Nepo-sejane njive se hitro izsušijo, seme, posejano pozneje, pa nima dovolj vlage za kalitev. Po setvi je dobro njivo povaljati. To velja še zlasti ob suši, saj tako stisnemo seme v zemljo, kjer dobi nekaj vlage za kalitev. Če imamo gnojevko, jo lahko pred oranjem navozimo na njivo. Zemljo plitvo preorjemo (15 do 20 cm). S predsetvenim orodjem naredimo drobno mrvičasto strukturo zemlje, saj je večina semen krmnih dosevkov drobnih in bodo kalila le, če bodo imela ugodne pogoje. Strnišče lahko obdelamo tudi z rotacijsko frezo 12 do 14 cm globoko. Tako imamo manj dela, ohranimo pa tudi nekaj več vlage v zemlji, kot če bi orali. Krompirišče lahko obdelamo z vrtavkasto brano do globine 15 cm. Ne pozabimo na gnojenje! Če je zemlja dobro zalolena z rastlinskimi hranili, kar ugo$ vimo z analizo zemlje, dogt* jujemo večinoma le z dušiko^ Slabše zalolene njive pa » potrebno pogndjiti tudi z na. Seveda, preimenovani v ^"lokrate". Sploh ne razume-Preproste stvari, da se v *nZiciji pojem demokracije vno in ločevalno prepolovi 3 vladajoče in na ljudstvo. iHdstvo pa je neuko; in kakš-? naj bo, ko pa je petdeset let mo v komunizmu (brezraz-družbi in brez lastnine, a s Janez Poštrak skupnim kotlom) in se mora zdaj, na stara leta, šele učiti in dojeti, da je iivljenje boj za obstanek. Da je človek le pred Bogom enak drugemu, da pa je sicer zelo pomembno, da daješ driavi, kar je tvojega, če hočeš, da se bodo vladajoče stranke scufale za proračun. In se šle v imenu ljudstva vladne koalicije. S tistimi, ki so šele pred petimi leti postali "demokrati", ker jim prej pač ni bilo dovoljeno to biti. Ko potem spoznaš, da sploh ni nujno, tudi če si pripadal Demosu, da bodo izvoljeni predstavniki plebsa kdaj tudi demokrati, je ie davno prepozno. Vladati, porazdeljevati driavni denar in si splesti nadzor nad privatizacijo t.L družbenega premoženja, je bilo, kaže, temeljno delo v procesu zamenjave družbenega sistema. Naprej bo že šlo. Ljudem daš certifikate, da se znebijo zadnjih ostankov socializma (družbene lastnine), jih nakažejo investicijskim družbam in postanejo drobiž kapitalu. Potem pa se znajdi, kakor veš in znaš. Temu se reče zasebna pobuda. In pomeni razsloje-vanje. Je gojišče vsakovrstnih manipulacij z ljudmi: družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih, rasnih in spolnih - v pravem pomenu besede: socialnih. In ko gredo celo socialisti k liberalcem in socialdemokrati v gruntarski lobi, bi bil pa menda že čas, da tudi ljudstvo spregleda, si zabrunda Internacionalo, ali prizna nemoč in zmoto pri obkroie-vanju volilnega lističa. Varuhinja) človekovih pravic lahko v tem trenutku nastopi kot pravi deus ex machina. Ne le, da bomo z njim zadostili demokratičnim standardom "atlantske" demokracije, še mnogo več, utrdili bomo "tranzitno" demokracijo; našo. Če bi prejšnji teden gledali po TV njihove vizije o nalogah in sploh delokrogu varuhov človekovih pravic, bi spoznali, da kandidati sami potrjujejo "potrebnost". Eden bi reševal človekove pravice za nazaj, trije so se sklicevali na delovno pravo, najpametnejši pa je bil tisti, ki je predstavitev odklonil. Dobro namreč ve, da bo izvolitev (ali bi vsaj "morala" biti) čisto običajna "politična" (medstrankarska) odločitev. J>REJELI SMO \KD in zimski i(*Zen v Radovljici ^ Gorenjskem glasu je bil 5. ll[a 1994 objavljen intervju z g. "ocem, ki naj bi med drugim tiemu novinarju izjavil tudi: V Skoda je, da je propadel ferendum o gradnji zimskega Azena. Bil je splet neugodnih toliščin in protipropagande 'edvsem s strani krščanskih bnokratov..." Čeprav menim, *o> da smo javno povedali in »Pisali svoje mnenje, ni proti-°Paganda, ampak naša doli- R Želim ponovno pojasniti "kan/e: Krščanski demokrati *° javno napisali, da ne na-£°tujcmo gradnji zimskega **na v Radovljici, da pa I^Pfotujemo samoprispevku .,Za zimski bazen kot za *rkveni trg", da nasprotujemo €.erendumu, kakršen nam je bil fnujen. Zakaj? Ll.:? Prospektov, ki smo jih r w na dom in so nas vabili na Vfmndum, ni bilo razvidno: 1 *e bo za zbrani denar v « lo> koliko bo stala uredi-,a,°*rkvenega trga" in koliko đ";o bazena, kdo bo lastnik zf-n<*: občina, plavalni klub, lM° olastninil? in "tem prospektu je tudi l*jfan°' da bodo krajani z l*lmi dohodki oproščeni pla-R SQn\oprispevka. Vendar, s tk ° Prav'co naj ust*' hi M**! ne bo plačeval, odloča v Kf" tistega, ki bo moral C Var'.7 Kaj je nizek osebni L Raj se bo zgodilo v primeru, iadr°iekt ne usPe' če bo r'hdJa ostala m P°l Poti> če ov? v° nepredvidenih stroš-fe. Kdo bo to plačal? Bodo Pntib' torei tudi Prebivalci yub dolme> Mošenj, Brezij, iu **e&a' & J'h o samoprispev-t - oj* nič vPrašal? '°)a 7 °d se f v Radovljici y nenadoma "cerkveni mQ zadnja desetletja ga ni " .. cerkev ter župnišče ,• na Linhartovem trgu. n»l naj bi zbirali sploh denar tjCerkveni trg", ko pa je bilo rtv/.°*. da na občini že zago-ker{ajo denar za ureditev isu v*nega trga" in so v tem cQ-i *e sklenili pogodbo za Projektov} krat lanko zastavil kakšno /to" ali napisal kakšen i»?v^r' )f pa ie iz napisanega ■tpi n°> da ne gre samo za Jh/', net*g<>dnih okoliščin", Ti"* Je Radovljičani nasedli protipropa-gandi krščanskih demokratov? Ne domišljamo si, da imamo tak vpliv, da bi nam "nasedli", vem pa, da znajo razmišljati s svojo glavo. Odstotek volivcev, ki je nasprotoval samoprispevku, kaže preprosto le to, da smo mi razmišljali podobno kot večina RadovljiČanov in tega smo veseli Dr. Avgust Mencinger predsednik MO SKD Radovljica Dobro delajo Danes pa malo drugače o Domu F. Berglja na Jesenicah: Večkrat sem brala o Domu F. Berglja - domu starejših občanov in to nič pohvalnega. No, danes pa bom povedala svoje videnje in to čisto drugače. Imam sorodnico v tem domu in hodim k njej dvakrat na teden. Moram reči, da me je v začetku skrbelo, kako bo, am- pak je vse v redu. Lepo skrbijo zanjo in so pri njej vidne izboljšave. Oskrbovanci, posebno tisti na vozičkih, so ob lepem vremenu zunaj pred domom. Uslužbenke se z njimi pogovarjajo, jih peljejo korak za korakom na kratek sprehod, morda samo nekaj korakov. Nič jim ni teiko. Nisem varuhinja svoji sorodnici, pa se na čase pogovorim s socialno delavko, ki me rada sprejme in pravi, da naj še pridem. Ravno tako gospod zdravnik, ki me je prosil za pogovor, da je Se več izvedel o iivljenju moje sorodnice. Da o čistoči ne govorim, ker nimam nobenih pripomb. Govorila sem tudi z drugimi oskrbovankami in nimajo pripomb, tako da me ne skrbi tudi moja starost, kadar ne bom mogla skrbeti sama zase in bi z lahkim srcem šla v ta dom. Vsemu osebju ielim, da tako nadaljuje svoje delo in jim ielim Se dosti uspehov. Ivanka Ambrožič Jesenice Veselje v Medvodah? Končno je prišel dolgo pričakovani 15. julij. V Medvodah so odprli cestna priključka na ma-gistralko. Zbrala se je kar čedna mnoiica driavnih, mestnih, občinskih in krajevnih uradnikov. Prerezali so vrvico in sprostili promet. Krajani pa so zaman pričakovali avtobus LPP št. 15, ki naj bi - in bi lahko - pripeljal po dolgih mesecih premora zopet na končno postajo. Gospe in gospodje uradniki so hiteli pojasnjevati, da medtem ko so dva meseca brneli stroji, niso utegnili iz svojih pisarn preskrbeti ustreznih dovoljenj, da sme petnajstica ustavljati tudi na medkrajevnih postajah v Sp. Medvodah in da so te postaje sploh vprašljive - zglob-ni avtobusi LLP - škofjeloški zglobniki pa mirno ustavljajo na teh postajah. Slavnostni govornik je tolaiil krajane, da bodo uredili vse v kakih treh tednih in petnajstica bo pripeljala. Krajani pa zdaj ugibajo: Ali imajo ti uradniki v sebi nesebično skrb za fizično počutje občanov. Hoja pred sluibo in po njej je vendar zdrava! Ali pa so tisti, ki se vozijo z avtobusom, drugorazredni davkoplačevalci? Ali pa pričakujejo ti uradniki po treh tednih še eno slovesnost in ga bodo še enkrat dali na zob? Naj bo prvo, drugo ali tretje: Mali /do/hod/dninarji so jim hvaleini za njihovo razumevanje in delavnost za blagor ljudstva. Prav je, da se jim bodo ob primernem času na primeren način oddolžili. Nekateri so celo tako zlobni in pravijo, da so se pešačenja na avtobus in od avtobusa že krepko naveličali in da jim še na misel ne pride še v nedeljo pešačiti na volitve! Za to, da se ne bi po nemarnem okoli trobilo, da ima pri nas oblast ljudstvo (3. čl. Ustave Slovenije) in ne uradniki, je ta vox populi zbral in ga pošilja v javnost Anton Lah, poslanec Skupščine občine Ljubljana - Šiška Medvode Čuvajmo vir zdrave pitne vode G. Demšar, predsednik IS Škofja Loka, vaše ravnanje v zadevi črnih gradenj nad zajetjem pitne vode v Papirnici resnično kaže na ravnanje slabega gospodarja. Zakaj? Dali ste zeleno luč za pozidavo kompleksa zemljišča nad Papirnico na zaščitenem vodovarstve-nem območju 1. stopnje! Spodaj izvira močan studenec pitne vode za celo vas. Dodatni problem predstavlja še kraški svet, ki se vleče od Kamnitnika proti Planici. Značilna velika propustnost kamnine za tekoče snovi tudi na tem vodovarstve-nem območju omogoča, da vse pitni vodi škodljive snovi še hitreje dosežejo podtalnico. V mesecu aprilu ste na Radiu Žiri, v oddaji aktualno, podali sum glede neoporečnosti oz. oporeČnosti naše vode. Zakaj potem od takrat pa do danes vaščanov ni nihče obvestil, da voda mogoče ni dobra? Čudno! Večkrat smo dali vodo na pregled na svoje stroške in je bil rezultat dober. Še nihče ni bil bolan od te vode, že pa od dela na tem skalnem svetu. V preteklosti tudi zidati ni smel noben domačin v Papirnici in kot kaže, je vas še naprej nezazidljiva. Domači otroci morajo iskati zemljšča za gradnjo svojih domov drugod vi pa nevaščanom dovoljujete pozidavo in to nad zajetjem naše pitne vode! / neres i bil referendum slabo no pripravljen. So torej (W M 0 T E C H IL V D0°@ 0, d.o.o. UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju: 1. KORESPONDENT V ZUNANJI TRGOVINI . 