Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
itev
DS
1 Vi
ral
poti
z
sčei na ke ■izai iho' ih la pri j no men ;v mlj' >vei eta rsle*
oli* ot; seji o
'00
li 1
že
ti
:ib>
vz<1
dni
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z I a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Wi
Leto XVII. - Štev. 39 (864)
Gorica - četrtek, 23. sept. 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
irhardova zmaga v Nemčiji
'J -
ihM
šli
10-
ti S
ti
ne*1
ln>
iH
ivfi
oni'
it a <? ;at^
); tu
nu > •
S.
rit 0$ >;> JOft h P' a ir
K)0t
od
3$'
vu-
ot*
di*
i
d- ;
M.5
od
■st41
S-
t/
,
jh
rici
, ,*# v ‘i
5te'
rf*
Veliko je bilo zanimanje v svetu za izid parlamentarnih volitev v Zahodni Nemčiji. Nemško javno mnenje je zelo živahno sledilo volilnemu boju. To dokazuje tudi novi način volilne borbe, ki je sedaj precej posnemala ameriško »taktiko«. Kot poročajo tiskovne agencije, so se za to priliko vodstva strank oz. volilni propagandni odbori zatekli tudi k »estetskim« vabam, da bi privabili med svoje pristaše čim več volivcev. Tako so npr. ugladili Adenauerjeve gube in zmanjšali Erhardov podbradek, da je lahko njegova cigara — narodni spomenik — lepše izstopala, itd. Že iz tega je razvidno, da zahodnonemška javnost hoče »mladih« voditeljev in mladih programov.
Tudi te volitve so prinesle lepo zmago krščanskim demokratom. Erhardova CDU (krščansko-demo-kratska zveza) je odnesla skupno 15.392.973 glasov ali 47,6% in 245 sedežev. Brandtova socialno-demo-kratska stranka je prejela nad 12 milijonov glasov, oz. 39,9% ter 202 sedeža. Liberalci vicekanclerja Mendeja pa imajo tri milijone glasov ali 12,8% ter 49 sedežev v novem Bundestagu. Ostale stranke so prejele mnogo manjše število glasov.
y-Velika zmaga a cmoki /stkano v Potrjuje nadaljevanje dosedanje Politike Erhardove vlade. Predsednik republike Liibke je že sprejel Predsednika CDU Adenauerja, ki je državnemu poglavarju predlagal zopet Erharda za novega kanclerja. Za ostala vodilna mesta še ni gotovih napovedi. Nekateri menijo, da bo zasedel zunanje ministrstva voditelj bavarskih krščanskih socialcev Strauss. Ta pa je javnosti v malo dobrem spominu Zaradi znane zadeve glede revije »Spiegel«. Po drugi strani se širijo glasovi, po katerih naj bi za-hodnoberlinski župan moral izbirati med mestom berlinskega župana ali voditelja zahodnonemške Socialne demokracije.
Zmaga Ludvviga Erharda je pozitivno odjeknila v vsem zahodnem svetu. Nemški CDU so čestitali tudi voditelji italijanske KD. Poslanec Rumor je poslal Adenauerju Čestitke kot predsednik Evropske zveze krščanskih demokratov. Svetovni tisk tolmači zadnji uspeh CDU kot veliko Erhardovo osebno Zmago. Tako piše britanski »Guardian«, da so nemški volivci izrazili svoje zaupanje tvorcu gospodarskega čudeža povojne Nemčije. Ameriški »Washington Post« komentira, da pomeni sedanja zma-8a osebno priznanje dr. Erhardu, ki je zagotovil Nemčiji stabilnost gospodarski procvit. Poleg tega Strjuje, da se je že otresel vlipa starega Adenauerja. V zunanji pomiki predvideva ugledni ameriški ■st manj pasivno zadržanje. »Philadelphia Enquirer« pa pripominja, da je sedaj Erhard resnični %ditelj Zahodne Nemčije. Njego-va izvolitev zagotavlja sodelovanje v Atlantski zvezi, v notranji politiki pa ekonomsko ravnovesje.
V AZIJI JE VOJNA NEVARNOST POPUSTILA
. Ni se še polegel spor med Indijo 'n Pakistanom, že se poraja novo, ntorda šc nevarnejše vojno žarišče ta Vzhodu. Pekinški režim se je sPretno vmešal s podporo Paki-stanu v vojno in je sedaj direktno ^grozil Indiji z vojno. Indijski v*adi je Peking poslal ultimat, naj v treh dneh izprazni neka svoja
oporišča v državici Sikkim pod Himalajo. Indija je to grožnjo odločno zavrnila. Medtem je Kitajska podaljšala ultimat še za tri dni, a vse kaže, da se Indija ne misli vdati. Znani so že pretekli kitajski vdori v Indijo in z njimi povezana vojna nevarnost v Aziji in v svetu. Po drugi strani je indijska vlada izjavila, da njena oporišča v Sikkimu nimajo nikakih napadalnih namenov proti Kitajski.
Kam vse to meri? Kitajska se predvsem ne misli odpovedati svojim osvojevalnim načrtom v sosednjih državah. Njen imperializem ne pozna meja in je proti tkzv. »ameriškemu imperializmu« (ki ga Mao ob vsaki priliki servira svetu!) kot morje proti kapljici vode. Sicer pa rdeča Kitajska svojih vojnohujskaških načrtov prav nič sramežljivo ne zakriva. Pekinški obrambni minister Lin Piao je npr. prav jasno orisal kitajski načrt za »novo svetovno revolucijo«. Po njegovem mnenju bo komunizem osvojil nekomunistični svet samo z oboroženo vojno. Pri tem je »povabil« vse narode izven Kitajske na osvobodilno vojno. Zato hoče v prvi vrsti komunistizirati manj razvite dežele od Azije in Afrike vse do Južne Amerike. Na
vsak način se, kot kaže, pekinški režim tega v resnici drži, ter začenja takoj pri sosedih...
Sovjeti seveda pri tem nočejo deliti odgovornosti s Pekingom, saj ta politika njim lahko samo škoduje. V tem oziru bo gotovo zanimivo stališče, ki ga bo zavzel Gromiko pri OZN. Pravilno se tudi sprašuje pariški »Combat«, če SZ resnično želi poleg sebe pri Združenih narodih tudi rdečo Kitajsko.
Medtem se kažejo upi na izboljšanje v indo-pakistanskem sporu. Indijska vlada je sprejela U Tan-tov poziv za premirje, če isto stori Pakistan. Morda se tudi vladi v Delhiju in Rawalpindiju že zavedata, kot ugotavlja angleški »Times«, da male države ne morejo čakati na podporo velesil, če ne prenehajo sovražne akcije v tem delu sveta. Brez podpore velesil, zlasti Rusije in Amerike pa gospodarsko ne morejo živeti. To je nagnilo tudi Pakistan, da je v sredo zjutraj sprejel ultimat OZN. Istočasno je kitajska uradna agencija objavila vest, da so indijske čete porušile utrdbe v Sikkimu in s tem zadostile pekinškemu ultimatu. V sredo se je torej temno ozračje v tem delu Azije zjasnilo.
Začelo se je 20. zasedanje Združenih narodov
Pretekli torek se je v New Yorku začelo XX. zasedanje Organizacije združenih narodov (ONU). Prvo dejanje zbranih zastopnikov je bilo, da so izbrali predsednika Glavne skupščine. Na to mesto je bil skoro soglasno izvoljen italijanski zunanji minister Amintore Fanfani. Njegov protikandidat bivši jugoslovanski minister Popovič je prejel le dva glasova.
Drugo dejanje na tem zasedanju je bilo, da so sprejeli tri nove članice. Tako štejejo sedaj Združeni narodi 117 članic. To je več kit dvakrat toliko kot so jih šteli pred 20 leti, ko so organizacijo ustanovili.
To zasedanje OZN se začenja v boljših perspektivah kot lansko, ker so uspeli, da so zgladili spor glede financiranja organizacije; ta spor je namreč hromil vse delo na lanskem zasedanju.
dejal, da je občudoval majhnost človeka spričo neskončnosti, ki ga je obdajala.
Conrad in Cooper sta pokazala kraljevi družini fotografije, ki sta jih posnela na »Gemini 5«, zlasti zanimivo sliko porajanja ciklonov in gorovja Everest.
Predsednik Saragat se vrača domov
Predsednik Saragat zaključuje svoj obisk v Južni Ameriki. Povsod so ga sprejemali zelo prijazno, ponekod celo navdušeno. Sklenili so vrsto dogovorov o kulturnem in gospodarskem sodelovanju med Italijo in raznimi južnoameriškimi republikami.
Svetovni kongres
astronavtov v Atenah
Pretekli teden se je vršil v Atenah svetovni kongres astronavtov. Prišli so ameriški in sovjetski kozmonavti in dali kongresu važne izjave o svojih poletih v vesolje. Razpravljali so zlasti o prihodnjih poletih na luno. Sovjeti so poudarili važnost postavitve laboratorija v vesolju, ki naj bi bil odskočna deska proti luni. Kozmonavt Leonov je izjavil, da je Sovjetska zveza že poslala v vesolje satelit »Proton 1« z nalogo vesoljskega laboratorija, ki ima tako veliko prostornino, da bi bilo v njem mesta za polovico navzočih novinarjev, katerih je bilo na kongresu nad sto.
Ko so vprašali kozmonavta Beljajeva, kakšni so bili njegovi vtisi v vesolju, je
SLOVENSKI PREDSTAVNIKI v goriškem občinskem odboru
Sveti oče
med rimskimi verniki
Neurje v začetku septembra je povzročilo veliko škode tudi v Rimu in okolici. Sveti oče je osebno obiskal poplavljena področja, da bj pokazal ljudem svoje sočutje in jim prinesel tolažbe. Ukazal je tudi, da je papeška podporna ustanova nudiia izdatno prvo pomoč.
V ponedeljek 6. septembra pa je sveti oče obiskal zavod Giuseppina Saragat, ki ga je v spomin svoje pokojne žene ustanovil sedanji državni poglavar Giuseppe Saragat. V zavodu je prostora za 60 deklic od 8. do 16. leta. Namenjen je deklicam, ki zaradi težkih življenjskih razmer potrebujejo posebne nege. V zavodu je poskrbljeno za šolanje deklic in za njihovo poklicno usposobljenost.
Svetega očeta je sprejel predsednik Saragat, ki mu je tudi osebno razkazal prostore. Sveti oče je s toplimi besedami pohvalil zamisel predsednika Saragata. Zavod vodijo redovnice.
Sestanek časnikarjev
z nadškofom Pangrazijem!
