IZ KORESPONDENCE DR. JANKA BREJCA
TONE ZORN
Ob vprašanju o razvoju jugoslovanske misli
pri Vseslovenski ljudski stranki med prvo
svetovno vojno ista značilna pri tej stranki
v tem času dva tabora, ki sta se ob tem vpra-
šanju do leta 1917 tudi razšla. Znano je, da je
bil predstavnik konservativne in večinske
struje takratni kranjski deželni glavar dr.
Ivan Sušteršič, medtem ko je bila druga v
bistvu krščanskosocialna smer povezana
predvsem z imenom dr. J. E. Kreka in kas-
neje, skupaj z novimi potezami, z dr. Anto-
nom Korošcem. Posameznih vprašanj o raz-
voju slovenskega klerikalnega tabora v času
prve svetovne vojne se je islovensko zgodo-
vinopisje že dotaknilo; pri tem naj opozorimo
na zadevne raziiskave dr. Janka Pleterskega
o ideji trialistične preureditve avstroogrske
monarhije pri Vseslovenski ljudski stranki
(kasnejši SLS, Slovenski ljudski stranki) in
razhoda te stranke ob tem vprašanju v letu
1917.1 Naloga našega prispevka seveda ni, da
bi podal rekonstrukcijo razvoja, ki je prive-
del do prevlade Krek-Koroščeve smeri v kle-
rikalnem taboru, temveč le opozoril, da je že
od konca leta 1915 spor v slovenskem kleri-
kalnem taboru med Krekovo in Sušteršičevo
smerjo dobil načelen pomen prav v vpraša-
nju slovenske narodne usmeritve. Ob tem je
znano, da pomeni prav majniška deklaracija
leta 1917 viden mejnik v usmeritvah obeh
struj Slovenske ljudske stranke: medtem ko
pomeni majniška deklaracija o ureditvi slo-
venskega vprašanja za dr. Sušteršiča maksi-
malni program, se je v nadaljnjem razvoju
pokazalo, da je bUa vsebinska usmerjenost te
deklaracije proti obstoječi dualistični ureditvi
Avstrooigrske tisti faktor, ki je ob istočasnem
odklonilnem odnosu vladajočih avstrijskih
krogov do ureditve jugoslovanskega vpraša-
nja, zajete v deklaradjii, pospešil diferencia-
cijo v SLS v dobro Krek-Koroščeve smeri
ter pripomogel do vse večje radikalizacije
jugoslovanskega gibanja na Slovenskem v
smeri odcepitve od monarhije in k popolnemu
jugoslovanskemu zedinjenju.
Z vsem tem dogajanjem, ki ga leta 1918
označuje popolnoma odklonilno stališče dr.
Sušteršiča in njegovih somišljenikov do nove
usmeritve SLS, ista povezani dve pismi: pismo
dr. Sušteršiča dr. Brejcu z dne 2. novembra
1918 in odgovor (koncept pisma) dr. Brejca
Šušteršičevemu pristašu Matiji Škerbcu 15.
marca 1922, iz časa, ko se je po vrnitvi v do-
movino dr. Sušteršič skušal znova uveljaviti
v slovenski politiki. Obe pismi sta se našli v
zapuščini leta 1969 umrlega dr. Julija Fela-
herja ter ju trenutno hrani Inštitut za narod-
nostna vprašanja v Ljubljani. Pismi zanimivo
poglabljata vpogled v tisto legitimistično
usmeritev, ki nam jo je po drugi strani dr.
Sušteršič sam nakazal v polemični knjižici
Moj odgovor, Ljubljana 1922 (str. 48—51),
kažeta pa tudi na tisto politično razgretost
nekdanjih in takratnih Šušteršičevih prista-
šev ob poskusih le-tega za vrnitev v politično
življenje. Posebno zanimiv je v pismu dr.
Brejcu Sušteršičev čredo v svojo dotedanjo
politično usmerjenost in v vdanost habsbur-
ški dinastiji; pismo tudi opozarja, da se je
pisec po vrnitvi v domovino (od koder se je
moral umakniti ob zlomu monarhije leta
1918) odtegnil prvotnemu namenu po odteg-
nitvi od političnega dela ter se znova skušal
uveljaviti v slovenskem političnem življenju.
Strastni somišljenik dr. Sušteršiča, Matija
Skerbec, je po drugi svetovni vojni v spomin-
skem zapisku otel pozabi dejstvo, da se je
dr. Sušteršič po zlomu monarhije pismeno
obrnil na dr. Antona Korošca, pa tudi na
kralja Aleksandra (očitno zaradi neuspešnosti
drugih intervencij), iskal pa je še druge
poti^ Skerbec dalje omenja, da je dr. Brejc
kot predsednik deželne vlade za Slovenijo v
odgovor na te poskuse izdal obmejnim orga-
nom navodilo za aretacijo dr. Sušteršiča, ko-
likor bi ta skušal prekoračiti jugoslovansko
mejo.' Kot vidimo, je Brejc v pismenem od-
govoru 15. marca 1922 to isumničenje zavra-
čal. Prav tako se je opravičeval, ker ni mogel
odgovoriti na Sušteršičevo prošnjo iz leta
1918; vse pa kaže, da vsaj ta odgovor ne drži
in z upravičenostjo bi mogli podobno soditi
tudi o obstoju odloka za aretacijo nekdanjega
kranjskega deželnega glavarja.