2. KOMERCIALIST V ZUNANJI TRGOVINI 3. POSLOVNI TAJNIK (tajništvo generalnega direktorja) Pogoji za mesto pod 1. in 2.: - višja ali srednja izobrazba - za nedoločen čas - s 3-mesečnim poskusnim delom Posebna znanja: - aktivno znanje nemškega jezika - osnove računalništva Delovne izkušnje: - 5 let (srednješolska izobrazba) - 3 leta (višješolska izobrazba) Pogoji za delovno mesto pod 3.: - srednja šola (administrativna, ekonomska, gimnazija) - aktivno znanje nemškega jezika - osnove računalništva (Windows) Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o., Vincarje 2, 64220 Škofja Loka, Kadrovska služba (za razpis) O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. Zagotovo je, da če se bo graduo nad izvirom, bo studenec kmalu onesnažen in bo v tem primeru res potrebno iskati drugi vir - kje? In na čigave stroške? Vaščani imamo sedaj problem pitne vode zadovoljivo rešen in če nam kdorkoli pitno vodo uniči, potem je dolžan poskrbeti za enakovredno nadomestilo - in to ne na stroške vaščanov. Že več kot dve leti prosimo za zaščito Mrzlega studenca. Skratka, ogorčeni in pretreseni smo nad mačehovskim odnosom do narave in naše vode. Kot bi se pristojni ne zavedali dragocenosti čiste vode, kot bi jim bilo tuje vse spoštovanje in nenazadnje tuai preiivetje tega dela slovenskega podeielja. Ker za Papirnico niste naredili še nič dobrega, je bolje, da nam tudi škode ne delate. Marjanca Markič, Lojzka Maček (foi foto bobnar SJ0UD*€L Skozi desetletja so generacije ob preudarnem gospodarjenju razvile Savo v stabilno, dinamično in uspešno korporacip z jasnim pogledom v prihodnost. Svoje vrste želimo dopolniti z mladimi strokovnjaki s področja elektrotehnike in elektronike. To je Vaša priložnost! Ker ste dinamični, samoiniciativni in ste po poklicu inženir elektrotehnike, elektronike ali elektrotehnik elektroruk z nekaj prakse na enakih ali podobnih delih in obvladate angleščino ali nemščino, Vas vabimo, da se nam pridružite. Če boste ustrezali našim pričakovanjem, Vam bomo ponudili delo za nedoločen čas v sektorju Plant inženiring. Vaše cenjene pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o znanjih in izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor. Škofjeloška 6, 64000 Kranj. O naši odločitvi Vas bomo pisno obvestili v 30 dneh po objavi POIŠČITE BISER, Ki JE PRAV BLIZU v Školjki kvarnerskega zauva RABAC PO POMODNI CEV/ INFORMACIJE IN REZERVACIJE TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN UREJA: Vilma Stanovnik Petek, 22. julija \S# -:-- Tadej Valjavec odpotoval na svetovno prvenstvo ZOB SKRAJŠAL NASTOP Kranj, 20. julija - Sreča v nesreči, bi lahko zapisali za mladega kranjskega kolesarja Tadeja Valjavca, ki je tik pred letošnjim svetovnim mladinskim kolesarskim prvenstvom, ki se konec tedna začne v Ekvadorju, nenadoma zbolel. Nesreča zato, ker ni na pot odpotoval z ekipo, ampak pet dni kasneje s trenerjem Miranom Kavasem, in sreča, ker zaskrbljujoča oteklina na vratu, zaradi katere bo zamudil del prvenstva, ni bila drugega kot spremljajoči pojav rasti modrostnega zoba. Vseeno mladi kolesar kranjske Save upa, da mu bo nastop v Ekvadorju ostal v lepem spominu. Kljub temu da je Kranj kolesarsko mesto, tudi tebi ne uide vprašanje. Kdaj, zakaj si se odločil postati tekmovalec? "To je bilo v petem razredu osnovne šole, navdušil pa me je oče, ki se je sam ukvarjal z rekreativnim kolesarjenjem. Šel sem v klub in že kmalu, prvo sezono, praktično prvo dirko, sem med svojimi vrstniki zmagal. Pred tremi leti sem bil operiran na slepiču, od takrat naprej pa ie šlo bolje in bolje. Še istega leta sem bil državni prvak v gorski vožnji, naslednje leto sem bil državni prvak ponovno v gorski vožnji in tretji na dirki po Istri in čeprav sem bil mlajši mladinec, sem vozil za starejše mladince." Gotovo so ti spodbudo dali tudi lanski uspehi? "Lani sem zmagal kar na treh državnih prvenstvih: v cestni vožnji, kronometru in gorski vožnji. Bil sem drugi na dirki po Istri, nastopil, sem na olimpijskih igrah na Nizozemskem, kjer sem bil deveti, četrti sem bil na Coca - coli v Avstriji.... Dobri rezultati so se nadaljevali tudi letos z dvema etapnima zmagama v Italiji, zelo veliko pa mi pomeni tudi zmaga na kranjski dirki." Sedaj si gimnazijec. Kako ti ob napornih treningih in tekmah uspeva biti uspešen tudi v šoli? "Ves dan sem "zaseden". Ko pridem iz šole, grem na trening, ko pridem s treninga, se učim in grem spat. Hrani ne posvečam posebne pozornosti, jem edino malo več ogljikovih hidratov, kot bi jih morda sicer." Imaš vzornike med starejšimi kolesarji? "V klubu najbolj občudujem Rovščka, sicer pa je moj vzornik od letošnjega gira naprej Berzin. Mislim, da je bil prihod Gira v Kranj res veličasten in pomemben dogodek za Kranj, z eno besedo... super. Tudi sam si želim, da bi kdaj nastopil na tako veliki prireditvi, kot je Giro ali Tour." Kaj pa na svetovnem prvenstvu, na katerega odhajaš? Kako si se pripravljal? "Praktično sem se celo sezono pripravljal na to prvenstvo. Mislim, da je naša ekipa dobra, saj smo se dobro uvrščali na dirkah v Italiji, kjer so nastopli skoraj vsi najboljši. Vendar pa je veliko odvisno tudi od sreče, od tega, kako se bomo prilagodili na višino, ki je tam čez dva tisoč metrov." • V. Stanovnik iSKi TEKI SLOVENCI NA NAJVIŠJI VRH WALESA Kranj, 22. julija - Jutri, 23. julija, bo v Walesu v Veliki Britaniji potekala tradicionalna tekma v gorskem teku na najvišji vrh Walesa, Snowdon (1083 m). Dolžina proge je 15 km, poteka pa bo po isti poti navzgor in navzdol. Tekma je zelo zahtevna, saj morajo tekmovalci v 7,5 km premagati 1050 m vzpona. Prvič pa bo organizirana tudi tekma za mladince v dolžini 5,5 km. Slovenske barve na tem tekmovanju bodo zastopali: Marija Trobec iz Polhovega Gradca, Anica Živko iz Trbovelj, Erika Brojan iz Mojstrane, Izidor Berčič iz Kranja, Boštjan Novak iz Ljubljane, IvanUrh iz Kamnika, Božo Mulej iz Celja, Boštjan Hrovat iz Begunj in Aleš Gros iz Kranja (vodja poti). Največ lahko pričakujemo od Boštjana Novaka in Izidorja Berčiča, ki sta pred kratkim dosegla lep uspeh na evropskem pokalu v Italiji, kjer sta zasedla 13. in 15. mesto. Boljši od njiju je dU Franci Teraž na 11. mestu, ki pa žal zaradi drugih obveznosti ne more iti v Wales. Od ženskih predstavnic pa je naša najmočnejša Anica Živko, saj zna prijetno presenetiti, tako kot na nedavnem evropskem pokalu z odličnim 6. mestom. Ne smemo pa pozabiti naših mladincev, ki so sposobni prav tako prijetno presenetiti, čeprav bo za nekatere to prva mednarodna preizkušnja. Najboljše uvrstitve naših tekmovalcev na tekmovanju Snow-don Race v prejšnjih letih se gibljejo med 10. in 20. mestom, tako da tudi letos pričakujemo podobne uvrstitve, Izreden rezultat pa je lani dosegla Marijana Vidovič s 4. mestom, ki pa je letos poškodovana. Na koncu bi se radi zahvalili še vsem sponzorjem, ki so omogočili naš nastop. Ti so: Slovenske železnice, Reebok in GT -šport. • Aleš Gros DRŽAVNO PRVENSTVO UPOKOJENCEV Jesenice, 20. julija - Društvo upokojencev Jesenice bo jutri, v soboto, 23. julija, na balinišču v Bazi organiziralo državno prvenstvo upokojencev v balinanju. Začetek bo ob 8.30, ko bo udeležencem zaigral tudi Pihalni orkester jeseniških železarjev. Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov bo ob 18. uri, pokrovitelj bo občinska športna zveza Jesenice. • J. Rabič offtnraiBBa Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ vabi na ogled dirke FORMULE 1 za veliko nagrado Madžarske v Budimpešti, v nedeljo, 14. avgusta 1994. Prijave sprejema na tel. 064/53-280. Mladi hokejisti se potijo na blejskem ledu POLETNI TRENINGI NA LEDU SO UŽITEK Tako pravijo hokejski nadebudneži iz Slovenije in tujine, ki del počitnic te dni preživljajo v hokejski šoli Rudi Hiti na Bledu Bled, 20. julija - Hokejski kamp za mlade, ki je bil na Bledu prvič organiziran pred štirimi leti, iz leta v leto pridobiva na veljavi. Zanj se odločajo hokejisti iz slovenskih hokejskih klubov, z udeležbo tujcev pa kamp resnično postaja vse bolj mednaroden. Tudi trenerji so sama znana in uveljavljana hokejska imena, od Rudija Hitija, ki je vodja kampa, do Vaclava Červenvja, Sergeja Stolbuna, Janeza Finžgarja, do Gorazda Hitija. Hokejisti so, glede na starost in hokejsko predznanje, razdeljeni v štiri skupine, na sredinem popoldanskem trenigu pa smo na ledu "ujeli" skupmo Gorazda Hitija, nekdanjega slovenskega reprezentanta, ki je sedaj trener v italijanski Fassi. "Takšna vrsta hokejske šole, kot je tukaj na Bledu, je časovno kratka in je zato lahko predvsem informativna. V nekaj dneh je treba pokazati in ponoviti vse elemente hokejske igre. Mladi nekatere osvojijo bolje, nekatere slabše, predvsem pa je pomembno, da znanje prenesejo v svoj matični klub. To je predvsem smisel takšne