V sredo 16. septembra so se na tiskovnem uradu koncila v Rimu zopet zbrali časnikarji, ki bodo sedaj stalno poročali v svet o delu koncilskih očetov. Goriškemu nadškofu Pangraziu so poverili nalogo, da bo vodil stike med italijanskimi časnikarji in delom koncilskih očetov skupno z urednikom revije Civilth Cattolica in teologom msgr. Sartorijem iz Padove. Na prvem sestanku s časnikarji je msgr. Pangrazio nagovoril zbrane časnikarje, se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo med preteklimi zasedanji in jim voščil, da bi še med tem zadnjim z uspehom dovršili svoje delo.
Tri mesece po junijskih upravnih volitvah na Goriškem se je v ponedeljek prvič sestal novi mestni svet za izvolitev župana in odbornikov. Med tem časom so se, Lot znano, vršila dolgotrajna pogajanja za sestavo občinskih odborov ter pokrajinskega odbora med strankami levega centra, to je med krščansko demokracijo, socialnimi demokrati in socialisti. Prvič so se ta pogajanja razbila pred skoraj dvema mesecema zaradi zadržkov, ki so jih stavili socialisti in socialni demokrati proti vstopu Slovenske dem. zveze v občinski odbor v Gorici. Kasneje so socialisti svoje pomisleke umaknili, le sociaini demokrati so še vztrajali v svoji opoziciji, češ da je SDZ le privesek KD. Končno so tudi oni umaknili svoje nasprotovanje ter sprejeli pristop SDZ k večini levega centra. Tako je prišlo v zadnjih tednih do štiri-stranskih pogajanj med KD, PSI, PSDI in SDZ za program in sestavo pokrajinskega in občinskega odbora v Gorici. Tri večinske stranke so pripravile načelno izjavo o namenih novih upravnih odborov. To izjavo je sprejela in podpisala tudi Slovenska demokratska zveza.
V začetku izjave poudarjajo tri stranke zgodovinsko važnost nove večine levega centra, ki hoče predvsem doprinesti temeljito preosno-vo (obnovo) v socialnem življenju. Nato se stranke sklicujejo na posebne geopolitične značilnosti naše pokrajine. Stranke KD, PSDI in PSI se sklicujejo na republiško ustavo, ki je izšla iz odporniškega gibanja ter na univerzalne krščanske vrednote in na principe socialističnega internacionalizma, a istočasno nameravajo »spoštovati in zaščititi zahteve narodne manjšine po vodilnih načelih pluralistične družbe, ki temelji na priznavanju pravic človeške osebe ter skupnosti. Gorica ima poleg italijanske tradicije tudi svojo evro-peistično vlogo; spomin na žrtve in na trpljenje naj ne služi obnavljanju sovraštva in grenkobe, temveč pozitivni graditvi novega ideala združene Evrope v miru in bratstvu med narodi«.
»Stranke levega centra imajo trden namen sestaviti krajevne uprave, ki naj si prizadevajo, da izginejo vsi ostanki nerazumevanja in nezaupanja med italijanskimi državljani različnega jezika, ki skupno živijo v naši pokrajini. V okviru pristojnosti posameznih organov bodo pokrajinska uprava ter zainteresirane občine morale zagotoviti državljanom slovenskega jezika možnost razvijati njih tradicije in običaje, s posebnim ozirom na kulturno udejstvovanje. Stranke levega centra so namreč prepričane, da srečanje dveh kultur bogati duhovni svet našega prebivavstva ter mu odpira širše poglede na stvarnost«.
V nadaljevanju izjave se stranke izražajo proti nacionalističnim težnjam. Ostali deli izjave so pa posvečeni socialni in ekonomski izgradnji s posebnim ozirom na industrijo, poljedelstvo, obrtništvo, trgovino, turizem in mladino ter za sodelovanje vseh prizadetih slojev z novimi upravami.
NOVA VEČINA V GORIŠKI OBČINI
Novi goriški občinski svet se je sestal zadnji ponedeljek ob 18,30. Na dnevnem redu so bile potrditev novih svetovavcev, volitve župana in odbornikov. Sejo je začel župan dr. Gallarotti, ki se je s tem
tudi poslovil od meščanov. Nato je prevzel predsedstvo seje demokr-ščanski svetovavec, bivši poslanec Michele Martina, ki je prejel na zadnjih volitvah največ preferenčnih glasov. V svojem nagovoru se je zahvalil dosedanji občinski u-pravi ter se zavzel za plodno delo novega občinskega sveta v korist vsemu mestu. Sledile so prve intervencije : polemična in skrajno šovinistična odv. Pedronija (MSI), znanega sovražnika Slovencev, ki je tudi osporaval izvolitev nekaterih demokrščanskih svetovavcev.
V svojem nastopu je odv. Pedroni in v polemiki s svetovavci, ki so mu ugovarjali, rabil take umazane izraze, da jih ni moči niti objaviti. Za njim so govorili liberalec Majo, ki se je tudi izrazil proti vstopu SDZ v novo večino, demokristjan Agati, ki je poudaril važnost vključitve slovenskih demokratov v mestno vlado, ter komunist Bat-tello in socialist Sancin, ki je stvarno zagovarjal sestavo goriške-ga levega centra skupaj s Slovenci. Za SDZ je spregovoril dr. Sfiligoj, ki je poudaril, da bo SDZ sodelovala v levem centru pošteno in lojalno, kot samostojna skupina (v nasprotju z liberalnimi trditvami) ter se bo zavzemala za koristi vse občine. V polemiki z liberalci je še spomnil na liberalni manifest iz Oxforda, ki se zavzema za spoštovanje manjšin, ter na same izjave goriškega liberalnega predstavnika Chiozze, ki je v »Pic-colu« predlagal sestavo odbora tudi s SDZ. Za socialne demokrate je govoril poslanec Zuccalli, ki je provilno poudaril, da je treba pozabiti na medsebojne krivice med Slovenci in Italijani ter da prisotnost slovenskih demokratov v novem odboru pomeni obogatitev za celotno skupnost. Tudi krščanski demokrat dr. Cian je pokazal v sodelovanju s Slovenci praktično uveljavitev evropeističnih idealov.
Sledile so volitve novega župana in odbornikov. Za župana je bil izvoljen bivši poslanec Michele Martina (KD) z 28 glasovi na 38. V svojem nagovoru se je zahvalil svetovavcem za izraženo zaupanje ter se spomnil svojih predhodnikov. Sledile so volitve odbornikov.
V odbor so bili izvoljeni za KD Agati, De Simone in Lupieri, za PSDI posl. Zuccalli, Candussi in Fantini, za PSI dr. Tomasich ter za SDZ dr. Sfiligoj. Slednji je prejel 26 glasov.
Slovenska demokratska zveza bo imela v novi upravi odborništvo za davke. To je prvič, da so Slovenci zastopani v goriškem mestnem odboru, in prav to potrjuje pravilnost zadržanja SDZ, ki nastopa vedno kot samostojna in edina slovenska politična skupina v obrambo in korist vseh Slovencev na Goriškem.
Še pred volitvami odbornikov je dr. Sfiligoj pojasnil, da odgovarja resnici trditev, da pride prvič v zgodovini v goriški občinski odbor tudi slovenski zastopnik, vendar to ne velja glede province, kjer so od leta 1861 pa do leta 1923 Slovenci in Italijani skupaj sestavljali razne izvršne odbore. Leta 1913 je skupaj s Slovenci bil član takega odbora tudi dr. Piero Pi-nausig, ki ga odv. Pedroni dobro pozna. (Je namreč njegov ded; op. ur). To pojasnilo je spravilo občinski svet v splošen smeh na račun odv. Pedronija, njega pa v očitno zadrego.
Ponedeljkove seje sta se seveda udeležila tudi ostala dva slovenska svetovavca, prof. Bratina in prof. Andrej Bratuž.
Zahvalapo shodu na Opčinah
ZASEDANJE VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
Sedemnajsti marijanski shod je že zgodovina, resnično, lepa zgodovina naše vernosti, naše ljubezni da Matere božje. O-stane le nepisana dolžnost vsaj kratke javne zahvale, ki jo z veseljem izvršim:
Vsem številnim rojakom, ki ste se udeležili našega skupnega shoda, se iskreno zahvalim za tako nepričakovano velik o-bisk pri Materi božji. Samo v večnosti bomo razumeli, kaj takšni dnevi skupne molitve in skupnega češčenja pomenijo za nas vse. želim izrecno pohvaliti našo drago mladino, ki je pokazala veliko idealizma, veliko požrtvovalnosti in praktičnega sodelovanja na shodu; mislim zlasti na našo mladino iz župnije, na katero zaradi kraja naših skupnih shodov pada vedno več odgovornosti in skrbi. Zahvalim se dragim duhovnim sobratom, ki jih je kronist z imeni zapisal v našo župnijsko kroniko — skupno 38. Vseh drugih številnih skupin z imenom ne omenjam, sicer bi bila zahvala predolga; poudariti želim za zgodovino naših skupnih shodov le to: tržaškim Marijinim družbam gre prva zasluga in zgodovinsko priznanje, da imamo na Krasu sedaj že tradicionalne veličastne marijanske shode! če ne bi Marijine družbe vztrajale zlasti v letih 1951, 1952, 1953, če ne bi v tistih prvih letih po velikem Marijinem romanju (1949) podprle začetega dela, bi danes Slovenci ne imeli tega skupnega cerkvenega praznika! Po letu 1954 (stoletnica M. Brezmadežnega Spočetja) so se začele Marijinim družbam pridruževati vedno večje množice, — med tem so nastala tudi velika skupna romanja — in po stoletnici Lurda 1958. se kot povsod po svetu tudi pri nas vedno bolj širi češčenje Matere božje. Dobri Bog poplačuj veliko -delo Marijinim družbam in vsem katoliškim skupinam, tako tržaškim kakor goriškim, vsem posameznim družinam, ki skupno z duhovniki vztrajno in zvesto delajo za božje kraljestvo med nami!
Za sklep to misel: ob velikem prazniku veliko ljudi veliko vidi, veliko presoja, opazi in sodi. Povejte brez vsakega ozira vaše želje, povejte pomanjkljivosti, napake. Sporočite vse direktno ali po domačih duhovnikih nam na Opčine: kar bo mogoče, bomo drugo leto radi zboljšali, popravili, razširili. Naš skupni cilj je samo eden: Marijanski shodi naj bodo vsako leto lepši, večji, duhovno bolj koristni!
Mati božja našo skupno ljubezen zasluži, mi vsi pa Njeno pomoč potrebujemo! Zato vedno više, vedno bliže Bogu in Mariji, mladina pa za nami po isti začrtani poti — v pravo svobodo otrok božjih!
PO MARIJI K JEZUSU!
Opčine, 19. septembra 1965
NATAL SILVANI župnik - dekan
Podgorska predilnica bo dobila državno pomoč
Vlada je odobrila podjetju »Tržaške predilnice« posojilo v znesku dveh milijard lir iz posebnega sklada za financiranje majhnih in srednjih industrijskih podjetij. S to vsoto bo tekstilna tovarna modernizirala svojo industrijo, kar bo brez dvoma pripomoglo k večjemu razvoju tovarne.