Pismo dr. I. Sušteršiča dr. J. Brejcu
Dragi!
S posebnim zadovoljstvom sem bral, da
Si vstopil v slovensko vlado in da so Ti
poverjene zelo važne notranje zadeve.
Čestitam Ti in Ti želim na visokem me-
stu obilo uspehov in božjega blagoslova.
Radujem se iz srca nad visokim pole-
tom naše domovine, za katero sem toliko
let delal in trpel. Četudi moram trenut-
no nositi neprilike, sem vendar srečen in
zadovoljen, da je domovina svobodna in
neodvisna. Se ponosen sem, da moram
osebno trpeti, ko se je izpolnil narodni
ideal mojega življenja. Hvala Bogu!
Sedaj Te pa prosim, da mi omogočiš,
da se čim preje vrnem v domovino in da
tam, kot preprost državljan mimo in svo-
bodno živim. Vedi, da nisem sam v živ-
ljenju, da imam rodbino, za katero mi je
43
skrbeti. To skrb sem zanemaril, ker sem
vse žrtvoval politiki. Govorice o mojem
»velikem premoženju« so pravljice. De-
lati moram, da skrbim za rodbino. To pa
zamorem le v domovini, ki je pa sedaj
zoper mene shujskana vsled Usodepolne
zmote »in re«. —
Ne bi Ti nikdar tega pisal, če bi stal
sam v življenju. Tudi mislim, da se ne
motim, če sodim, da imaš plemenito srce.
Tako srce je vsaj odsevalo iz pisma, kte-
ro Si mi svojedobno pisal, ko mi je Bog
vzel mojega Ivota.
Vedi tudi, da svojo domovino ljubim
pre globoko, da bi se mogel trajno od
nje ločiti. Saj je tudi Ivo tam pokopan.
Na poti ne bom nikomur, temveč, ka-
kor sem bil do zadnjega zvest svojemu
vladarju, tako sem in bom zvest domači
narodni oblasti. Živeti hočem kot zaseb-
nik in odvetnik, druzega nič. —
"Vem, da kot poštenjak mojega pisma
ne boš zlorabil. —
Ponavljam svoje prisrčne čestitke in Te
prijateljski pozdravljam
Tvoj
Dr. Ivan ŠušterMč
Dunaj, 2. 11. 18
P. s. Dokler sem na Dunaju, sem seve-
da slovenski vladi na razpolago, če bi me
hotela kaj rabiti. —
Prepis pisma dr. J. Brejca M. Skrbcu
Velečastni!
Gospod dr. Kulovec mi je včeraj po-
vedal, da iste se 11. t. m. napram njemu
izrazili, da sano svoj čas proti I. S. izdali
tiralico, da je dr. Š. hotel nazaj priti, da
bi si tukaj svoj kruh služil, da se je radi
tega obrnil, da bi mu tozadevno dovo-
ljenje izposlal, da pa sem jaz dotično !
pismo v kavarna ob tla vrgel in ga po- *
hodil, da se je tako nesramno od strank, j
funkc. proti S. delalo in da to tudi ni j
krščansko.
Slišim, da se podobno govorice tudi ^
drugod širijo o meni.
Na vsem tem je resnice samo toliko
res, da mi je Š. prve dni po prevratu j
pisal z Dunaja pismo, v kojem me prosi, j
da mu omogočim, da se čimprej vrne v ]
domovino in da tam kot priprost držav-
ljan mirno in svobodno živi in za svojo
družino skrbi, da mu pa jaz na to pismo
nisem mogel odgovoriti, ker niti v pismu
niti na ovitku ni bil naveden noben bližji
naslov, kamor bi mu bilo mogoče odgo- j
vor poslati. ;
Vse drugo je gladko izmišljeno in se le ]
čudim, da more razumen človek verjeti, ^
da bi bil jaz takega kavarniškega ekscesa j
sploh zmožen, kakoršen se mi pritika. 4
Ker me ni volja, da bi mimo gledal, j
kako se me spravlja ob dobro ime, !
raditega Vas poživljam, da podaste dr. i
Kulovcu pismeno izjavo, da zgoraj nave-
dene trditve (ki jih je v izjavi točno na-
vajati) striktno in brezpogojno prekli- i
čete, ker bom sicer, ako se to do 18. t. m. i
opoldne ne zgodi, vložil tožbo zoper Va.s. •
15./3 22. j
OPOMBE ;
1. Jugoslovanski problem pri Vseslovenski ljud- J
ski stranki do leta 1917, separat iz publikacije '
Naučni skup u povodu 50 godišnjice raspada ■
Ausitrougarske monarhije i stvaranje jugoslo- i
venske države, Zagreb 1969; Der Trialismus bei !
den Slowenen und die Jugoslawische Einigung, j
separat iz knjige Die Auflosung des Habsburger- ]
riches, Bd. III der Schriftenreihe des osterr. Ost'
— und Siidosteuropa- Instituts, Wien 1970; Trie-j
lizem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, j
Zgodovinski časopis, 1968, zv. 1. — 2. Skrbeč, .j
Pregled novodobnega slovenskega katoliškega
gibanja II, Cleveland 1957, str. 71—72. — 3. Prav ,
tam, str. 71.
44