šole. Kajti dejstvo je, da se v nekaterih klubih dela dobro, v nekaterih pa slabše. Žal pa v kamp prihaja bolj malo takih iz slabših klubov, iz klubov, ki imajo malo igralcev in bi bilo zanje dodatno znanje najbolj potrebno. V moji skupini so tudi fantje iz Milana, ki pa so po prizadevnosti na treningih, po ambicijah in delovnih navadah slabši od naših. Vsi so na ledu aktivni že okoli štiri leta, idelano pa je, da fantje začnejo trenirati okoli šestega leta," je o delu z mladimi hokejisti povedal Gorazd Hiti, ki tudi v Italiji v Fassi trenira mlade v vseh selekcijah - od hokejske šole do Tehnika in taktika sta pomembni že pri vadbi najmlajših hokejistov. Tudi na blejskem ledu nista zanemarjeni. mladincev. Poleg tega velil^ dela z vratarji, zato tudi itn janski reprezentančni hokejsK vratarji večinoma prihajajo * Fasse. "Tudi o tem, da bi k°* trener prišel nazaj v Slovenijo* smo se že dogovarjali. Vendajl hokej je moj kruh in če se hočem posvetiti in dobro dela^ ne morem tega delati honorari0" ob neki drugi službi. Na led* moraš biti stoodstoten in to tudi pogoj, da dobro dela* Otroci morajo imeti trener)* vedno na razpolago, saj vsaka ura na ledu kasnej^ obrestuje," pravi Gorazd Hiti.. In kaj o izkušnjah na blej\ kem ledu pravita dva bodo*\ gorenjska hokejska upa? E Luka Cekič iz Kranja: "S» sem dvanajst let, hokej Pj; igram že štiri leta. Začel se4 pri HK Triglav in v tem klubji igram tudi še sedaj. Tudi \ hokejski šoli tukaj na Bledi sem že bil. Tako me letos k bilo težko prepričati, saj mi je ty oblika počitnic zelo všeč, 01* dvsem pa so mi všeč treningi "* ledu, ki jih imamo dvakrat fl; dan. Trener, Gorazd Hiti, jfc sicer malo strog, je pa dob«« Poleg treningov na ledu imaiH^ tudi "suhe" treninge, kopar^o se in se spoznavamo z vrstniki ¥ drugih držav." Matej Mišic z Jesenic "Tf leta in pol nazaj sem za#' trenirati hokej na Bledu. K Jesenicah me med sezono nir vzeli na treninge in sedaj se p* vozim na Bled. Moja trend] pri Bledu sta Mihail Anfjo m Valerij Šahraj, sedaj pa uči Gorazd Hiti. On je strog od mojih klubskih trem jev, vendar pa so pri njem z'1! dobri treningi. Prav tako j dober trener Cmovič in rrvf lim, da se bom tudi letos, prt tako kot sem se lani, do*j naučil." • V. Stanoval* foto:G.Šinik Številne čestitke našim padalcem SPREJEM PRI MINISTRU Ljubljana, 19. julija - Po sijajnem uspehu naših padalcev na 24. svetovnem vojaškem prvenstvu v Pergu v Avstriji so bili Irena Avbelj, Bogdan Jug, Roman Karun, Brane Mirt, Matjaž Pristavec in Senad Salkte ter člana vodstva trener Drago BunČič in polkovnik Martin Burian deležni številnih Čestitk. Že v soboto, po vrnitvi s prvenstva, so jim na leškem letališču Čestitali minister za obrambo Jelko Kacin in njegova sodelavca Pavel Vindišar in Peter Zupan ter predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman ter jih obdarili. Moštvo je zaslužilo tak sprejem, saj je Irena Avbelj osvojila tri kolajne (srebrno v skokih na cilj, bronasto v figurativnih skokih in zlato v kombinaciji), moška ekipa pa srebrno v skokih na cilj. Obrambni minister Jelko Kacin, ki je pretekli teden obiskal našo ekipo na tekmovanju v Avstriji, pa je v torek priredil za padalce in njihovo vodstvo poseben sprejem, kjer jim je čestital za izjemni uspeh. V slovenski teritorialni obrambi dajejo Športu veliko pozornost. Kar nekaj vrhunskih športnikov je zaposlenih v teritorialni obrambi, po pogovorih, ki jih je imel pretekli teden minister Kacin v Avstriji s predstavniki nekaterih drugih armad, pa bo vključevanje naših vojakov v mednarodna vojaška tekmovanja še intenzivnejše, v Sloveniji pa utegnemo organizirati tudi nekatera prvenstva, za kar imamo tako pogoje kot tradicijo. • J. Košnjek ŠPORTNA TEKMOVANJA OB PRAZNIKU Hrušica, 20. julija - Ob prazniku krajevne skupnosti Hrušica pripravili več športnih tekmovanj. Na odbojkarskem turnirju so zmagah člani ekipe Jesenic pij Veterani in drugo ekipo Jesenic. Na balinarskem turnirju KluJ upokojencev Lokvanj je bila najboljša ekipa Balinarskega klff Hrušica pred ekipo Kluba Lokvanj in drugo ekipo Balinarsk«L kluba Hrušica. Na krosu predšolskih in šolskih otrok soC posameznih kategorijah zmagali: Sašo Trpin, Željka KrešJJ Sladžan Antič, Anita Fajič in Bor Jerman. Na nogometni tek11 med suhimi in debelimi so po streljanju enajstmetrovk zmag " suhi. • J. Rabič ra@aoHET •■KSKSKiminirE Nogometaši Živil pred novo sezono ŠIBENIK IN REKA V KRANJU Nogometaši Živil iz Naklega na številnih tekmah za trening uigravaju precej spremenjeno moštvo za novo prvenstvo. Naklo, 20. julija - Nogometaši iz Naklega so pod vodstvom novega trenerja Nikice Cukrova v nedeljo končali prvi del priprav v Kobaridu. Trener in igralci so se ujeli, Cukrov zna utruditi in tudi sprostiti igralce, ker pa je v moštvu precej sprememb, je Eomembna uigranost moštva in tekme za trening. Živila so v Kobaridu premagala domače moštvo z 12:0, nato pa še prvoligaša Primorje z 2 : 1. Za Naklance je na obeh tekmah zaigral tudi Plevnik, igralec Osnabruecka iz Nemčije, ki je član druge nemške lige. Živila urejujejo vse formalnosti za njegov pristop. Plevnik se je na obeh tekmah izkazal kot odličen strelec ob Marušiču, Grašiču in Jeraku. Če bo vse tako, bodo imela Živila enega najboljših napadov v prvi ligi. Do začetka lige 7. avgusta imajo Naklanci v načrtu še nekaj tekem za trening. Danes ob 18. uri bo v Stražišču tekma s Šibenikom, v nedeljo ob 18. uri prav tako v Stražišču tekma z Reko, v sredo pa bodo Naklanci igrali na Visokem s tamkajšnjim moštvom, ki resno računa na vrnitev v tretjo ligo. * J. Košnjek PLEZANJE MLADI PLEZALCI USPEŠNI JJ Ravenna, julija - V tem italijanskem obmorskem letovišču je bjta 9. in 10. julija močno mednarodno tekmovanje v športnfl plezanju za mlajše kategorije. Nastopilo je sedemdeset tekiC« valcev iz osmih držav. Šestnajst plezalcev in plezalk iz Slovel pod vodstvom selektorja Blaža Jereba je uspešno nastopalo v v? petih kategorijah. V soboto zvečer je bila na sporedu prva preizkušnja predtekmovanju na zanimivi, a nekoliko kratki umetni ste[ Postavljala smeri so pri najmlajših tekmovalce nekoliko podcfL jevali in je večina priplezala do vrha, tako da ti rezultati niso irrji velikega vpliva za vstop v finale. Povsem nekaj drugega so Wf, smeri za drugo predtekmovalno preizkušnjo v nedeljo dopold* Svoje je prispevala še huda vročina, tako da so le redki dosegli I stene. V večernem finalu sta se med našimi najbolje odreZJ Martina Čufar iz Mojstrane in Blaž Kant iz Škofje Loke, ki SA zmagala v svoji kategoriji. Poleg njiju se je od naših v fio^ uvrstilo še deset tekmovalcev. V predtekmovalnih smereh s«jh plezalo "flash", to pomeni, da plezalci najprej gledajo predt*^ movalca, ki prepleza celotno smer, nato pa lahko opazujejo t" drug drugega. V finalu pa so plezali na pogled, kar je sicer' večini tekmovanj običajno. To pomeni, da si tekmovalci najf' smer ogledajo, potem pa prihajajo pod steno posamezno, nc 9 prej videli kogarkoli nastopati v smeri. V celoti je bilo tekmoval vzorno organizirano. Podobno tekmovanje bo v prvi polo^T" septembra tudi pri nas in sicer v Škofji Loki. 'l Rezultati: mlajše deklice (letnik 79 in mlajše): 1. Iva Hartfljf* (CH), 2. Nikola Haager (D), 3. Ameli Haager (D), 4. Katat;« Štremfelj (SLO), 5. Maja Šuštar (SLO), 8. Eva Tušar (SW£ mladinke (letnik 78 - 76): 1. Martina Čufar (SLO), 2. Annat^ Schultz (CH), 3. Rebeka Seldmajer (D), 4. Rebeka Poček-,* Lenča Gradišar (obe SLO); dečki (letnik 80 in mlajši): 1. Rant, 2. Boštjan Potočnik (oba SLO); kadeti (letnik 78 - 79^ Robert Mate (D), 2. Miloslavv Chaloupka (CZ), 3. Daniel KaC! (CZ), 4. Peter Bračič, 6. Aleš Strojan (oba SLO); mladinci (le^ 76 - 77): 1. Pascal Cisler (CH), 2. Marek Repcik (SK) 3. DC! Carratero (E), 5. Urh Čehovin, 9. Uroš Perko, 10. Anže Šanca(£ SLO). • Andrej Štremfelj i ktek, 22. julija 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 23. STRAN GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve »grebški trio - V okviru prireditev Poletje v pju pod marelo bo danes, 22. J"la. nastopil Zagrebški trio s ,ar°9radskimi pesmimi in ever- J^tival IDRIART " V festivalni dvorani bodo v Pjpto, 23. julija, ob 8. uri spreje-P Prijave udeležencev 10. med-»fodnega festivala IDRIART, ^Poldne pa bo ob 17. uri pred ^staniščem pod vilo Prešeren (^davanje Marka Pogačnika o J^jskem otoku. Ob 17.30 uri kI^o udeleženci odšli na otok, W bo v cerkvi Orkester Akade-^l8 Hamburg pod vodstvom diri-jn|a Elmarja Lampsona izvajal ^chovo umetnost fuge. Ijslednji dan bodo udeleženci T^val odšli v Piran, kjer se bodo J!^3li z Ladjevjem miru, ki prihaja r^brovnika. V prihodnjem tednu P bodo na Bledu v okviru festival pflfy a,e ^e številne kulturne prir- I Nlci praznujejo rfteče - GD Gosteče praznuje v J5e'Jo, 24. julija, 40-letnico ob-pa- V ta namen prireja ob 16. uri f^anost razvitja novega prapora 1 veselico s srečelovom. Igra "ipambel Nagelj. V primeru slabe-«f semena prireditev odpade. H Čipkarski dan Železniki - V soboto, 23. julija, ob 19.30 bootvoritev prodajne razstave čipk v galeriji Muzeja z nastopom pevskega zbora Niko, citrarke Anice Habjan in pevke Martine Furian ob spremljavi Veronike Kamenšek, ob 20. uri bo nastop predskupine iz Selc, ob 21. uri pa predstavitev starih običajev. V nedeljo, ob 15. uri pa bo pred plavžem tekmovanje klekljaric vseh starosti. V kulturnem programu bodo nastopili Pihalni orkester Alples, harmonikarji Niko in folklorna skupina iz Podblice. Izleti Kolesarski izlet v Tržič Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 2. avgusta, ob 8. uri izpred zgradbe Društva kolesarski izlet v Tržič na relaciji Kranj -Podbrezje - Zvirče - Kovor -Bistrica - Tržič. Povratek bo po drugi poti. Izlet na Grossglockner Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na enodnevni izlet na Grossglockner, ki bo v ponedeljek, 1. avgusta, z odhodom ob 5.30 iz avtobusnih postaj od Dorfarij do Stražišča. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. Planinski izlet Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na planino Javornik, ki bo 28. julija. Odhod s i i i i 1 :i <0> 1 turistična agencija odisej. Maistrov tro 2. J v-- 64000 kranj. tel-: P64/2 1 3 261. 218 586 NAGRADA * dni počitnic v vrM RUBIN f it o vin fmm i poipomion J mesoro Sopt&mbra I rf°sriou' at turistična agencija Odisej prireja tekmovanje med fi23 i,,!?0*0'0' 'n zabavni program z ansamblom, ki bo v soboto, (Z* t l!a' 00 11 ■ url na Maistrovem trgu pred poslovalnico agencije. t^Ode? m?vanJo je še nekaj prostih mest in šolarji, ki bi želeli ■^23-1 riat'' 86 lanko 86 Pr*Jav'i° v uredništvu Gorenjskega glasa (tel. glQa^JJ)-^ Zmagovalci tekmovanja bodo šli na nagradni izlet v Utiran 88 tekmovanja ne boste udeležili, pa lahko sodelujete v .SrPSa žrebanju. Odgovorite na nagradno vprašanje, ki je ,.r»a 0 na kuponu. Odgovor vpišite na kupon, ga izrežite in pošljite a/*o«iiras'0v a9oncije Odisej ali ga vrzite v stekleno škatlo pred a|°valrtico. je ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo na sedežu društva. Izleta bosta vodila Metka Šparovec in Marjan Prinčič. Pohod na Rašico Kranj - Sekcija za pohod ništvo pri Društvu upokojencev organizira 4. avgusta pohod iz Gameljnev na Rasico, mimo koče na Grobanici do Mengša. Zbor je na Avtobusni postaji Kranj ob 6. uri. Pohod vodita Miha Planine in Franc Šilar. Izlet v Avstrijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na Izlet v Avstrijo, ki bo 3. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili bodo sprejemali 29. julija, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. »»»»»»»»»»»It)* Čez Grossglockner na Zeli am See Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet čez Grossglockner na Zeli am see in Bischofshofen, ki bo 9. avgusta ob 5.30 izpred kina Center Kranj. Cena izleta je za člane 2.200 SIT, za nečlane pa 2.600 SIT. Prijave sprejemo Društvo upokojencev Kranj. Prireditve Transcendence Kranj - Na vrtu gradu Kiselštajn bo danes, 22. julija, ob 20. uri mantra ročk koncert meditativne glasbe, ki ba bo izvajala skupina Transcendence. Poseben gost ob kitarist Titikšava Karunkika iz Los Angelesa. Baročna glasba Kamnik - V okviru cikla Musica aeterna bo vsoboto, 23. julija, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku koncert baročne glasbe. Nastopila bosta Milko Bizjak - spinet in Igor Grass-elli, violina. Razstave M Vrata 94 Jesenice - Danes, 22. julija, bo ob 18. uri v razstavnem salonu DOLIK otvoritev razstave sliku udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. GORENJSKA od torka do petka AMZS - Ta začetek tedna so odpeljali 22 poškodovanih vozil in nudili 11 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah vozil na cestah. GASILCI - Kranjski gasilci so v ponedeljek prejeli obvestili, da se kadi v gozdu pri Dupljah. Ko so odšli tja, so ugotovili, da pod nadzorom sežigajo lubadarja. Pomagali pa so tudi ob neurju v Kokri ter v sredo nudili pomoč pri prometni nesreči v Škofji Loki. Jeseniški gasilci so gasili zopet požar na smetišču na Mali Mežak-li, dvakrat so opravili meritev zemeljskega plina v Železarni in sodelovali pri prevozih z reševalnimi avtomobili. Loški gasilci so gasili požar v Alplesu v Železnikih in požar na hlevu pri Selcih. Radovljiški gasilci še vedno vozijo vodo tabornikom, ki taboriju na Cernivcu. Tržiški gasilci pa niso imeli nobenih intervencij. TURIZEM - Na Bledu je veliko gostov, saj so našteli 4.115 gostov, od tega 1.136 domačih in 2.979 tujih gostov. Konec tedna pa pričakujejo še več gostov, glede na predhodne rezervacije. V bohinjskem kotu pa so zabeležili 2.863 gostov, in sicer 1.220 domačih in 1.643 tujih gostov. Po številu rezervacij pričakujejo konec tedna precej novih gostov. Beležijo pa približno 22 odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani. GORENJSKI DOJENČKI - Ta začetek tedna je na Gorenjskem prijokalo na svet 20 novorojenčkov. Na svet je prijokalo 10 deklic in 10 dečkov. Najtežji je bil deček v jeseniški porodnišnici s 4.060 grami in najlažja deklica v kranjski porodnišnici z 2.650 grami. URGENCA - V jeseniški bolnišnici je bilo v tem začetku tedna urgentno pregledanih in oskrbovanih: na kirurgiji 103 pacenti, na pediatriji 15 pacientov, na internem oddelku 48 pacientov in na ostalih urgencah nuđenih 8 pomoči. GORENJSKA od torka do petka HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. NAŠ POPUST ZA VAŠ DOPUST BINE AVTOODPAD CITROEN, ŽIRI DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VAS VABI ROLO SENČILA NOGRAŠEK ŽELITE DOBRO JESTI? ŠPORT HOTEL DOM PLANICA DRAŠLER KRANJ Tel.: 064/211-317 RIBIŠKA DRUŽINA ŽELEZNIKI ETNOGRAFSKA PRIREDITEV V ŽELEZNIKIH Poletni popust do 60 % za vse artikle PLETENINE ROS, Čopova 14 in Celovška 71 - v Ljubljani. Rabljeni rezervni deli za avtomobile citroen in odkup avtomobilov za avtoodpad. Rezervne dele tudi zmontiramo! Tel.: 692-194 da v njem preživite letni dopust. Iz vročih mest v čudovito okolje s številnimi možnostmi za aktivnosti v planinskem okolju. Popusti za planince in mladinol Informacije - rezervacije: 061/825-544. Izdelujemo in montiramo lamelne, plise in rolo zavese, žaluzije v različnih izvedbah; šir. lamel 16, 25, 35, 50, 60 in 80 mm, rolete in komamike. Konkurenčne cenel Tel.: 061/651-247. Hvala za zaupanje! Se priporočamo! Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi! Restavracija in penzion Dom Planica vabi tudi poleti na izjemno ugodno in aktivno letovanje, odprt plavalni bazen, balinišče in dobra domača hrana. Velika izbira cementnih izdelkov: cevi, tlakovci, plošče, robniki, cvetlična korita, ograje, itd. Zastopamo in prodajamo vse izdelke firme KEMA Puconci: lepila, fugirne mase in mase za hidroizolacije ter mase za sušilne omete. Prodajamo tudi samotne dimnike. Vse izdelke dostavimo in montiramo! vabi ljubitelje pečenih rib, da jih obiščete v Ribiškem domu na Rudnem, vsak petek in soboto od 18. do 23. ure ter nedeljo od 16. do 22. ure. Informacije po tel.: 64-082 Turistično društvo Železniki in MKD Železniki vabita v soboto in nedeljo, 23. in 24. julija, na 32. tradicionalni čipkarski dan. V soboto bo začetek ob 19.30 in v nedeljo, ob 15. uri. V soboto Vas bo zabaval ansambel čuki, v nedeljo pa ansambel Obzorje. Vabljeni! ^ ******* % KRM 3KA NOČ 'program prireditve Vpetek, 29. In soboto, 30. julija 1994,bodo na Kranjski noči sodelovali naslednji ansambli: r- Jože Skublc, Avtomobili, Arrow, Meios, presenečenje. Tdo popestrili: Tra Kranjske noči, modna revija, Pihalna godba Kranj, w 7.77 a šola Brdo, ognjemet, pivo zastonj na stojnici, ki jo morate sami poiskati, ma park, folklora, Dlmežova luknja In še nekaj presenečenj. NAROČAM poltednik GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto na naslov (ime in priimek, naslov s poštno številko) Naročnino želim plačevati: »trimesečno / z 20% naročniškim popustom/ mceloletno / z 20 % + dodatnim najmanj 6%popustom/ m mesečno s trajntmom z mojega tekočega računa Gorenjski glas se obvezuje podrobnosti o plačilu naročnine (znesek in rok plačila) sporočiti z računom na moj naslov. Prav tako Gorenjski glas priznava stroške provizije za moje plačilo preko pošte. Takoj po prejemu te naročilnice mi Gorenjski glas priznava vse naročniške ugodnosti (npr. pri malih oglasih. Glasovih izletih in prireditvah, itd) ter mi najmanj en mesec oziroma najmanj prvih 5 izvodov časopisa pošlje na moj naslov brezplačno. Podpis: GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 22. julija == zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ. Ble,weisova 20 !»l«fon (064) 212 853. ■ p p 1< tslefai (064) 214 822 ljubljana Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Kranj objavlja delovna mesta 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v organizacijski enoti terenske mreže - Škofja Loka - Kranj -Tržič - Radovljica (4 delovna mesta) 2. SKLEPANJE ZAVAROVANJ PRI OKENCU na predstavništvu RADOVLJICA (1 delovno mesto) Delovno razmerje bo sklenjeno pod tč. 1 za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 4 mesece, pod tč. 2 pa za določen čas z nepolnim delovnim časom (po 5 ur dnevno) in poskusnim delom do 3 mesece. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: a) pod tč. 1 - da ima srednjo strokovno izobrazbo neopredeljene smeri (V. stopnja) - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini b) pod tč. 2 - da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - najmanj 1 leto delovnih izkušenj Kandidati za navedena prosta delovna mesta naj svoje prošnje, napisane lastnoročno, pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. MALI OGLASI ® 223-444 Prodam PRALNI STROJ Gorenje. tU 329-102 16844 Prodam novo NAKLADALKO Pionir 17 N in mlatilnico s čiščenjem. 