RAZPRAVA O VERSKI SVOBODI
Vesoljni cerkveni zbor se je z vso običajno slovesnostjo začel v torek, 14. septembra. Po otvoritvenem govoru sv. očeta Pavla VI. in po popoldanski procesiji istega dne iz bazilike sv. Križa v Lateran, so naslednji dan koncilski očetje takoj prešli k razpravam. Na vrsti je bil prvi osnutek, ki so ga določili za to zasedanje, in sicer osnutek o verski svobodi. Da ne bo kakega nesporazuma, moramo pojasniti, da se poj m verska svoboda nanaša na to, da ima vsak človek neodsvojljivo pravico izpovedovati katero koli vero ali tudi nobene in to ne samo privatno, nego tudi v javnosti, ne da bi ga smela ovirati kaka državna ali druga oblast in ne da bi mu bilo zaradi njegovega verskega prepričanja
Načelo samoodločbe ali ne?
(Nadaljevanje in konec)
Potem pride Avsenek končno do bistva vsega pričakovanja in jasno pove, da je proti politiki samoodločbe narodov, kar zadeva Češkoslovaško in Jugoslavijo. Tu mu lahko rečemo le to, da ni mogoče deliti narode v tiste, ki imajo pravico do samoodločbe, in v take, ki te pravice nimajo. Kar velja za ene, mora veljati za druge. Če bodo hoteli ti narodi ostati skupaj po svobodni odločitvi, bodo ostali, če pa ne bodo hoteli ostati skupaj, bodo pa prej ali slej šli narazen, ne da bi se ozirali na ameriške želje. Kajti država, ki se drži skupaj s silo in ne po svobodni odločitvi svojih narodov in to v vsaki generaciji, je trhla in zadostuje prvi sunek, da se zruši. To je dokazala tudi stara Avstro-Ogrska in ta resnica velja tudi za Češkoslovaško in za Jugoslavijo. Če pa se na to resnico ni treba ozirati, potem pa tudi ni mogoče razumeti, zakaj so tudi nekateri slovenski politiki pomagali razbijati Avstro-Ogrsko, ki je bila končno tudi prav velika država ter je bila povrh dobro upravljana ter je predstavljala idealen gospodarski prostor.
Vse Avsenekovo pisanje razodeva, da je mnenja, da bi se morala vsa politika drugih in zlasti majhnih narodov odvijati le
Slovesnosti na Brezjah
V nedeljo 5. septembra so bile na Brezjah velike slovesnosti v spomin na veličastni evharistični kongres, ki je bil pred 30 leti v Ljubljani. Iz vseh krajev Slovenije se je zbralo na tisoče romarjev. Izredno lep in globok govor je imel msgr. Stanko Lenič, generalni vikar ljubljanske nadškofije. Velike množice ljudstva, ki niso našle prostora v cerkvi, so sledile govorom in slovesnostim po zvočnikih.
Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik ni bil prisoten, ker je pred odhodom na koncil odpotoval v Anglijo, kamor ga je povabi! liverpoolski nadškof.
Ali je bilo še kje kaj podobnega?
V Beltincih v Prekmurju so v nedeljo, 8. avgusta imeli slovesnost, ki je bila verjetno edina v sveti katoliški Cerkvi. Ta dan je namreč osem srebrnomašnikov iz župnije Beltinci obhajalo srebrni jubilej. Pred 25 leti jih je pa bilo deset, ki so isti dan peli novo mašo. Od teh jih je ostalo sedaj še osem. Srebrnega jubileja se je udeležil tudi škof msgr. Držečnik, ki je skupaj z jubilanti somaševal.
Od srebrnomašnikov je pet salezijancev, dva sta škofijska duhovnika, eden pa je oblat družbe Marijine.
Katehetske tečaje
so imeli v vseh treh slovenskih škofijah. Vsak tečaj je trajal dva dni. Za goriško-koprsko administraturo je bil v Vipavi, za ljubljansko škofijo v Ljubljani, za mariborsko pa v Mariboru. Udeležba duhovnikov je bila povsod prav dobra. V Ljubljani je bilo nad sto udeležencev. Referati so bili povsod isti, in sicer: dr. Rtieh, Zgodovina katehetskega gibanja na Slovenskem; A. Smerkolj, Aktualni problemi današnje kateheze; Bertoncelj, Katohizaci-ja v 1. in 2, razredu osnovne šole; A. Me-tlikovec, Katehizacija v 3., 4. in 5. letniku; dr. Dermota, Psihološka situacija pubertetnikov; Fr. Bole, Vzgojni prijemi za mladostnike v puberteti; Fr. Godnič, Psihološke in socialne ambientne osnove katehi-
zacije predšolske mladine; Fr. Lasbacher, Krščanski starši in katehizacija predšolskih otrok.
Iz referatov in splošno iz poročil o ka-tehizaciji v Sloveniji je videti, da tam dušni pastirji jemljejo pouk krščanskega nauka zelo resno. Pa tudi starši se svoje dolžnosti v glavnem zavedajo in pošiljajo dokaj redno otroke h krščanskemu nauku, ki se vedno vrši v prostorih izven šole.
Poljski škof zavrača narodno nestrpnost
Poljski nadškof iz Wroclawa Kominek je izjavil, da je odločno proti zahtevam nekaterih narodnih nestrpnežev, ki bi radi odstranili nemške napise z nagrobnih spomenikov ter s cerkvenih zidov. »Nismo zato tukaj — je dejal, — da bi uničevali, kar so v preteklosti človeške roke v svoji dobroti in poštenosti postavile na kulturnem in gospodarskem področju. Uničevati delo preteklosti je človeka nevredno dejanje.
Res, škoda, da v času fašizma katoliški Slovenci in Hrvati nismo bili srečni slišati takih besed s strani tistih, ki so nosili odgovornost za versko in kulturno življenje našega ljudstva.
»Boris Godunov« na salzburškem festivalu
Na letošnjem salzburškem festivalu, ki je trajal od 26. julija do 2. septembra se je razvrstilo 115 prireditev. Največ zanimanja je vzbudila prireditev Musorgskega »Borisa Godunova«, ki so jo izvajali v originalnem ruskem jeziku. Režiral jo je najslavnejši svetovni dirigent Herbert von Karajan. Dve leti se je pripravljal na to predstavo in jo do vseh potankosti proučil. Pri operi je sodelovalo tudi 14 slovenskih pevcev in zagrebški zbor državne opere. Glavno vlogo carja Borisa je pel Bolgar Nikolaj Gjaurov. Bajno kuliseriio je izdelal mladi odrski slikar Giinther Schneider. Uspeh opere, ki so jo šestkrat izvajali, je bil izreden.
po željah Združenih držav. Toda Združene države priznajo le subjekte, ne pa objektov mednarodne politike. Zato nimajo sočutja s tistimi, ki se pasivno vdajo v usodo in ne pokažejo prave življenjske sile. Taki tudi ne morejo koristiti njihovim interesom, saj ne morejo niti svojim. Težko si je predstavljati, po kaj so šli tisti »hrvatski emigrantski politiki« na ameriško Zunanje ministrstvo. Ali so šli mogoče prosit, naj jih Amerika »osvobodi« ali da izsili hrvaškemu narodu samoodločbo? Lahko so bili še zadovoljni, če so jih funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva vljudno odpravili, ker bi bili lahko poklicali tudi rešilni avto in jih poslali tja, kamor spadajo ljudje s takimi... recimo samo: smešnimi idejami. Hrvatje — kot vsak narod — bodo imeli tako usodo, kakršno si zaslužijo, in toliko svobode in neodvisnosti, kolikor si ju bodo sami priborili.
Vsekakor pa je strašenje Hrvatov, Slovencev in Slovakov in morda še koga s tem, češ, vaša težnja po neodvisnosti ni všeč Američanom, neresno. In prav tako malo resno je »boriti se« za svobodo svojega naroda v čakalnicah zunanjih ministrov velesil, v slogu balkanskih politikov preteklega stoletja, saj danes niti Združene države niti Sovjetska zveza ne morejo premakniti nobenega mejnega kamna na svetu niti za en meter, ne da bi spravili svet v nevarnost atomske bombe. Primer za to je Kuba, pred nosom Združenih držav. Meje in režime je možno spreminjati danes in osvobajati narode samo od znotraj, samo iz narodov samih. To razumejo tudi že Kurdi in zamorci in čim-prej bodo to razumeli »hrvatski emigrantski politiki« in razni drugi njihovi kolegi, tem bolje.
Biti danes proti pravici do samoodločbe narodov je isto kot biti proti splošni vo-livni pravici. Mnogokrat zamika človeka ob prebiranju volivnih rezultatov, ki niso taki, kot si želi, misel, da bi bilo bolje, če bi ne imeli vsi ljudje volivne pravice, zlasti ne tisti, ki niso tako občutljivi za politične vrednote kot mi in so zato nadležni, kot npr. Avseneku afriški narodi, ker ne volijo po naših željah. Toda izjeme niso možne, niti glede splošne volivne pravice niti glede samoodločbe, ki je voliv-na pravica narodov. Malokje sta ti pravici popolnoma uveljavljeni in mnogi ju ne znajo pravilno izkoristiti niti tam, kjer sta dosledno uresničeni. Problem pa je v tem, kako ljudi naučiti, da se ju bodo znali posluževati, ne pa v tem, da jim ju okrnemo. Zelja po takem okrnjenju je odraz — morda podzavestne — totalitarne nestrpnosti in je vse prej kot krščanska, ker je v nasprotju s pojmovanjem, da je vsak človek pred Bogom enak in da morajo izhajati vse človekove odločitve iz proste volje. Narodi pa niso drugega kakor velike človeške družine, sestavljene iz posameznikov, zato veljajo zanje ista krščanska načela glede neodtujljivih pravic in dostojanstva kakor za posameznike. Za vse enako. Kristjan in demokrat bi se moral povsod zavzemati za popolno uveljavljenje teh dveh pravic in pomagati, da pridejo ljudje in narodi v stanje, kar zadeva izobrazbo in blaginja, da se ju bodo znali in mogli poslužiti.
To je edina pot, ki vodi do svobode in miru vseh narodov, ne pa prepuščanje odločitev o usodi malih narodov velikim silam, katere pa pogosto vodijo umski in moralni pritlikavci, kot uči zgodovina, skoraj vedno pa taki, ki so jim svetovni problemi — razen tistih, ki najbolj od blizu zadevajb njihove lastne države — španska vas. To so na žalost že večkrat dokazale tudi Združene države, tudi glede Slovencev.
FRANC JEZA
treba trpeti kak pritisk ali škodo.
Osnutek sam je seveda dosti bolj obširen, ima uvod in dva dela. V prvem se obravnava vprašanje verske svobode s filozofskega stališča, v drugem pa v luči božjega razodetja. Tekst je posebna komisija že drugič predelala, ker so ga v prvotni obliki koncilski očetje zavrnili.
POTEK RAZPRAVE
Ves teden so navzoči škofje obravnavali zastavljeni jim osnutek. Enim se je zdel zelo dober; drugi so bili z njim manj zadovoljni in so predlagali nekatere popravke; tretji zopet so mu nasprotovali v sami zasnovi, češ da stavi na enako raven razodeto pravo vero z vsemi drugimi naravnimi verami, kakor da imajo vse enako pravico do obstoja in do širjenja. In to da je zmotno. Vsi govorniki so se postavili na eno izmed omenjenih stališč. Osnutek so zagovarjali predvsem koncilski očetje iz anglosaških in germanskih dežel. Proti njemu so bili predvsem nekateri škofje iz romanskih dežel (Italija, Španija); popravke pa so zahtevali zlasti govorniki iz misijonskih dežel in pa zastopniki slovanskih narodov. Posebno pozornost sta vzbudila govora, ki sta ju imela kardinala Beran in Višinski v ponedeljek.
GOVORI KARDINAL BER4N
Ko je vstal sredi koncilske avle kardinal Beran, so ga navzoči pozdraviii z velikim in dolgotrajnim aplavzom. Hoteli so tako počastiti spoznavavca, ki je prestal nacistično internacijo v Dachauu, komunistične ječe in komunistično konfinacijo. Kardinal je nato izvajal svoje misli jasno in precizno kot malokdo. Poudaril je, da vsako nasilje nad vestjo ljudi more te slednje zavesti v greh zoper Boga. »Kadar se svoboda vesti nasilno omejuje, se verniki in tudi duhovniki izpostavijo veliki nevarnosti, da izgubijo vero. To se dogaja, — je pristavil — tudi kadar se nasilje izvaja v prilog vere. Češka morda danes plačuje za take grehe, ki so jih nad njo zagrešili v časih Husa in pozneje 1' 17. stoletju.« Jasno se je torej izrekel, naj bo človek svoboden v svoji vesti, ko
izbira vero, kajti vsako nasilje se maščuje.
NASTOP KARDINALA VIŠINSKEGA
Za Beranom je govoril kard. Višinski. V njegovem govoru je vredno poudariti to, da je iz izkušnje, ki jo doživlja na Poljskem, pojasnil navzočim škofom, da imamo dvojno gledanje na pravico in svobodo. Eno izvira iz rimskega prava, kakor so ga pozneje dopolnili krščanski misleci in francoska revolucija. To je na-ziranje, ki prevladuje v velikem delu sveta. Imamo pa še drugo naziranje o pravici in svobodi. To izhaja iz materialistične dialektike. Ta uči, da pravica in svoboda ne služita človeku, temveč družbi. Napredek in blagor družbe da sta najvišji dobrini. Zato pa je pravo tisto, kar služi temu namenu in dokler služi. Pravica se torej istoveti s koristjo delavskega razreda. Svoboda človeka in njegove pravice so pa v tem, da služi in se podredi temu cilju, to je gospodarskemu napredku družbe. Zato pravica ni nekaj trdnega in nespremenljivega, temveč se spreminja z gospodarskimi potrebami. Temu primemo se spreminjajo . vse ostale pravice in svoboščine.
Praktično je to kardinal Višinski pokazal na razmerju med Cerkvijo in državo. Po marksističnem gledanju dogovot med Cerkvijo in državo veže samo Cerkev, kajti državi je tak dogovor le sredstvo, da doseže svoj cilj, to je zgraditev socializma. Kadar ji dogovor ali konkordat s Cerkvijo ni več potreben, potem ga pac država vrže vstran. Še bolj pa, če jo konkordat ovira pri njenih ciljih.
F
N;
loka
V
baj in 2 Kižj, So š fezu 11 jim taj, litve: sito
V
tot i Jtoti !3tn io ta > E 'en: “star 6 k.
% bli Jev.
s »ere
?op
»oti,
'saki
Wni
%
^)o
*«k(
Ha
% i
Tako precizno analizo, kako gleda dia- 11,10
OB
lektični materializem na pravico in na človekove svoboščine, je težko najti. PraV bi bilo, da si to zapomnijo vsi zapadnjaki, ki se dogovarjajo s komunisti.
Po teh in drugih posegih v debato, so jo v torek zaključili. Pri glasovanju se je večina navzočih izrekla, naj se debata zaključi in posebna komisija naj osnutek tarej popravi po željah izraženih v debatah. la, 2a Zatem se je takoj začela razprava o no-vem osnutku: Cerkev in današnji čas.
Tudi ta Osniiieii bo gotoVo izzval dolgo-' trajne debate.	lerih(
^tice alest
to k. Sre
UGODNOSTI ZA ZIDANJE HIŠ DIJAŠKE PODPORE IN DRUGO
Zdi se nam potrebno opozoriti naše brav-ce na nekatere ugodnosti, ki zanimajo tudi marsikaterega Slovenca.
»Uradni list« je te dni objavil zakonski odlok, ki zelo omogoča zidanje ali nakup neluksusnih stanovanjskih hiš s posojili do 75 odstotkov in z obrestmi, ki ne bodo presegle 5,5% letno. Od tega da država 25% iz svojega in te vsote sploh ne bo treba vrniti. Zakon je izredno ugoden, ker ne dobijo posojil samo gradbene tvrdke ali ustanove, ampak tudi posamezniki, in sicer ali sami, ali če se združijo v zadruge. Prošnje je treba vložiti do 31. decembra 1965 na kakšen denarni zavod za zemljiški ali gradbeni kredit.
Prosilec mora upoštevati sledeče formalnosti :
1. Vložiti prošnjo na kakšen zavod za zemljiški ali gradbeni kredit do 31. decembra t. 1.
2. Ce bo dotični zavod ugotovil, da prošnja odgovarja pogojem zakona, bo pozval prosilca, naj vloži še sledeče dokumente:
a) družinski list (stato di famiglia);
b) potrdilo o bivanju (rezidenci) v občini, kjer misli zidati ali kupiti stanovanje;
c) katastrsko potrdilo, iz katerega izhaja, da prosilec nima v isti občini stanovanja, ki bi ustrezalo potrebam njegove družine. Za ustrezno velja takšno stanovanje, ki ima toliko stanovanjskih prostorov (brez pritiklin), kot je družinskih članov, in sicer najmanj tri ter največ pet:
č) katastrsko potrdilo, iz katerega izhaja, da prosilčeva žena nima v isti občini u-streznega stanovanja;
d) potrdilo občine, da prostor, namenjen za novo stanovanje, spada v načrt področja, predvidenega z zakonom 167 o cenenih in ljudskih stanovanjih;
e) morebitne druge dokumente o pro-silčeVih okoliščinah.
Prošnje lahko vlažijo posamezniki sami ali združeni v zadruge in konzorcije, gradbena podjetja, vpisana v trgovinsko zbornico, razne ustanove in družbe, kot TNCTS, občine, samostojni zavodi za ljudske hiše, dobrodelna društva, javne ustanove, itd. Ko ie stanovanje sezidano, mora prosilec (ali njegovi starši ali bratje in se-
stre) stanovati v njem vsaj pet let in ga v tem času ne sme prodati razen v primerih, ki jih določa zakon.
Dalje naj opozorimo na deželni zakon št. 16 o razvoju turizma, hotelske imo-vine, turistično-športnih in planinsko-ja-marskih naprav v deželi. V tem zakonu je nakazanih nad 400 milijonov lir za pospeševanje turističnega razvoja s podporami za gradnjo ali izboljšanje hotelov, za šolski in socialni turizem, za večje prireditve, ki imajo turistični značaj, in vsako drugo pobudo ali delovanje za povečanje turističnega dotoka na področje naše dežele. Opozarjamo naše ljudi, da tudi po tem zakonu lahko dobijo marsikakšno podporo, in sicer ne samo posamezniki ampak tudi društva. Je pa treba pohiteti ker poteče 25. oktobra rok za vlaganj® prošenj na deželno odborništvo za prevoze in turizem.
Za dijake je važen deželni zakon z dne 6. septembra 1965, št. 19. Po tem zakoni dobijo deželne podpore dijaki obvezne e* notne srednje šole, kakor tudi dijaki poklicnih zavodov in ostalih srednjih šol druge stopnje. Dijaki enotne srednje šol® lahko takoj vložijo na svoje domače občine prošnjo za podporo za knjige in pr? vozne stroške. Občine jih nato izročijo deželnemu odborniku za šolstvo in kulturno delovanje. Občine morajo izroči*1 prošnje letos najkasneje do 6 oktobra, naslednja leta pa do 30. septembra. Z*1 dijake vseh ostalih srednjih šol, kateri!' 5 starši ne plačujejo več kot milijon' l>r dopolnilnega davka (Vanoni) na leto (plus 100.000 lir za vsakega družinskega člana) lahko zaprosijo študijsko podpor0 in prevozne stroške. Študijska podpoi-9 znaša' 20.000 lir letno za dijake strokovnih šol in 30.000 lir za dijake ostalih srednjih Sol. Podpora za potne stroške pa znaša ^ lir na kilometer. Tudi te prošnje je treb* vložiti na domačo občino, in sicer vsak® leto do 15. septembra, medtem ko je le’ tos ta rok izredno podaljšan. Občina mor!! izobesiti seznam prosivcev na oglasno ^ sko, nato na ga poslati deželnemu odb0^ niku za šolstvo in kulturno delovanje. P*1 noročamo našim dijakom, naj se zanimar za te podpore in se jih poslužijo.
ote
ffer j
1 oz] ‘Upn fot;
Qma
se •ve: n
b
Vin
S
Sa
S
tor
^1,
»ii i
:
'•'ar
‘vb0
Sli
asih asi &Ust: i s dt :o, |to
....i
G.
v
dri f s;
*Up;
"tliš
'iatc
]
le * 1 o :«kla :tiiCe
« i, le ^Val %) Nst
Ss
Dta
N
Primorski romarji v Palestini
Romanje k Materi božji na Barbano
Nato smo Sli peš do kraja, kjer je Jezus °kal nad Jeruzalemom. Kraj imenujejo Dominus flevit - Gospod je jokal. S tega ^aja je res krasen razgled na Jeruzalem ® zlasti na kraj, kjer je stal tempelj, feje pod tem krajem je Getsemani, kjer So še stare oljke, ki so verjetno videle feusov krvavi pot. V cerkvi je velika ska-b> na kateri naj bi Jezus molil pred svo-iffl trpljenjem. Še isti večer smo na tem ^aju opravili od devetih do desetih mo 'tveno uro. Ko je potekel čas, se kar ni-'Do mogli ločiti od tega kraja.