0 78-409 zvečer 16851 ■ Mizarsko formatno ŽAGO Attenforf, kombinirko 35 cm/5 in tračno bru-silko, prodam. 0 41-695 16908 Prodam obžagan LES za rošt in elektro motor, 0 65-643 16914 Prodam MOLZNI STROJ Alfa cool, star 7 let. Dolar., Želeška 4, Bled. 0 77-516 16915 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 210 Mersko, staro 2 leti. O 51-646 16921 APARATI STROJI Prodam univerzalno KONZOLNO DVIGALO s prestavami. S 691-068 16272 Panasonic teiefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugodno.® 632-595 16303 Prodam VIDEO IGRICE Master Sistem II. 0 215-701 1673« Prodam PUHALNIK Taifun in SLA-MOREZNICO Ultra 3 0 242-486 Prodam barvni TV Gorenje in PRALNI STROJ Gorenje, oba starejša. 0 66-055 16797 MIZARSKO KOMBINIRKO 40 širo-ko, 5 operacij, prodam 0 65-073 Prodam MOTORNO KOSILNICO Adria. Jane, Golnik 20. 0 46-440 16816 Prodam barvni TV Gorenje Nimbus, ekran 55, star 2 leti. O 715-944 Prodam ŠIVALNI STROJ Višnja -elektronik. 0 212-556 od 15. ure dalje * 16956 Prodam 4 nove SONČNE KOLEK-TORJE IMP, in 300 literski bojler. 0 46-022 16976 Prodam nerabljen ŠIVALNI STROJ v kovčku. 0 422-554 zvečer 16982 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. uro BBOOJ TV»HI - F! »VIDEO TV37cm od40.863 SIT TV51cm,TJX odH!E%l SIT W55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Videorekorder od45.315 SIT HI - R stolp od 48.177 SIT Trgovina in storitve dao., Kkirićeva 2, KranL teb 064 • 2123 67,211142 ^^^^^^ OD 7.6. DO l S.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIT Rabljen OBRAČALNIK Gorenje Muta z motorjem ali brez, prodam. 0 64- 114 16991 Prodam prostostoječi namizni VRTALNI STROJ, za 220 DEM. 0 242-325_16994 Prodam BCS KOSILNICO. Zg. Upnica 16, Kamna gorica 16998 Prodam OBRAČALNIK Tomo Vinko-vič, dobite ga v trgovini Cegnar v Virmašah. 0 621-502 17017 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 220 litrov, malo rabljena. 0 213-983 po 19. uri 17021 OBRAČALNIK SIP Uto 2050 in rotacijsko KOSILNICO SIP 135, prodam. 0 061/823-078 17029 Prodam STRUŽNICO Prvomajska, d 400 x 1000, cena 4.000 DEM. 0 211-390 17030 Transportni trak, avtomatsko tehtnico, sortimik krompirja in prekucnik zabojev, prodam . 0 328-238 17041 Prodam PARNI ČISTILEC Diva 2000. še v garanciji. 0 45-114 16927 Prodam SESALEC. 0 311-546i6945 Prodam KOMPRESOR, prostornina 110 litrov. Eržen, Ribno Izletniška 20, Bled 17066 GLASBILA Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija, 80 basov. 0 85-324 17032 VERATSCHNIG BOROVLJE ©VELIKO SKLADIŠČE DELOV tDODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043-4227-2338 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe, smrekove obloge (opaž) raznih dolžin, ladijski pod ter klasični parket iz različnea lesa. 0 64-103 15722 Prodam 3 kom dvojna zastekljena OKNA, dim 220 x 90 cm. 0 212-434 16671 Prodam smrekov in macesnov OPAŽ, debeline 16 mm in LADIJSKI POD. 0 51-059 16788 Prodam OPAŽ debeline 12 in 16 mm, 1000 kosov opečenih zidakov. 0 64-207 16824 CEVI za talno gretje 150 m, prodam. 0 84-535 16839 Poceni prodam zastekljena OKNA 1 x 1.20 m. 0 632-271 16913 Oddam približno 280 m2 rabljenega betonskega STREŠNEGA BO-BROVCA. 0 70-246 16936 BETONSKE STREŠNIKE 150 m2 zamenjam za 1.5 m3 smrekovih plohov. 0 214-016 17050 OSMRTNICA Umrla je AMALIJA KEJŽAR iz Zgornje Sorice 28 Pogreb bo danes, 22. julija 1994, ob 17. uri na pokopališču v Sorici. Žalujoči: mož Franc, hčerka Metka z družino, sin Franc z družino ter drugo sorodstvo Sonca, 22. julija 1994 IZOBRAŽEVANJE Instruiram ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole, tudi za popravne izpite. 0 323-275 16721 Prodam KNJIGE za 6. in 7. razred OŠ, dobro ohranjene in poceni. 0 403-221_16798 Prodam UČBENIKE za 8. razred OŠ tudi za 7. razred. 0 324-672 16S48 Kupim BALIRKO za seno, rabljeno, manjšo. Zasip. 0 77-629 16823 Kupim DOGNOJEVALEC umetnega anoja, dvovrstnega IMT. 0 70-578 Kupim IZRUVAČ KROMPIRJA en-ovrstni. 0 49-362 16981 Kupim MODULE za kmečko peč. 0 802-040 16984 Kupim novo vezano OKNO 80 x 60. 0 78-879 17001 LOKALI Na Bledu prodam BRUNARICO (hrana, pijača, sladoled) ali dam v najem, pogoj odkup invetntarja. 0 719-066 16401 DNEVNI LOKAL v izmeri 180 m2 plus diseoteka 350 m2 z urejeno teraso 300m2, skupaj z 6-sobnim STANOVANJEM, dam v najem. Obvezen odkup inventarja. 0 45-481 16550 Oddam prostor primeren za skladišče. Kurnik, Tupaliče 11.0 45-488 16634 GOSTINSKI LOKAL oddam v najem. 0 712-064 Lesce 17023 OBLAČILA VERITASA izposoja poročnih otf zadnjih modnih trendov iz uvoj dodatki. Jenkova 1, Kranj. 0 207 SALON DIANA POROČNE OBLEi Prodaja in izposoja poročnih oblek z vs$ dodatki na CANKARJEVI 6 v liani. GOSTINSTVO CUCNIK D.O.O. MURGLE 95/C, LJUBLJANA V najem oddamo 6 PISARN z cca 15 m 2, večjo SEJNO DVORANO z 110 sedeži, nudimo tudi tople obroke za zaposlene z prevozom. Vse je na lokaciji G OREN JE S A VSKA 12, Kranj. Tel.; 064/211 371 ali 061/$ 18 998 VERITAS izposoja poročnih oP zadnjih modnih trendov iz uvofl' dodatki. Jenkova 1, Kranj. 0 v 207 J OTR. OPREMA * Prodam KOMBINIRAN OTF<$ VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. 0 6% POZOR BODOČE MAMICE! CM kombinirane In športne vozi? dobite po zelo ugodnih cenah-, čilo na 3 čeke. 0 217-020 ali* 061__JU Ugodno prodam skoraj nov KOV NIRAN OTROŠKI VOZIČEK PB<% 214-531 » OSTALO 2 J KLETKO za KOKOŠI (8do 1( vsebovale elementov teg^L. sa, bodo izločene iz ft&*> obravnave. 10. Kandidati bodo o svoje vloge obveščeni dneh po odpiranju vlog Pomočnik sek Matevž Kleč Uspešno trgovsko podjetje redno zaposli t DVA KOMERCIALISTA za prodajo tehničnega blaga 2. PRIPRAVNIKA Od kandidatov pričakujemo: Pod 1: " najmanj srednješolsko izobrazbo strojne tehniške smeri oz. ekonomsko komercialne smeri I vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih ' izpit B kategorije | znanje tujega jezika (nemščina) * 3-mesečno poskusno delo Pod 2.: strojna, ekonomska ali ekonomsko-komercialna višja šola aktivno znanje tujega jezika (nemščina) izpit B kategorije možna kasnejša redna zaposlitev Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite: MB - Naklo, p.p. 1,64202 Naklo. Informacije: BStarn OKNO 80 X 140, BALKANSKA VPATA 140 x 210 z založijo, i u,2elič, Frankovo nas. 66 a, Šk. IS«__17014 ^dam zložljivo POČITNIŠKO PRI-&PLICO. Okorn, Cankarjeva 10, 5£?aovljica 17040 Pridelki • ___ ^fOdam JEČMEN in KUMRICE za j![^9anje. B 421-675_1679S UHARICE za vlaganje, prodam. B eJ?2-648, Jenko, Sp. Brnik 65, i^klje^_16865 fftodam naravno HRUŠKOVO ^ANJE. ta 738-813_irooi prodam KUMARICE za vlaganje fij*. Sr. vas 16, Goriče.B 46-023 IgMam KUMARICE za vlaganje. B ^f2_S51_16910 joi^am SLAMO. B 421-669 16934 f£*Nl RIBEZ lahko dobite na Cesti 1. ^jf_4 v Kranju. B 324-979 16935 ^^dam mladi KROMPIR za krmo. ^jitnje 18, Žabnica_16957 prodam KUMARICE za vlaganje. B ^^1-071_16983 prodam rdeče KORENJE. B 422- J!15 16995 ^deči jedilni KROMPIR, prodam po aQ.oo srr. a 70-164_17034 prodam KROMPIR za krmo. B 421- lTO2 17061 BauobrokoTi SATTRADE iteh064/422-585t42M08 ^OSESTP RAZNO PRODAM Prodam nova GARAŽNA VRATA 240 x 210 in elektro motor 4.5 kW, 1400 obratov. B 422-569 16734 Preproga 2.5 x 3, kombiniran voziček, stajica za otroka in nosač za otroka. B 332-722 16786 Kupim TELETA SIMENTALCA in prodam krmilni KROMPIR. B 49-002 16841 Oddam mlade MUCKE in prodam KNJIGE za 4. letnik gimnazije. B 714-106 16939 Prodam suha BUKOVA DRVA in MLATILNICO za popolno čiščenje. B 45-368 16955 Prodam VOZ Gumiradel za 100 DEM in novo macesnovo mizo. B 46-022 16977____ Prodam plastične SODE in BUTARE. Retljeva 10, Kranj. B 327-027 16979 PILE in PLOHE slabše klase, prodam. B 64-114 16990 Prodam MIZARSKI CIRKULAR , aluminijasta platišča za Mercedes. B 327-067 17018 Ruski TRAKTOR 60 KS oba pogona In 200 litersko ŠKROPILNICO KŽK, prodam. S 061/823-078 17028 Ugodno prodam KOSILNICO Kawa-saki, MOTORNO ŽAGO Alpina, PRALNI STROJ Zopas. fi 212-727 17052 Prodam rabljeno POMIVALNO KORITO in GARAŽNA VRATA B 48-024 17059_ STAN. OPREMA Nočni omarici, omara (3 m), hladilna omara, termoakumulacijske peči (1 .£ ter 2.5 W) in peč na drva, ugodne naprodaj. B 324-223_1692; Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, staro 4 leta, tip Radenci, trosed, dvosed, enosed ter kot. Vse ortopedska ležišča. Đ 328-393 1702c l^OROŠKA BELA v lepem okolju na Parceli 1348 m2, po izredno ugodni ETJ,pz. po dogovoru, prodam STA-/ ^VANJSKO HIŠO, podkleteno, z j£*zo In CK. šmidova 26, Koroška __ 16686 vcL£r's*av' Pri Tržiču prodamo J>owINO HIŠO- končno, z veliko K?*« in velikim vrtom. B 57-^ali 52-267 16793 Proda ŠPORT ^'°aam VINOGRAD z zidanico 1000 */6n n* Dolenjskem, za 8.000 DEM. ie92oCeli. Gorenjesavska 36 A, Kranj l^oif So.v°dnju 17 - Debelak, v NKrins,<' do|ini prodamo starejšo i^.-U z vrtom (nar^a|a niri/a "rnn S» 631-155 <^w^_yrtom (parcela clrka 700 Poceni prodam SMUČARSKO VLEČNICO. B 403-221_I6800 JADRALNO PADALO Twist s sedežem, prodam. B 327-570 16831 Ugodno prodam skoraj nov ŠOTOR Brač. Šuceva 9, Primskovo Kranj 16836 OTROŠKE KOTALKE za starost 4 do 8 let, prodam . S 84-535 ies38 Prodam nogometne ČEVLJE (št. 37) in KIMONO (10). B 721-505 16842 Veliki GUMI ČOLN ali Elan 430. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 16871 "i »ceni kupim starejšo HIŠO, lahko <10r' potreona adaptacije. B 061/ STORITVE , s,^"^ 10 17012 A w M-m l^Oorenjskem kupim starejšo HIŠO Kol. onj 2000 m2 zemPča- Cof. k^J3^, Zg. Jezersko 17053 *&IREDITVE rei5*Oo za ohceti in zabave nudi 'k^BONSAJ. B 421-498 12712 ^Rlčv---'- k avtr.i!,9ra 23 Poroke, v lokalih, izletih (?o-ois Sl'tudi sam s narrnoniko- tt I**- _ 16645 ^OSLOVNI STIKI h CERTIFIKAT 200.000,00 SIT K 20 100 000,00 SIT. B 620-886 UM 18878 r, Lj ~—"---— K*fno prodam dva CERTIFIKATA <^851_16886 lekarn CERTIFIKAT. B 621-644 j |7~~ '?0o^arTI CERTIFIKATE v vrednosti ksu00'00 Sir za 360.000,00 SIT. ^94£ LADA SAMARA letnik 1987, 3 vrata, reg. celo leto, prodam. B 738-952 18946 Prodam FIAT 128 letnik 1989, reg. do 6/1995. B 710-055_i695i YUGO letnik 1985, bele barve, reg. do 5.2.1995, cena po dogovoru. B 51-625_16953 Prodam Z 101, letnik 1990 in DIANA Furgon, letnik 1983. B 622-58116959 Prodam Z 750, obnovljeno in motor Aza R 4 TL, 7.000 km po generalni. B 621-860 16960 Prodam LADA SAMARA letnik ;989. B 421-836 16970 Prodam YUGO 45 letnik 1984. B 242-785 _ 16985 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 6/1995. B 736-511 od 16. ure dalje legss AVTODEU PLESTENJAK STANE Jake Platiše 13, Kranj O064/326-238 Cenjene stranke obveščam, da bo trgovina zaprta od ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! BIFE PRIKOLICO prodam (tudi na več čekov) ali menjam za osebni avto do 4.000 DEM. Milkovič, Frankovo nas. 69, Šk. Loka 16993 Prodam 126 P, letnik 1989. B 633- 203_16997 Prodam LADA karavan, letnik 1987, reg. do 1/1995. B 76-908 16999 Ugodno prodam ŠKODA 105 S, letnik 1991. B 70-380 17003 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. B 710-704 po 16. uri 17010 Prodam AX 11 TRS letnik "990, srebrne barve. B 403-144 1701'. Prodam OPEL KADETT 1.4 * -solzica april 1994. B 891-31 h no-poldan irois Prodam R 4 GTL, letnik 1983/84, reg. do 16. 12. 1994. špikova 11, Drulovka - Kranj. HROŠČ 1200 J, letnik 1975, reg. na novo, 1.600 DEM. Miro, Delavska 19, Kranj 17015 Prodam YUGO 45, reg. do 21.5.1995, za 3.500 DEM, rdeče barve, 32.000 km. B 53-678 17016 Prodam FIČOTA letnik 1985, reg.do 21.12 1994, ugodno. Šučur, Groharjevo nas. 5, šk. Loka 17024 Prodam GOLF JX 1.6 bencin, letnik 1987. B 66-797 17035 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 22 . julija 1# AUDI 80 1.8 S letnik 12/1990, rdeč, prodamo. Rubin - Kokrica. B 215- 545 17038 Prodam JETTO letnik 1981, reg. do 5/1995. B 422-317_1703« Prodam karamboliran YUGO 55, letnik 1989, cena 1.000 DEM. B 47-345 17042 Prodam Z 101, letnik 1978. Zg. Duplje 80. B 47-190 17043 Prodam AUSTIN 1300. B 311-228 17044 Prodam R 4, letnik 1982. 17048 631-537 Prodam osebni avto 126 P, letnik 1985. Cena po dogovoru. S 76-753 17051_ Prodam GOLF s paket, diesel, letnik 1994, reg. do 18.6.1995. Cena po dogovoru. B 328-385 17055 Prodam FIAT 850, odlično ohranjen. B 43-057 17056 UNITED COLORS OF BENETTON. Otroška konfekcija do 12 let, v hi$! ADAMIČ- Maistrov trg 11 Kranj delovni čas: od 8.30 do 12. h od 15. do 19. ure sobota od 8.30 do 13. ure ii od 20.7. do 3. 8. SEZONSKO ZNIŽANJE do 50 % EURORfZZA No0 VOJN 0V0 ; DOSTAVA PIZZ dS?u!5S^PIz£a del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^AC»/444 C44 ob nedeljah od 12. do 22. ure ii UD4/OOl 01 1 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO AUDI 80 TD, prva reg. 9/1990, prodam za 19.800 DEM. B 632-924 17060_ Prodam novo AVTOPRIKOLICO 170 x 110. cena 500 DEM. B 421-646 17062 . Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. do 4/1995, cena 1850 DEM. Avtoodpad - vulkanizerstvo. B 53-29817063 ZAPOSLITVE Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. S 312-019 15165 Restavracija v okolici Kranja redno zaposli samostojnega KV KUHARJA s prakso. Delo nastopi 1.9.1994. Samo resne ponudbe s kratkim opisom pod šifra: DOBRO PLAČILO 15614 STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA zaposlim za delo doma in v tujini. B 738-184, po 20. uri. 16233 PEKA ali delavca zaposlimo -zaželjene izkušnje. Pekarna Sezam Rodine, Begunje. B 332-336 od 13. do 17. ure 16723 PIZZERIJA ROMANO zaposli kuhinjsko pomočnico, redno ali honorarno. B 211-043 16805 Honorarno zaposlimo nekvalificirano delavko za pomoč v gostinstvu, iz okolice Radovljice. B 714-140 16813 BIMO, d.o.o., Kranj Gorenjesavska 48 tel.: 325-712 zaposli 1. PRODAJALKO - 2 delavki 2. PRODAJALCA -SKLADIŠČNIKA - 1 delavec Zahtevana izobrazba: zaključena šola za prodajalce z nekaj prakse. Prijave pošljite na naslov podjetja BIMO Kranj, Gorenjesavska 48, Kranj, v 8 dneh po objavi. Zaposlim dekle za delo v strežbi. B 46-198 popoldan 17020 Iščem zaposlitev, ostalo po dogovoru. B 736-690 17002 Za novogradnjo iščem ZIDARJE in TESARJE. B 631-878 po 20. uri Delo v strežbi dobi simpatično dekle ali žena. Delo je popoldansko, vikendi prosti. Potreben je lasten prevoz. OD je 50.000,00 SIT. B 46-307 ali 324-609 18814 Manjši gostinski lokal v škofji Loki išče ČISTILKO. B 621-023 16819 ŠOFER C KATEGORIJE išče zaposlitev. Šifra: VESTEN 16849 Honorarno zaposlim resno dekle za delo med vikendi v Kava baru v Kranju. B 328-124 16852 »FELIX« ŠKOFJA LOKA PRIPRAVA m RAZVOZ JEDI Zaposlimo mlajšega delavca z B kat. za pomoč ? kuhinji in razvoz hrane, lahko pripravnik. SORSKA CESTA 10 B TEL.: 631-718 Gostilna v Tržiču zaposli KUHARJA in NATAKARICO - lahko pripravnika. B 53-410 16864 V Bistroju zaposlimo dve dekleti za strežbo in kuharja-co. B 70-515 16876 Za čiščenje poslovnih prostorov v Kranju in Žirovnici honorarno zaposlimo vestne delavke. S 47-428 16018 Iščem mlajšo upokojenko za čiščenje gostinskega lokala v Škofji Loki, od 6. do 8. ure. B 632-928 18031 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. B 681-593 16833 Takoj zaposlim dve dekleti za delo v strežbi. OD po dogovoru. Praksa zaželjena. Frelih Jože, Gostišče Po-savec, Podnart ie»44 Zaposlim STROJNIKA TGM po možnosti z delovnimi izkušnjami ali tudi brez. Šifra: OKOLICA KRANJA 16947 Zaposlim VOZNIKA S C KATEGORIJO in z delovnimi izkušnjami v domačih in mednarodnih prevozih. Šifra: ŠOLA 16048 Zaposlim dekle v bifeju. B 43-583 ZASTOPNIŠKO DELO za DZS nudimo. Povprečen zaslužek 2.000 DEM. B 714-973 16OS8 Redno zaposlitev dobijo samo tisti, ki imajo veselje delati. B 403-676 18071_ Iščem dekle ali fanta za strežbo v Kava baru v šk. Loki. B 631-159, 633-450 16996 1ANESLJIV0 NAJNIŽJE CENE KUHINJ TER DRUGEGA POHIŠTVA SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276 PREPRIČAJTE SE Restavracija DETELJ'CA Bistrica pri Tržiču takoj zaposli KUHARJA - ICO za nedoločen čas, z ustreznimi kvalifikacijami in enomesečnim poskusnim delom. Informacije po tel.: 53-575. Delovne, športne KONJE in KOBILE, prodam. Pipan, Luže 19, Visoko 16009 Oddamo mlade črne MUCKE. B 061/614-591 16016 Prodam črno belo TELIČKO težko približno 180 kg. Poklukar, Ovsiše 21, Podnart 16017 Prodam teden dni starega BIKCA FRIZIJCA B 632-045 16825 ROTVVEILER rodovniške mladiče, oče štiri krat CACIB prvak Slovenije, mati B izpit, prodamo. B 53-600, vsak dan po 20. uri zvečer 10043 Prodam črnobelega BIKCA. B 45- 434 16848 Prodam KRAVO FRIZIJKO s teletom. Grad 43, Cerklje 16861 Ugodno prodam PSIČKA NEMŠKI ŠNAVCER, srednji, z rodovnikom. B 83-115 16862 Prodajamo rjave mlade KOKOŠI, nesnost v sredini avgusta. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 16963 Ugodno prodam FIAT 127, letnik 1979, reg. do 5/1995, ohranjen. Kovor 74. B 57-921 16864 Prodam PUJSKE stare 8 tednov. Žabnica 37 1686S Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Olševek 40, Preddvor 17022 Prodam JARKICE stare 8 tednov. Golniška 1, Kokrica 17027 čistokrvno ŠKOTSKO OVČARKO (lessico), vrhunskih staršev z rodovnikom, prodam. B 217-148 17033 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, po ugodni ceni prodam. B 421-813 GOSTILNA ZARJA TRBOJE išče žensko za čiščenje gostinskih prostorov. Delo v dopoldanskem času. B 49-305 ali osebno v Gostilni Zarja 17047 Iščemo dva VOZNIKA E KATEGORIJE za mednarodni in domači transport, z 2-3 leti delovnih izkušenj. Šifra: NUJNO 17068 ŽIVALI RJAVE JARKICE, stare 11 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Škofja Loka. B 621-475 16565 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. B 714-376 16687 Prodam 10 mesecev in 1 leto stare KOKOŠI. Pavlin, Naklo B 48-725 18780 Prodam BIKCA SIMENTALCA težkega 110 kg. B 801-353 16704 ROTVVEILERJE stare 8 tednov z rodovnikom, cepljene, prodam za 400 DEM. B 58-426 16796 Oddamo mlade KUŽKE - mešančke, stare 6 tednov. B 217-029 leaoe Kupim BIKCA SIMENTALCA, starega od~7 dni do 6 tednov. B 065/ 808-022 16807 TELICO 250 kg težko, prodam. B 65-111 16820 Kupim BIKCA SIMENTALCA do 100 kg. B 738-922 16821 Oddam dvomesečni KOKER ŠPAN-JELKI, brez rodovnika. B 70-569 Prodam kravo po drugem teletu in eno leto starega bika. B 66-285 Prodam PUJSKE, težke 22 - 25 kg. S 736-690 16827 Kupim 10 dni starega TELETA SIMENTALCA. B 802-042 16830 Prodam težke PURANE za zakpl, po želji zaklane. Blaž, Lahovče 19, Cerklje 16834 Prodamo PURANE za zakol, več vrst PAPIG in SOBNE ZAJČKE. B 422- 169 16837 Prodam PIŠČANCE pitance - bele, stare od 21 do 48 dni, po zelo ugodni ceni. B 312-080 16*47 Prodam TELETA SIMENTALCA, težkega 150 kg, za zakol ali nadaljno rejo. B 631-058 16859 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol aH nadaljno rejo. B 70-311 16S61 PERZIJSKE MUCKE, poceni prodam. Rozman. B 43-505 16862 Poceni prodam PSE mešane Rot-vveiler in Nemški ovčar, stare 7 tednov. B 48-769 leaea Prodam dva TELETA po 120 kg In dva PRAŠIČA po 150 kg. S 422-105 16883 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Porenta, Crngrob 5, Žabnica i6a«4 Pritlikavi PUDUI APRICOT z rodovnikom, sprejemamo rezervacije za oddajo po 15. avgustu. B 58-442 16894_ Prodam 3 mesece stare PSE, kratkodlake ISTRSKE GONIČE. B 065/808-069 ieas7 Kupim TELETA SIMENTALCA 10 dni starega. B 48-042 leeos Prodam KRAVO s prvim teletom, starim 3 mesece. S 58-219 leooe Prodam plemenske TELICE, menjam za jalovo goved, Virmaše 42, Šk. Loka 16868 LABRADORKO rodovniško, cepljeno, vrhunskih staršev, staro 8 tednov, prodam. B 45-372 lesss Prodamo mladiče PERZIJSKE MUCE. Cena po dogovoru. B 621- 316 17008 Prodam 10 tednov starega BlKO SIMENTALCA B 311-900 Oddam PSA mešančka. f od 12. do 20. ure Kupim BIKCA SIMENTALCA nadaljno rejo. S 45-228 ENOLETNE KOKOŠI in kokošji g« prodam. B 332-621 V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje, Tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je praznina. 