OBISK V SAMARIJI
V	torek, 24. avgusta nas je čakala dolga l°t in sicer v Emaus in v Samarijo. Polja ,roti Emausu so skrbno obdelana. Kraj f/ km je izredno privlačen. Frančiškani ima-[i 8 tam svoje semenišče za vzhodne države. Emausu se je Gospod dal prepoznati 'vema učencema, ki sta ga povabila, naj a ^ane z njima. Pot do Samarije je dolga f, ® km. Spet se vije med griči. Samarija s. 's®a leži pod visokimi gorami. Ogledali si vodnjak, ob katerem je prišlo do Ugovora med Jezusom in Samarijanko. bližini je veliko naselje arabskih begun-tv- Pot v Samarijo nam je dala priliko, smo bolje spoznali pokrajino in raz-jtere.
^opoldne smo opravili križev pot po isti ^ti, po kateri je Jezus nosil križ. Pri [saki staji je povedal nekaj misli ali du-lvnik ali romar, romarica. Križev pot se ključi pri božjem grobu, kjer smo navdu-V> zapeli Kraljevo znam'nje in nato še ^konočne pesmi Zveličar naš je vstal iz F#>a in Jezus naš je vstal od smrti. Ko po tesnih ulicah opravljali križev pot, 5,10 opazili veliko obzirnost muslimanov 0 kristjanov.
Sreda, 25. avgusta je bil prost dan. Mi 1)o šli enkrat v Betlehem, popoldne smo bili zaposleni s pošto.
°B JORDANU IN MRTVEM MORJU
10- P
N, videli drevo, na katero je slezel ^ videl Jezusa. Tudi v bližini tihe ogromna naselja arabskih be-jj^Cev, ki so morali zapustiti izraelski del akstine.
P°tem smo se odpeljali k reki Jordanu, r je bil Jezus krščen. Reka teče leno,
■ °zka in umazana. Ob reki smo imeli tllPno sveto mašo. Nato smo šli še bolj ’0ti jugu in smo dosegli Mrtvo morje. Q,»arji smo postali kot otroci. Vsi smo sezuli čevlje in zlezli v vodo. Nekateri se šli kopat, da bi ugotovili, če res v •vem morju ni mogoče utoniti. Voda je k^o slana- Zaradi raztopljenih rudnin-la' ^ snovi ima voda poseben blesk. Okoli mu ^ra
se začenja razvijati turizem. Zgrabi) je že več hotelov. Toplomer ob ven-*°rju v hotelu je kazal 33 stopinj, ven-r je bila vročina znosna.
poti iz Jeruzalema v Jeriho je izredno 'Vj* in tako smo razumeli, zakaj je Jezus ,a kraj postavil zgodbo o usmiljenem Darijanu. Spotoma smo si tudi ogledali 'V ki jo imenujejo Samaritanov han, služi danes za policijsko postajo. Jsih pa so se v njem ustavljali potniki. Slednji dan, v petek 27. avgusta smo nje Ustili Jordanijo. Ob šestih zjutraj smo oti skupno sveto mašo na božjem grobu.
duhovniki naše skupine smo imeli to dne	smo za[]njj jan ]ahko darovali
orl11 mašo na oltarjih ob božjem grobu
^ četrtek smo se odpeljali v Jeriho, naj-larejše mesto v Palestini. V Jerihi je vo-zato je tudi mnogo zelenja. Videli smo
V	kjer je po tradiciji satan skušal Je-
on Irt'
po i raza ire-?S3" >ve-na-udi šno iki. :eti.
; e-po-Šo' šol« ob-pre->čij° kul-očit'
>bra>
Z*
teril1 fij f H' let«
k eg* poro
p
ivnif1
—-
ti* Al ’i*n
m
'V* w
Ulica križevega pota
ali na oltarjih na Kalvariji. Slovo od božjega groba je bilo težko. Vera najde toliko opore ob pogledu na kraj, kjer je naš Odrešenik počival v grobu in kjer je tudi vstal od mrtvih in je tako dovršil odrešenje ter zagotovil naše poveličanje. Ob
8.30	smo zapustili gostoljubni dom v Jeruzalemu in pol ure kasneje smo že bili na izraelski strani.
V IZRAELU
Palestina je razdeljena med Jordanijo in mlado izraelsko državo. Jordanija ima v posesti stari del Jeruzalema in ozemlje v notranjosti, Izrael pa novi del Jeruzalema in pas omezlja ob morju.
Po prihodu na izraelsko ozemlje smo najprej Obiskali grič Sion, kjer je bila zadnja večerja. Na griču so še dobro ohranjene trdnjave iz časa križarjev. Ravno pod dvorano zadnje večerje je grob kralja Dovida. To je velik sarkofag, črno pregrnjen. Na sarkofagu je 17 kron. Vsako leto neodvisnosti dostavijo Judje na Davidov grob novo krono. To je za Jude najsvetejši kraj.
V prvem nadstropju je obokana dvorana, kjer.se je po tradiciji vršila zadnja večerja in kjer je prišel na apostole Sveti Duh. Dvorano je neka muslimanska družina spremenila v muslimansko molilnico-džamijo. Prebrali smo evangeljsko poročilo o postavitvi svetega Rešnjega Telesa in se z gorečo molitvijo zahvalili za največji dar Jezusove ljubezni. Peti v dvorani nismo smeli, le molitev je dovoljena. Potrlo nas je žalostno stanje, v katerem smo našli to veliko krščansko svetinjo, pa je morda to tudi znamenje Jezusove zapuščenosti v tabernaklju po mnogih krščanskih cerkvah.
V bližini je cerkev Marijine smrti, ali spanja, kot navadno pravijo — Dormitio. Cerkev je prav na meji z Jordanijo in v močno okrušenem stolpu so vgnezdeni izraelski vojaki. Cerkev upravljajo benediktinci. Ko je nemški cesar Viljem II. obiskal svete kraje, mu je sultan poklonil ta kraj. V kripti je prostor, kamor so položili umrlo Marijo in od koder je bila vzeta v nebesa. Zapeli smo vrsto Marijinih pesmi. Grič Sion je edini del starega Jeruzalema, ki ga imajo v posesti Izraelci, vsi drugi sveti kraji so v jordanskem delu.
V	JUDOVSKIH HRIBIH
Odpeljali smo se v Ain Karim, kjer sta živela Caharija in Elizabeta in kjer je prišlo do srečanja z Marijo. Ain Karim
je kakih deset km zapadno od Jeruzalema v judovskih hribih. Na steni pred cerkvijo so vzidane plošče z Manjinim slavospevom Magnificat v raznih jezikih. Tudi v slovenskem jeziku je, dar Slovenk. Pod vasjo je studenec, o katerem pravijo, da je še iz svetopisemskih časov.
Morda tisoč metrov proč je cerkev sv. Janeza Krstnika, ki jo upravljajo španski frančiškani, španska vlada je cerkvi poklonila krasne izvirne slike Rubensa in Rembrandta.
Za kosilo smo se vrnili nazaj v Jeruzalem in lahko smo opazili, kako si Izraelci naglo gradijo moderno prestolnico. Kosilo smo imeli v izredno modernem hotelu.
PROTI SEVERU — V GALILEJO
Po kosilu nas je vodila pot proti severu. Spotoma smo obiskali Jafo, nekdanjo Jopo. Ob morju je ohranjena cerkev, ki spominja, kako je Peter sprejel v Cerkev prvega pogana, rimskega stotnika Kornelija. Jafa je danes predmestje Tel-Aviva, ki je največje izraelsko trgovsko mesto.
Opazili smo veliko razliko med jordanskim in izraelskim delom Palestine. Izraelci skrbijo za pogozdovanje in za namakanje. V 17 letih samostojne države so nasadili 100 milijonov dreves. Povsod so nasadi pomaranč, banan, dateljnovih palm, bombaža, sadja. Ob vseh cestah so zasajena evkaliptusova drevesa.
Večerilo se je, ko smo v daljavi zagledali goro Tabor in Nazaret. Mi smo krenili proti Genezareškemu jezeru in se nastanili v mestu Tiberija. Dom smo našli v razkošnem hotelu Haginin.
OBISK V NAZARETU
Drugi dan je bila sobota, 28. avgusta, judovski praznični dan. Po izredno bogatem zajtrku, kakršnega mi nismo navajeni, smo se odpeljali proti Nazaretu. Nekako na sredi poti je Kana Galilejska, kjer je Jezus napravil prvi čudež. Ustavili smo se v cerkvi, ki kliče v spomin ta dogodek. Okrog devete ure smo dospeli
v	Nazaret, ki leži na pobočju prostornega hriba. Najprej smo srečali Marijin vodnjak, kamor je hodila Marija po vodo. Nato smo šli v ogromno cerkev Marijinega oznanjenja, ki bo brez dvoma največje katoliško svetišče v Palestini. Zidarska dela so v glavnem končana, vendar je še mnogo drugega dela. Nekako sredi cerkve je votlina Marijinega oznanjenja. Tam so sedaj štirje oltarji in pod enim piše: Hic Verbum caro factum est — Tu je božji Sin postal človek. Prav pri tem oltarju smo imeli našo zborno sveto mašo. S posebnim občutjem smo zapeli pesem Je angel Gospodov oznanil Mariji.
V	Nazaretu smo si ogledali še judovsko molilnico — sinagogo, kjer so rojaki Jezusa zavrgli in ga hoteli pahniti v prepad.
(Se nadaljuje)
Tiidi letos, kot prejšnja let, se je vršilo na god žalostne M. B. dne 15. septembra romanje goriških Slovencev na Barbano. Iz vseh župnij in iz mesta so prišli s posebnimi avtobusi. Letos se jim je pridružilo še večje število Slovencev tudi iz Tržaške. Okrog 1500 romarjev smo našteli, ko smo spraševali posamezne dušne pastirje po številu vernikov, ki so jih pripeljali s seboj, a jih je najbrž bilo še več, ker so mnogi prišli z lastnimi vozili.
V	krasnem jutru se je že kmalu po sedmi uri zaslišalo petje Manjinih pesmi na motornih čolnih, ki so se bližali Barbani. Do prve skupne sv. maše, ki je bila ob 8.30, se je cerkev napolnila. Vse spovednice so bile oblegane in naši duhovniki so imeli polno dela. Hvala Bogu, da jih je bilo kar petindvajset.
Prvo skupno sv. mašo v čast brezmadežni M. B. je daroval štandreški dekan g. Jože Žorž pri k ljudstvu obrnjenem oltarju. Romarji so zelo lepo odgovarjali skupnim molitvam in ljudsko petje je veličastno odmevalo pod oboki bazilike. Pridigal je župnik iz Šempolaja g. Mirko Mazora o križu, pod katerim je stala brezmadežna Mati Marija in c sadovih o-drešenja za ves svet. Poudaril je poseben namen, kateremu je posvečeno letošnje romanje, namreč molitvi in pokori za vesoljni cerkveni zbor po namenih sv. očeta. Obhajil je bilo toliko na tem romanju, da se je bilo resno bati, da bodo zmanjkale hostije. Hvala Bogu in Mariji, da je bil največji uspeh prav tem, da so romarji ob Mariji zaživeli spet božje življenje in odšli z božje poti kot otroci božji in pra-
vi	Marijini častivci.
Druga sv. maša pa je bila novost za vse naše vernike, ker je to bila prva kem-celebracija sedmih naših duhovnikov med našim ljudstvom in za naše ljudstvo. V slovesnem sprevodu so prišli iz zakristije med petjem mogočne Marijine pesmi. Razvrstili so se okoli oltarja sredi prezbiterija in glavni maševavec kanonik msgr. dr. R. Klinec je začel s somaševavci in ljud-
stvom pristojne molitve v slovenskem jeziku. Nato so šli vsi k sedežem in začela se je liturgija božje besede, kjer so različni duhovniki molili razne speve, brali berilo in evangelij in ostale mašne molitve. Po evangeliju je pridigar msgr. Močnik poudaril, da je to že dvanajsto skupno romanje na Barbano, saj se ja začelo leta 1954 ob stoletnici proglasitve brezmadežnega Spočetja Marijinega za versko resnico. Vedno veličastnejša so 'naša romanja in letošnje po namenih sv. očeta za vesoljni cerkveni zbor je pa nadvse mogočno. Bog daj, da bi s svojo molitvijo izprosili od Boga, da bi nauke in določbe cerkvenega zbora vse naše ljudstvo vdano sprejelo in velikodušno izvedlo. V ta namen je treba, da starši bolj krščansko vzgajajo svoje otroke, ker iz dobrih vernih družin bomo dobili tudi zadosten duhovniški naraščaj.
Od darovanja do konca sv. maše so bili vsi mašujoči duhovniki zbrani okrog oltarja, kjer so skupno posvetili kruh v sv. Rešuje Telo in vino v sv. Rešit jo Kri, ter se potem z iste patene in iz istega keliha obhajali. Romarji so sodelovali z molitvijo in pesmijo in pazljivo sledili sv. obredom, ki jih je vesoljni cerkveni zbor vpeljal za taka skupna srečanja du-hovniken’ in vemiken’.
Popoldne ob 2.30 pa je bil po rožnem vencu v cerkvi pridigati sv. križev pot po otoku. Ob relikviji sv. križa se je sprevod ustavil na štirinajstih krajih, kjer je 14 različnih duhovnikov obudilo dogodke iz Jezusove poti na Kalvarijo. Nato je še zadonela v cerkvi zahvalna pesem in Z blagoslovom z Najsvetejšim smo odšli spet na morje in napolnili dolgo vrsto avtobusov, ki so čakali ob obrežju v Gra-dežu.
Vedno lepša so naša romanja, vedno več molitve je ob takih prilikah med našimi ljudmi, hi zato upamo, da bo tudi več božjega blagoslova in Marijine pomoči.
M.
Jurij Trunk - železomašnik
Zdravilo proti raku?
Veliko senzacijo je vzbudilo odkritje zdravnika Fagrudina Zejnilagiča iz Sarajeva, ki že dolgo let proučuje zdravljenje rakastih obolenj. V zadnjem času je odkril zdravilo, imenovano »HTS«, ki se je izkazalo za zelo učinkovito pri zdravljenju raka. Od vsepovsod prihajajo v Sarajevo vprašanja v zvezi s tem odkritjem, tako da je bilo jugoslovansko ministrstvo za zdravstvo primorano izdati poročilo, ki pra-di, da proučuje omenjeno zdravilo sedaj posebna komisija zdravnikov.
Dne 25. julija 1965 je v San Franciscu v Kaliforniji obhajal železno sv. mašo najstarejši slovenski duhovnik v Severni Ameriki Jurij Trunk, ki je letos, 1. septembra obhajal 95-letnico, odkar se je rodil v Ba-čah ob Baškem jezeru na Koroškem. Njegova mama je prva zapela znano koroško pesem »Nmau čriez jizaro«, ko je služila pri župniku Francu Treiberju, ki je napisal napev tej pesmi.
Jurij Trunk je študiral v Beljaku in Celovcu, kjer je bil 20. julija 1895 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je deloval v Pe-trinju, Šmohorju, Kazazah in v Šmihelu v Podjuni. Leta 1904 je postal župnik pri Sv. Križu v Beljaku. Sredi vojnih homatij 1. 1916 je bil konfiniran na Jezerskem. Leta 1917 je postal župnik v Borovljah. Leta 1919 je bil kot izvedenec na mirovni konferenci v Parizu; bil je tudi član plebiscitne komisije za Koroško. Ko je vsa Koroška pripadla Avstriji, je bil upokojen; z žalostjo v srcu je zapustil rodno zemljo in odšel leta 1921 v Ameriko. V novi domovini je župnikoval v Bervvicku in nazadnje do leta 1946 v Leadvillu, Colorado, odkoder se je preselil v San Francisco, k župniku Vitalu Vodušku, kateremu danes rad pomaga v dušnem pastirstvu.
Železomašnik Trunk je veliko potoval:
Od Egipta in Svete dežele do Amerike, ki jo je že pred stalno naselitvijo trikrat prepotoval. Številne vtise in doživetja je popisal v knjigah: Bodi svoje sreče kovač, Na Jutrovem, Amerika in Amerikanci, Spomini, Premišljevanja o presv, Rešnjem Telesu. V angleščino je prevedel in na lastne stroške izdal znamenito »Knjigo o Bogu, ki jo je napisal univ. profesor dr. France Veber. Pred drugo svetovno vojno, 1. 1938, je urejal in pomagal izdajati mesečnik »Novi svet«, kjer je objavljal zgodovino slovenskega naseljevanja po Severni Ameriki. Nešteto njegovih člankov je izšlo v raznih slovenskih in angleških časopisih: Glas naroda, Glasnik Zapadne Slovenske Zveze.
Slavljenec Trunk je še vedno pogumen in vesel, kot je vedno bil; rad se nasmeje in rad tudi zapoje: »Nmau čriez jizaro«. Samo to mu ne gre iz spomina, da je že marsikdo umrl, ki se je pripravljal na kako visoko življenjsko obletnico. Po božji dobroti je slavljenec telesno in duševno čil pogumno zapel Glorijo, da so ga vsi navzoči občudovali. Bog daj, da bi zdrav obhajal tudi 100-letnico življenja, saj se je veliko trudil, da bi slovenska beseda in pesem ne zamrla med našimi rojaki, ki si služijo kruh tam daleč onkraj oceana.
'''^iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiNiNiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiNimiiiiinNiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
G.
MEJA
36
'a. prav zato sem prišel, da slišim drugo plat zvona. Od vsega začetka 1 resno dvomil glede vaše krivde, ven-f si zadeve res nisem znal razložiti,« Upnikov glas zopet prijaznejše zvenel. **riški gospod je bil spet dostopen za teljski razgovor, kake pol ure je bil docela prepričan o dušebrižnikovi nedolžnosti, temveč 0 tem, da se bo zadeva zanj dobro in mu ne bo treba hoditi s Sledil
InF
išn 3 t rflMj 'sa^ ie * m «rS o ^
dtx>r
pr«'
lce. Ce kdo, si je tega želel prav on, > ne bi bilo treba Slemenice uprav-1 ^ Bistrice in to še tik pred birmo. Je zadovoljnosti tudi ni prav nič Sl:
kislim, da vam ne razkrijem nobene l(>sti, ako vam povem, da na kuriji berejo le dobra poročila in jim Ctav nič pogodu, ako se na kakem t,11 škofije dogajajo čudne stvari. Ce-kurija pa zaradi mednarodnega po-):i Še toliko skrbneje pazi in isto pri-
čakuje tudi od nas, da se ne ustvarja videz politične pristranosti. Zato vam odkrito povem, da se mi je odvalil težak kamen od srca, ko vidim, da zadeva ni tako strašna kot jo slika obtožnica, ki jo je danes zjutraj 'poveljniku orožniške postaje predložila preiskovalna komisija.«
Sedaj šele je gospod Simon uvidel, kako prav je imela Bogatajeva kajžarica, ko je pripovedovala, da so prejšnji večer v hiši več ur nekaj zapisovali in omenjali njegovo ime. Kljub temu je z zaupanjem zrl v bodočnost in se še nadalje mirno pogovarjal z bistriškim župnikom o zadevi. Kmalu sta si bila v vsem edina. Le v eni točki se duhovna gospoda nista mogla zediniti.
Bistriški je nagovarjal gospoda Simona, naj čimprej sname zastavo, dušebrižnik pa je vztrajal pri tem, da mora zastavo sneti tisti, ki jo je izobesil. Menil jej da je dovolj neprevidno ravnal, ko je sam izruval kol z napisom in ga zavlekel v župnišče, namesto da se ga ne bi bil dotaknil.
Bil pa je res že skrajni čas, da je bistriški zvedel vso resnico. Kajti že so se
čuli zunaj težki koraki in močno trkanje in v sobo sta vstopila orožnika. Bila sta druga dva kot prejšnji dan. Ko sta zagledala namesto enega kar dva župnika, je višji po činu salutiral in odsekano dejal:
»Imava ukaz, da privedeva v Bistrico slemeniškega župnika. Tu je odgovarjajoči dekret. Ker sva v Bistrici šele od novega leta, ne veva, kateri od vaju mora z nama. Ukaz imava, da ga privedeva nezve-zanega. Šel bo z nama, kakor da bi se bil nama slučajno pridružil. Prosim, da sodelujeta z orožniško oblastjo, ki skuša biti do vas zelo obzirna. Razen lega imava ukaz, da zastavo snameva in jo prineseva poveljniku. Medtem naj se župnik, ki pojde z nama, pripravi! Vendar se mora vse to izvršiti v najkrajšem času, ker sva midva na poti semkaj zašla in izgubila precej časa, poveljnik pa želi, da se čimprej vrnemo. Kdo torej pojde z nama?«
Duhovna gospoda sta se za trenutek spogledala. Nato se je bistriški delal, kakor da bere ukaz o aretaciji slemeniškega župnika, v resnici pa je premišljal, kaj naj stori. V nekaj trenutkih se je odločil.
Stopil je pred orožnika in dejal:
»Upravitelj slemeniške župnije sem jaz. Če me želita za spremljevalca, da zopet ne zaideta, se vama rad pridružim. Itak sem namenjen v Bistrico. Vi pa, gospod Simon, v miru kosite in pridite pozneje za nami. Na svidenje!«
Ni bilo majhno, niti prijetno presenečenje poveljnika orožniške postaje, ko sta mu orožnika privedla bistriškega župnika. Namesto pričakovane pohvale sta bila deležna predstojnikovih grdih pogledov, zmajevanja z glavo in nerazumljivega mrmranja.