20. julija je minilo žalostno leto. odkar nas je zapustil dragi mož, o# in stari oče JOŽE RIBNIKAR Kvcdrov ata iz Praprotne police Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Praprotna polica, julij 1994 J ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. Ob boleči izgubi našega dragega TOMAŽA BEČANA se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Mh' zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. Ob tragični smrti in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sin* brata, vnuka, nečaka in bratranca ZVONETA ALJANČIČA roj. 12. avgusta 1974 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancetf podjetjem Gorenjska mlekarna Kranj, SGP Tržič in Iskra Instrumefl1 Otoče za izrečena sožalja in darovano cvetje. Iskrena zahva' duhovnikoma, pevcem, govornikom, gasilcem, mladini, gospodu I zaigrano Tišino in vsem, ki ste v težkih trenutkih čutili našo bolečino VSI, KI GA NE BOMO POZABILI Podbrezje, julija 1994 J ZAHVALA Rahlo naj te hladna zemlja krije, dobri oče spi sladko, luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, stnca in tasta FRANCA URBANCA Prekovega ata iz Goric se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijatelje, članom GMZ Kranj, sindikatu Gorenjskega tiska, sodelavcem Iskra TSD za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveč* Iskrena hvala sosedom za darovano cvetje in pomoč, nosačem, praporščakom in gasilcem Jj Goric in okoliških vasi, g. Ivanu Maliju za lepe poslovilne besede in pevcem Zupan za ganjij) petje. Posebna hvala gre goriškemu župniku g. Zupanu in župniku s Trstenika g. Maršiču za W| opravljen pogrebni obred. Hvala tudi podjetju Dvorje, d.o.o.. Vsem, ki ste se ga spomnili >f tako velikem številu pospremili na zadnji poti, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Francka, hči Mirni, sinovi Lojze, Franci in Zdravko z družinami J Petek, 22.. julija 1994 OBVESTILA, ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla draga žena, sestra in teta IVICA PRISLAN - RIGA Od drage pokojnice smo se poslovili v četrtek, 21. julija 1994, na pokopališču v Goricah, v družinskem krogu. Žalujoči: mož Ivan, sestre in bratje z družinami Kranj, 21. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA KOBALA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala OOZB Predoslje - Britof, GD Predoslje, RK, upokojencem UNZ Maksa Perca Kranj. Posebna zahvala za poslovilne besede pri odprtem grobu gre Andreju Bolčinu in Bitencu, pevcem, pogrebnemu zavodu Navček, trobentaču za zaigrano Tišino in zdravstvenemu osebju dr. Pavlinove. Vsem imenovanim in neimenova-f nim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Predoslje, 13. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILOŠA - EMILA KAPLANA iz Tržiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v življenju imeli radi, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko prekrasnega cvetja in sveč ter z nami sočustvovali. Zahvala tudi dr. Prašnikarju, dr. Tomazinu, sestri Vidi in reševalcu Nacetu, za vztrajno nuđenje pomoči, čebelarskemu društvu, sodelavcem Peka, pevcem za prelepe žalostinke, vsem Gasilskim društvom za spremstvo in govorniku za poslovilne besede. Njegovo srce nas je zapustilo, njegovo veselje in dobrota pa bosta vedno z nami. • VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta, starega očeta in tasta FRANCA LANGERHOLCA Žbalcovega ata z Grenca pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v dnevih naše bolečine pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali tudi v druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku dr. Ambrožiču za lepo opravljen pogrebni obred, sodelavcem in oskrbovancem Centra slepih, pevcem moškega in mešanega cerkvenega zbora, zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka in bolnišnice Jesenice, ter pogrebnemu podjetju Akris iz Radovljice. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so karkoli dobrega storili za našega očeta. VSI NJEGOVI Grenc, Škofja Loka, 19. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA BRANKOVIČA z Visokega 52, roj. 7. marca 1918 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Navček, gospe Milki Ropret, Športnemu društvu Tela, GD Visoko - Milje, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Visoko, Britof, Cerklje, Dolnice in Soteska, 13. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANETA BERGANTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, požrtvovalnim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. dr. Bečanu, patronažnim sestram ZD Kranj, podjetju Gradiš, g. župniku za lep obred in pogrebniku Jeriču. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi in nerazumljivi izgubi dragega sina, brata, strica in svaka TONETA ALEŠA iz Mač 2 pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem IKOS Kranj, P.D. Kranj, Fendetovim, Kozvovim in Težičevim. Lepa hvala g. župniku Lovrincu za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za lepo petje, nosačem in pogrebnemu zavodu Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mače, 11. julija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene TONČKE ŠINKOVEC se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in članom ZB za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, pevcem, govorniku Ivanu Grosu za poslovilne besede in Stanetu Zupanu za pokop. Žalujoči: mož Jože, sinova Dušan in Jože in vnuki Sandra, Sabina in Sašo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete ANGELE BIZJAK roj. Žibert, p.d. Španove mame iz Čirč pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Ravniharjevi, g. župniku, podjetju Navček in pevcem. Vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, še enkrat najlepša hvala. VSI NJENI Čirče, 13. julija 1994 Sora ni primerna za kopanje Puštalsko kopališče ponovno oživlja Škofja Loka, 22. julija - Za ureditev kopališče v Puštalu je loška vlada pred kratkim namenila dobrih 140 tisočakov, do prihodnjega poletja pa naj bi tu zgradili še manjši bazen Bakteriološki izvidi pregledanih voda z desetih divjih kopališč na vseh treh Sorah so pokazali, da so vode neprimerne za kopanje predvsem zaradi prevelikega onesnaženja s fekalnimi vodami. V Puštalu, denimo, prideta na kopališče dve cevi s fekalijami, Komunalno podjetje Škofja Loka pa je doslej zavračalo sprejemanje fekalnih vod iz greznic na čistilno napravo. Mikrobiološko posebej slabi rezultati so v kopališčih Praprotno, pri Pol-janšku na Selu m v sotočju dveh Sor. Sicer pa v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj poudarjajo, da kemijski in bakteriološki izvidi vzorcev površinskih vod, vzetih 1. julija, dajejo le trenutno sliko in so zato lahko le orientacijski. Za natančno sliko (ne)primemosti voda za kopanje bi morali vzorce voda na istih odvzemnih mestih večkrat analizirati. Analiza voda iz divjih kopališč, ki jo je zavod opravil po naročilu občinskega izvršnega sveta, je na torkovi seji sprožila tudi vprašanje, kako naprej. V škofjeloški občini ni letnega kopališča, razen manjših, ki vznikajo na turističnih kmetijah. Izvršni svet zato podpira gradnjo letnih bazenov povsod v občini, posebej še v Puštalu, kjer je bilo leta nazaj zelo dobro obiskano kopališče. Za njegovo ponovno oživitev oziroma ureditev je izvršni svet pred kratkim namenil dobrih 140 tisočakov. Tu naj bi prihodnje leto zgradili še manjši letni bazen, ki bi ga lahko polnili z vodo iz Sore, vodo bi bilo treba le filtrirati in klorirati. Izvršni svet je v torek sprejel tudi nekaj usmeritev za postopno očiščenje vseh treh Sor, ki bi s tem lahko postale primerne za naravna kopališča. Tako predlaga vodnogospodarski in sanitarni inšpekciji, da skupaj z Vodnogospodarskim podjetjem poiščeta iztoke fekalnih odplak v reke in proti onesnaževalcem primerno ukrepata. S Komunalnim podjetjem Škofja Loka se bo treba dogovoriti, da bo fekalne vode iz greznic sprejemalo na čistilno napravo, obenem pa čirnhi-treje uresničevalo program izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav v občini. To velja tudi za krajevne skupnosti. Kanalizacije in čistilne naprave naj bi v prihodnje v občinskem proračunu, namenjenem za gradnjo infrastrukture, imele prednost. Ob