Še neprijetnejše mu je bilo, ko mu je bistriški pol v šali, pol zares oponesel:
»Kakor nad hudodelca ste ju poslali nadme s puškami in revolverji.«
Poveljnik se je opravičeval, a župnik je sedaj že docela v šali le še vztrajal pri trditvi, da sta orožnika samo izpolnila svojo dolžnost, ker sta imela ukaz, da aretirata slemeniškega župnika. Upravitelj slemeni-ške župnije je on, na Slemenici bivajoči duhovnik je le njegov pomočnik, čeprav ga vsi smatrajo za pravega župnika, ker
dejansko vrši vse župnikove posle. Izrabil je tudi lepo priložnost in poveljnika pomenljivo vprašal:
»In kako se boste opravičili vi, gospod poveljnik, ako se izkaže, da tudi vi zamenjujete krivce?«
Poveljnik je med lem razvil zastavo in župniku prepričljivo dejal:
»Poglejte corpus delicti vašega pomočnika! Kaj še hočemo prič? Vsak dvom je izključen. Gre za veleizdajstvo!«
Kljub na videz obtežilnemu materialu, je bistriški gospoda Simona vneto zagovarjal. Pristal je sicer na to, da je utegnil biti dušebrižnik v izrazih morda kdaj res nekoliko nepreviden, čeprav se je treba, predno se izreče sodba, vestno prepričati, ali je res izgovoril besede v taki obliki kot so v obtožnici navedene. Dognati je tudi treba, v kakšnih okoliščinah jih je izgovoril in s kakim namenom. 'Vztrajal pa je odločno pri tem, da je njegov namestnik na Slemenici gotovo nedolžen glede protidržavnih dejanj, ki mu jih podtikajo. Razgovor je zaključil nekako takole:
(se nadaljujeJ
Gorica ima 43.740 prebivavcev
OR
ISKE NOVICE
Ob koncu leta 1964 je štela Gorica 43.740 prebivavcev, kar ji omogoča, da stoji na višini pokrajinskega središča. Ce bi zdrknila na manj kot 40.000 prebivavcev, bi izgubila ugodnosti, ki so določene za pokrajinsko središče.
Duhovna obnova za dekleta
od 12. do 20. leta bo v nedeljo, 26. septembra v ALOJZIJEVIŠČU in ne v Zavodu sv. Družine, kot je bilo prej določeno.
Začetek točno ob 9. uri. Zaključila se bo s sveto mašo ob 11. uri. Pridite!
Vpisovanje v otroške vrtce in šole
Znova opozarjamo vse prizadete starše, da se vpisovanje v otroške vrtce vrši do 1. oktobra, v ljudske in druge šole pa samo do 25. septembra. V Gorici imamo dva otroška vrtca, eden je v ulici Randac-cio, drugi pa v ulici Croce. Islotam so tudi ljudske in srednje šole.
Nedelja fantov
Preteklo nedeljo je bila napovedana duhovna obnova za fante. V Alojzijevišču se je zbralo kakih 40 mladih fantov, ki so zbrano sledili govorom, ki jih je zanje imel msgr. Močnik, in sv. maši, ki jo je daroval msgr. Škerl iz Trsta. Skoro vsi so bili tudi pri spovedi in sv. obhajilu.
Lani je bilo na ta dan 25 fantov, letos je njihovo število narastlo. Upajmo, da jih bo prihodnje leto še več.
Prihodnjo nedeljo bodo imela duhovno obnovo mlada dekleta. Da bi jih fantje ne osramotili po udeležbi!
Lepi uspehi atletov Olympije
Preteklo nedeljo so se nekateri atleti udeležili v Padovi meddeželnih lahkoatletskih tekem CSI. Podberšček Edi je nad-močno zmagal v metu diska, vrgel ga je 43,52 m daleč in si tako priboril pravico za nastop na vsedržavnih tekmah CSI, ki se bodo vršile dne 17. oktobra v Macerati; dobil je tudi srebrno medaljo za najboljši tehnični rezultat v metih v kategoriji »al-lievi« (dobil je 730 točk; drugi za njim je bil De Franzoni Ugo iz Gradiške za met kopja 50,61 m, 720 točk). Ostali atleti so dosegli naslednje rezultate: med mladinci Prinčič v metu krogle 10,73 m, Sussi pa v skoku v višino 150 cm (zaradi poškodbe ni mogel nadaljevati tekme); med naraščajniki Palla v teku na 600 m 1'39”5 (nov društveni rekord).
Dan prej pa so mladinci 01ympije nastopili v Vidmu in so se takole uveljavili: Podberšček 43,53 v disku (1. mesto), češčut 140 cm v skoku v višino (3. mesto), Špacapan B. 10,85 v metu krogle, Makuc v triatlonu peto mesto (13”3 v teku zapreke 60 m, 27'40 m v kopju, 2,20 v skoku s palico).
Zanimivi so še drugi podatki našega mesta, za katere večina Goričanov ne ve. Namreč, da merijo občinske ceste v Gorici 116 kilometrov z 812 tisoč kv. metrov površine in da je od teh cest 70 km asfaltiranih in 3,8 km pokritih s kockami, da leži mesto 86 metrov nad morsko višino, da meri 7 km v smeri vzhod-zahod in 9 km v smeri sever-jug, da znaša površina javnih parkov 63 tisoč kv. metrov, dolžina drevoredov 11 tisoč m in dolžina mestne kanalizacije 41 tisoč metrov.
Podgora
Preteklo nedeljo se nas je okrog 100 Podgorcev z dvema avtobusoma odpeljalo na Trsat, kjer smo imeli ob 8. uri zjutraj sveto mašo in je naš zbor lepo prepeval Marijine pesmi. Po ogledu trsatskih znamenitosti smo se preko Reke in Opatije peljali do Pulja, kjer smo se ustavili nekoliko več časa. Vreme nam je bilo naklonjeno in je bila vožnja po Istri res lepa. Preko Portoroža in Kopra smo se nato vsi veseli vrnili na svoje domove.
Odšel je iz Gorice 114 pešpolk
Poroka
V	soboto, 21. septembra sta se v cerkvi sv. Ivana poročila učiteljica Marinka Leban in g. Antonič France. Poročni obred je izvršil travniški kaplan Stanko Jericijo. Sledila je sv. maša, med katero je lepo pel moški zbor »Lojze Bratuž«. Novoporočenca sta namreč zvesta člana tega zbora, nevesta pa tudi članica odbora SKPD.
Pevski zbor »Lojze Bratuž« in odbor SKPD in vsi, ki gospo Marinko in gospoda Franceta poznajo in čislajo, jima želijo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti.
O letošnji cecilijanki
V	ponedeljek zvečer so se na pobudo ZSKP zbrali v KD v Gorici zastopniki 11 pevskih zborov iz Goriške, da razpravljajo o letošnji cecilijanski. Sklenili so, da bo ta naša vsakoletna prireditev v nedeljo 21. novembra. Vsak zbor bo odpel po dve pesmi. Najboljši zbor bo še posebej nagrajen. Določila ga bo posebna žirija.
Silen naliv in vihar je spremljal vojake 114 pešpolka »Mantova«, ki je v nedeljo zjutraj zapustil naše mesto. V negotovih dneh v septembru leta 1947 je ta pešpolk prvi vkorakal v Gorico, pod vodstvom polkovnika Gualana. Vse mesto je bilo takrat v zastavah. Ob slovesu pa so bile ulice zaradi hudega naliva skoro prazne. Pešpolk Mantova se je preselil na področje Tarcenta.
Memorial »M. Filej«
Š. Z. Olvmpi ja obvešča, da se bo tekmovanje v lahki atletiki vršilo v nedeljo, 24. oktobra na šolskem stadionu v Gorici. Tisti, ki bodo hoteli tekmovati za prehodni pokal, bodo morali izvršiti tri tekme: tek na 250 m (enako točkovanje za naraščajnike ter za mladince in starejše), skok v daljavo (ločeno točkovanje za naraščajnike in za mladince), met kopja (600 gr za naraščajnike, 800 gr za mladince); točkovalo se bo po finski tabeli.
Za ostale tekmovavce bodo za nagrado medalje za najboljši tehnični rezultat v tekih, v metih in v skokih, in to za vsako starostno kategorijo posebej (torej 3 medalje za naraščajnike, tri za mladince in tri za starejše); ti tekmovavci bodo smeli tekmovati v največ dveh disciplinah. Prijave se bodo sprejemale od 10. oktobra dalje.
Obveščamo tudi, da je za vadbo v odbojki na razpolago dvorana-telovadnica na trgu Catterini, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 20 do 22 ure zvečer.
RZA5KE
NOVICE
Zaključeni	poprav
slovenskih srednjih šolah v Trstu
NIŽJA GIMNAZIJA
Razredi, a: Silvester Briščik, Franko Hrobat, Rado žužek, Jadrana Gabrovec, Rosana Perosa, Ivanka Sancin.
Štrajn, Albin Zerbo. (En dijak odklonjen,
Razred I.b: Walter Lovrečič, Marijan eden pa se ni javil.)
Razred II. a: Mauro Bogateč, Anton Milost, Slobodan Pjevic, Sergej Salvec, Pavel Švara, Darij Žerjal, Jurij Zerjul. (4 dijaki odklonjeni.)
Razredi I.b: Marina Canciani, Wanda Cecchi, Lavra Derganc, A. Matija Kanzian, Sonja Mennucci, Mara Novel, Nadja Srebrnik. (Ena dijakinja se ni javila.)
Cossutta, Bogdan Franchi, Radovan Legis-sa, Vojko Lovriha, Milan Micussi, Elij Sa-har, Edvard Ukmar, Drago Umari, Sevo Ussai, Darij Umari (privatist), Marijan Nabergoj (privatist), Iztok Furlan, Ljubomir Jančar, Štefan Pertot, Martin Petelin, Sergij Šuman, Ivo Valetič, Savina Bisca, Lavra Gaburzo, Adiana Laska, Marina Versa, Alberta Bevilacqua, Zorana Braj-kovič, Dunja Čuk, Norma Gregorič, Ana Marija Guštin, Nadja Hrvatin, Nadja Jaz-bar, Sonja Lukač, Majda Nibrant, Zagorka Pjevič, Marija Trento, Darija Vidmar.
VIŠJA GIMNAZIJA
Razred III. (Mala matura): Marijan Carli, Marijan Carpani, Enij Coretti, Luvij
Razred IV.: Martina Adami, Jasna Pieri. (En dijak se ni javil.)