tem je debata nanesla tudi na idrijsko odlagališče komunalnih odpadkov Rasko-vec, ki onesnažuje žirovske vode. Sosedski "spor" zaradi tega odlagališča traja že dobro desetletje, idrijska občina je denar za ureditev odlagališča (zaprtje in sanacija Raskovca ter ureditev odlagališča na drugi lokaciji) dobila, kot smo slišali, pa je menda pri sosedih še vse po starem. Loška vlada zato želi, da si Raskovec ogleda sanitarni inšpektor, na problem pa bo (ponovno) opozorila tudi ministrstvo za okolje in prostor. Žirovci se boje tudi nove prašičje farme na Govejku in s tem novega onesnaženja Osojnice. • H. Jelovčan Huda ura nad zaselkom Podlebelca v Kokri Voda je odtekla, prod in skale so ostale Le hitra pomoč gasilcev in domačinov je rešila štiri hiše pred najhujšim. Kokra, 20. julija - Zunaj je bobnelo, kot bi se podiral Kalški greben, je v sredo dopoldne opisal neurje prejšnjega popoldneva Vilko Krč med čiščenjem dvorišča pri tuši Kokra 40. Tudi njegovi sosedje, Kremsarjevi, Ankovi in Martinjakovi, so še imeli pome roke dela z odstranjevanjem proda in blata, ki gaje naplavila voda iz Neškarjevega grabna. Podobno je bilo le pred 34 leti. "Nekaj po 17. uri je začelo močno grmeti in deževati, potlej pa me je neprekinjeno bobnenje spravilo iz hiše na most nad Neškarjevim grabnom. Vse se je treslo, kot bi bil potres; to so povzročile ogromne skale na poti v dolino, voda pa je s seboj nosila tudi velike količine proda, hlodovino in drug material. Ker je struga potoka naglo naraščala, sem o dogajanju sporočil na telefonsko številko 92, od tam pa so alarmirali gasilce. Komaj sem še rešil avto iz garaže, ko se je voda razlila prek dvorišča, frod pa je zasul drvarnice, otlej smo s skupnimi močmi, domačini in gasilci, vso noč čistili strugo, da voda ne bi poplavila hiš. šele okrog S. ure zjutraj sem malo zaspal, sedaj pa nadaljujemo s čiščenjem," je v sredo dopoldne pripovedal Vilko Krč. Ob njem je bila tudi žena Marija, ki je morala vzeti nekaj dni dopusta, da bo spravila vse v red v hiši in zunaj. Njena mama, Marija Kremsar, je tarnala zaradi uničenega vrta in zelenjave; kot se je spomnila, jim je podobno neurje zasulo okolico hiše že 1960. leta. KRIMINAL O silovitem neurju v Kokri in požrtvovalnem boju blizu 200 ljudi, med njimi številnih gasilcev iz Kokre, Preddvora, z Jezerskega, Primskovega in iz Kranja z naraslimi in deročimi vodami hudournika Neškarjev graben ter nekaj deset tisoč kubiki proda, ki so ga prinesle s seboj, je v sredo zjutraj na seji kranjskega izvršnega sveta poročal Stanislav Rupnik, ki je prav tako prebedel noč s torka na sredo. Izvršni svet se je za pomoč posebej zahvalil vsem gasilcem (60 jih je vztrajalo do jutra). Rop v stanovanju na Zlatem polju Prišel po posojeni denar Kranj, 22. julija - V torek ob 21.50 je v stanovanje 58-letnega F. M. z Zlatega polja prišel zamaskirani ropar in terjal vračilo 3.500 mark. Bilo pa je nekako takole. Popoldne, nekaj čez peto uro, sta se v slaščičarni srečala 26-letni Kranjčan M. V, ki so mu zaradi zdravstvenih težav začasno prekinili zaporno kazen, in 31-letni I. J., prav tako iz Kranja. I. J. je potožil, da mu F. M. z Zlatega polja dolguje 3500 mark, ki pa jih nikakor ne more izterjati. M. V. je ponudil posel; če mu uspe prinesti posojenih 3.500 mark, dobi za nagrado 1.000 mark. Rečeno, dogovorjeno. Ob 21.50 se je M. V. odpravil v stanovanje F. M. Spotoma je doma vzel strašilno pištolo in žensko črno nogavico, ki jo je pred vhodom v stanovanje F. M. nataknil na glavo. Od F. M. je zahteval denar, ta je dejal, da ga nima, nakar ga je M. V. s pištolo udaril po čelu, ga ranil, vzel uro z njegove roke, iz stanovanja pa radijski sprejemnik. Naročnik izterjave je čakal pred blokom, skupaj z M. V. sta odšla v bife, kjer sta uro in radijski sprejemnik skušala prodati. Z njima je bila tudi prijateljica, ki je kasneje nasilno vzeti stvari skrila. Proti roparju M. V, ki ga je preiskovalni sodnik že zaslišal, bodo kriminalisti napisali ovadbo zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ropa, proti Kranjčanki pa zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. Preiskava se nadaljuje, "kavbojski" izterjavi ob rop pa povejmo, da je bil F. M. dejansko dolžan I. J. • H. Jelovčan »KM Steklina še pleni Kranj, 22. julija - Junija so na Gorenjskem ugotovili steklino pri petnajstih pregledanih živalih. Tri stekle živali so našli v jeseniški občini, šest v kranjski, po eno v radovi* jiški in tržiški ter štiri v kranjski. Vse, razen kune iz Zadrage v tržiški občini, so bile lisice. Letos je bilo na Gorenjskem Že skupaj 110 primerov stekline. Neslavni rekord ima še vedno Škofjeloška občina s 40 steklimi živalmi, sledita ji jeseniška in kranjska s po 22, radovljiška z 19 in tržiška s sedmimi. • H. J. Ž***, Pobi*J K43 S€M KUPil . "Takrat nas je presenetilo ponoči," ie povedala Ivica Anko iz hiše Kokra 38 na sosednjem bregu in dodala: "Vseeno je tokrat bilo veliko bolj nevarno; le hitra pomoč mnogih ljudi nas je rešila pred najhujšim. Kljub temu je voda zalila našo pralnico v kleti in poplavila tudi vežo in kuhinjo pri mami Mimici Na srečo se dobro razumemo s sosedi, ki so nam priskočili na pomoč pri čiščenju." Še eden od sosedov, Ciril Martmjak iz hiše Kokra 39, je dolgo trepetal nad usodo svoje domačije. Kljub stroju iz VGP Kranj, s katerim sta strojnika odstranjevala nakopičen material pod mostičkom, je še v sredo dopoldne prod na debelo zagrin-jal zemljišče tik do hiše. Kot je ocenil poveljnik GD Preddvor Stane Fajfar, so gasilci iz njihovega društva, z Jezerskega, s Primskovega in iz Kranja s požrtvovalnim delom rešili premoženje več prebivalcev Kokre, ki bi ga sicer pobesnela voda ob večjem razlitju zagotovo uničila. Po torkovi hudi uri v Kokri se Ie torei ponovno izkazala človeška solidarnost. Vseeno pa ne bodo mogli odstraniti vseh posledic neurja sami! Nekaj del gotovo pritiče vodnemu in gozdnemu gospodarstvu pa morda še komu. • S. Saje Veselje pri Petačevih v Podkočni Tokrat je bila v prilogi Od Rateč do Rodin sreča namenjena v Podkočno 10 na Jesenice, kjer prebiva upokojenka Jolanda Petač. Jolanda Petač je bila naše nagrade neizmerno vesela, saj z možem, kije trenutno v bolnišnici, s skromnima pokojninama komaj shajata. Vse življenje je morala PetaČeva mama trdo delati, da je lahko preživljala številno družino. V zakonu so se rodili štirje otroci in da so lahko hodili v šole, je Jolanda PetaČeva redno in več let vstajala ob štirih zjutraj in raznašala časopise. Nato je šestnajst let delala pri Vatrostalni na Javomiku, kjer je bil zaslužek vedno precej skromen. PetaČeva živita v majhni leseni hišici v Podkočni Mama, ki je ob moževi bolezni ostala sama doma, ima največje veselje z rožami, ki jih ima vse polno na oknih in okoli hišice. Vsako jutro, ko vstane, se najprej napoti k svojim rožam in se z njimi pogovarja. PetaČeva mama v nagradnih igrah ni nikoli nič dobila, zato je bila še posebej presenečena in vesela. Z njo vred smo bili veseli tudi mi, saj bo Jolandi Petač nagrada Še kako prav prišla... • VJS. Opravičilo Za celodnevni Glasov izlet prvo avgustovsko soboto v Celovec v razpoložljivih štirih avtobusih žal ni več prostih sedežev. Vsem, ki ste nas poklicali včeraj ali predvčerajšnjim, smo ie pojasnili, da je že v torek prispelo toliko prijav, kot je sedežev v avtobusih oziroma na ladji. Sprejemamo pa prijave za podoben izlet prvo soboto v mesecu septembru - cene bodo enake, kot smo jih objavili v torek! Prijavite se lahko pri naših sodelavcih v TD Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Škofja Loka; malooglasna služba Gorenjskega glasa v pritličju na Zoisovi 1 v Kranju - na razpolago pa smo Vam tudi po telefonu (064) 223-111. Strela zanetila ogenj • Selca - Med torkovim neurjem je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Filipa G. iz Golice pri Selcih. Zublji so se polotili ostrešja, ki je zgorelo, prav tako je zgorelo precej kubikov sena. Gospodar je s pomočjo sosedov rešil živino iz hleva in stroje. Ogenj so pogasili okoliški gasilci, kljub temu pa je po nestrokovnih ocenah naredil za več kot dva milijona tolarjev škode. • H. J. r Teden barv od 18. do 23» julija. 10 % POPUST: TOP C LE AN - čistila, ARAL - laki za parket in pluto, notranje disperzijske barve Krautol, TANIN lesa in akrilne lak-lazure Biotan. premazi za zaščito POSEBNA PONUDBA: SVEŽINA - belež 30 kg 1.999,oo SIT, TKK - Tekapur 750 ml 742,oo SIT, Heliokril 300 ml 253,00 SIT, ŽIMA - grt. čopičev Kaizer, 3/1 454,oo SIT, IGM - fasadna barva Eko - bela, 23 kg 1.551,00 SIT, podlaga za Eko - belo, 5 kg 1.424,oo SIT. NOVO v TC Dom Naklo: Točenje barv za zaščito lesa v embalažo, ki jo kupec prinese s seboj. BELTON, tik, oreh in palisander BELTOP, oreh in palisander LESOL, oreh, palisander in mahagonij m. 535,00 SIT/kg 770,00 SIT/kg 635,00 SIT/kg Kako pravilno uporabiti? V soboto, 23. julija, od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. ure strokovnjaki svetujejo: COLOR Medvode, IGM Zagorje, TOP CLEAN Ljubljana, TANIN Sevnica in ARAL Ljubljana. Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Popusti iz posebne ponudbe veljajo v Tednu barv za takojšnja plačila ali na posojilo. MERKUR *ADiO <=?Anj 913 FH reo IGRAČE S SLADOLEDOM S RADIO KRANJ VABI NA SLOVENSKI TRG V SOBOTO, OD 8. URE NAPREJ =tADiO 313 Ffl