SPREJEMNI IZPIT V KLASIČNI LICEJ
Jolanda Wheatley.
so spomin Andreja Gabrščka in Antona Gregorčiča
UČITELJIŠČE
Življenje goriških Slovencev v zadnjih desetletjih pod staro Avstrijo je tesno povezano z delom dveh tedanjih rodoljubov, Andreja Gabrščka in Antona Gregorčiča. Prvi je bil doma iz Kobarida. Po končani učiteljski maturi se je pa naselil v Gorici in se tu posvetil političnemu in časnikarskemu delu. Spadal je v krog tedanje liberalne stranke in mu je uspelo ustanoviti v Gorici vrsto časopisov in tiskarskih podjetij. Med drugim je dolgo let urejeval tednik Sočo in ustanovil je Goriško tiskarno, kjer je poleg Soče izdajal še vrsto knjig, zlasti v zbirki Slovanska knjižnica (189 zv.). Zelo delaven je bil tudi v politiki. Tukaj je ostro nastopil zoper Mahniča ih pozneje zoper no-vostrujarje. Po prvi vojni se je ustavil na Dunaju, pozneje pa se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl leta 1938.
Anton Gregorčič je pa bil doma iz Vršna in sorodnik Simona Gregorčiča. Postal je duhovnik in bil profesor bogoslovja v Gorici. Poleg tega se je zelo goreče posvetil tudi politiki. Bil je deželni in državni poslanec. Kot tak se je zelo uspešno zavzel za slovensko šolstvo v goriškem mestu. Tu je ustanovil najprej otroške vrtce, pozneje pa ljudsko šolo in razne obrtne
šole. Da bi uspešnješe skrbeli za šole, je ustanovil društvo šolski dom, ki je pozneje zgradilo za slovenske šole štiri poslopja: Šolski in Gregorčičev dom v ulici Croce ter Mali in Novi dom v ulici Randaccio. Uspešno se je boril tudi za uveljavitev narodnih pravic Slovencev v mestu in na deželi. Škoda, da se pozneje pod Italijo ni znašel in je pustil, da je skoro vse veliko šolsko premoženje, ki ga je s tolikim trudom skup spravil s pomočjo slovenskih ljudi in s podporo vlade prišlo v privatne roke. Umrl je leta 1925 v Gorici.
Teh dveh naših zaslužnih mož so se spomnili njih stari učenci izpred prve svetovne vojne in jima v nedeljo 12. septembra odkrili spominski plošči na rojstni hiši v Kobaridu, oziroma na Vršnem. O Gabrščku je v Kobaridu govoril prof. R. Bednarik, o Antonu Gregorčiču na Vršnem pa pisatelj Fr. Bevk.
Prav je, da sta ta dva za narodno stvar zaslužna moža dobila vsaj skromno priznanje v spominski plošči. Na priznanje pa čaka še vrsta drugih mož, ki niso nič manj zaslužni, npr. Anton Mahnič, Filip Terčelj, pisatelj Narte Velikonja itd. Kdaj in kdo se bo spomnil nanje?
Razred /.: Nataša Calzi, Wanda Husu, Silva Pertot, Nataša Sedmak, Mara Stefani, Irena Tretjak, Melja Zuljan, Nataša Škerk.
TRGOVSKA AKADEMIJA
Radio Trst A
od 26. septembra do 2. oktobra 1965
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Volk nikoli ne trka«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas.
— 15.30 »Skrivnosti starega divana«. Igra v treh dejanjih. — 21.00 Vokalni ansambel »Chapman College Madrigal Singers«, ki ga vodi William D. Hall.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Kovači so berači, pa mlinarji tatje«. —
13.30	Glasbeni kontrasti. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.55 Slovenski solisti. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Co-melli: (13J »Karnijski muzej v Tolmezzu«. —- 20.35 Zvoki uglašeni na temo — 21.00 Karl Maria von Weber: »Čarostrelec«, opera v treh dejanjih.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt, pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. — 19,15 Današnje otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. Pripravila Nerina Švab. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Francesco Do-menico Guerrazzi: »Burka s predajo«.
Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (17) »Remzo najde Lucijo v lazaretu«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Antologija Ivana Trinka: Rado Bednarik: (7) »Dva poeta - iz njih src se venec spleta«.
— 21.00 Simfonični koncert orkestra in zbora italijanske radiotelevizije iz Rima.
Četrtek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 »Lepote Garganskega polotoka«, napisal Franc Orožen. — 19.00 Violinske skladbe.
— 19.15 Zlata žlica. Pripravlja Tone Penko. — 21.00 »Dekle brez dote«. Drama v štirih dejanjih.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Zenski tednik, pripravlja Jadviga Komac. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende. Pripravlja Rado Bednarik. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj.
— 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisal-berti: (10) »Italijanske ustave iz leta 1848 in Albertinski statut«.
Sobota: 12.15 Največ, najviše, najdlje -mozaik prvenstev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furla-nije-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk, ki ga vodi G. Kirschner. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 19.15 Poletna srečanja: pripravil Saša Martelanc. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Ženski vokalni kvintet iz Ljubljane, ki ga vodi Slavko Mihelčič. —
21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (18) »Renzo in Lucija končno poročena«.
Razred II.: Marija Okorn, Milojka Sossi, Sergij Verč.
Razred III.: Sonja Ban, Sonja Božič, Barbara Carli, Marija Coretti, Mara Fonda, Dunja Grom, Sonja Kosmina, Miranda Vodopivec.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V GORICI obvešča, da je izšel izid 1. natečaja državnih štipendijev za goriške šole. Obvešča tudi, da je treba vložiti do 1. oktobra 1965 prošnje za 2. natečaj štipendijev.
Razred I. a: Boris Balbi, VValter Kobal, Jurij Ljubič, Vojko Medvešček, Lucija Simonovič, Marij Spetič, Neva Starc, Stojan Udovič, Vladimir Wilhelm. (En dijak se ni javil.)
Razred I.b: Sonja Blasina, Neda Ciani, Marina Cibic, Branka Koren, Marijan Mau-ri, Gracijela Poles, Boris Sik, Ana Valič, Hadrijan Zaccaria. (Dva dijaka se nosta javila.)
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAM
Razred II.: Danilo Baša, Danica Colja, Bruno Danieli, Lucija Felletig, Stojan Kafol, Nives Maganja, Nevenka Pečar, Ivan Radovič, Neva Šuman, Helena Valenčič, Fabij Viola.
Razred III. a: Boris Emili, Peter Hočevar, Ivan Prešeren, Stojan Sancin, Edvin Žerjali. (Dva dijaka nista izdelala.)
NIŽJA TRGOVSKA STROKOVNA
Odpustki križevega pota
Prosim, da bi mi pojasnili pogoje S prejem odpustkov križevega pota, če 8’ zdrav človek moli doma. Navadno se t» ko dobi med dnevom čas za v cerke(’ doma pa, posebno zvečer, si človek lahko utrga pol ure v ta namen.
Vaša naročnica
Razred III.b: Alenka Colja, Marta Gom-bacci, Nadja Kosmina, Majda Mahnič, Majda Milič.
Razred IV. a: Konrad Andolšek, Darko Cossutta, Stanislav Flego, Nedeljko Hrovatin, Edvard Plesničar, Pavel Seražin, Nikolaj Sirk, Adrijan Tavčar.
Razred IV. b: Ivanka Blažina, Nataša Bole, Sonja Carji, Ljuba Ceme, Borica Cok, Sonja Cuk, Neva Ferluga, Sonja Gabrovec, Marija Pieri, Desy Prašelj, Silvana Širca, Silvestra Šuligoj.
Križev pot je prav lepa krščanska P bolnost, ki jo Cerkev vernikom zelo Pn' poroča. Zato jo je tudi nagradila z Z$ bogatimi odpustki. Verniki, ki opravijo kn zev pot, dobijo popoln odpustek: če pa M morejo opraviti celega, dobijo deset $ odpustka za vsako postajo. Vendar je CF kev postavila nekatere pogoje; ti so: & žev pot mora biti postavljen v cerkvi v kaki kapeli, kjer se sme maševati. ko pa tudi na prostem. Blagosloviti ls mora za to pooblaščen duhovnik. Posl% mora biti 14 'in morajo biti ločene rnd seboj. Kdor opravlja križev pot, se rnotl pomikati od postaje do postaje. Če r pa množica v cerkvi velika, je dovolj, vsaj eden gre od postaje do postaje, dP ga pa ga v duhu spremljajo. To so pogoj ki veljajo za prejem odpustkov križevi pota za zdrave ljudi. Ni pa potrebna ka® posebna molitev, lahko samo v duhu I1t mišljujemo Jezusovo trpljenje. Do si torej Cerkev ni še podelila odpustkov W levega pota za zdrave ljudi, ki to polnost opravljajo doma.
Pač pa je to možnost dala bolnikom.
v cerkev ne morejo. Ti lahko zadobijo odpustke križevega pota, tudi doma. le imajo križ, ki je bil v ta namen goslovljen.
Vsekakor pa bi Vam priporočili, dns pravljate križev pot tudi doma kot svff* osebno pobožnost, saj pri tem niso g la* odpustki, temveč čast, ki jo damo Jez& ko premišljujemo njegovo trpljenje, in ^ razne duhovne milosti, ki nam jih brez dvoma daje pri opravljanju križev& pota.
Profesor zgodovine si je izbral svobodo
Več oseb in turistov je v soboto zjiri‘ prisostvovalo tveganemu skoku čez ^ na svetogorski postaji. Enaintrideseti^ profesor zgodovine Anton Sojat iz Sejj
je na ta način ušel tž jugoslovanski
italijansko državo.
Doslej se ni še zgodilo, da bi kak P fesor ubežal iz Jugoslavije. Nepregl^ vrsti delavcev, kmetov, inženirjev in zdr3 nikov se je sedaj pridružil še profe^ ki mu komunistični režim v Jugosla' ni bil po volji. Na kvesturi, kamor se najprej zatekel, je izjavil, da je ta v nasprotju z njegovo ideologijo. Po slišanju na goriški kvesturi so ga po5'* v zbirno taborišče pri Sv. Soboti v TP!
OBVESTIL?
V
Najden mošnjiček. Na Barbani je n' oseba izgubila denarnico, v kateri so "
tudi ključi. Zglasi naj se na upravi toliškega glasa.
Na državnem znanstvenem liceju s ’
sičnimi vzporednicami s slovenskim uč( jezikom v Trstu začne novo šolsko l 1965/1966 v petek, dne 1. oktobra 1965 10. uri s sv. mašo v cerkvi na Mont^
Vpisovanje v otroški vrtec v ul. ^
daccio se vrši vsak predpoldan od 26' 25. septembra.
ZNANSTVENI LICEJ
Razredi, a: Damir Mikolj, Aleksander Pertot, Igor Sancin, Dušan Udovič, Vivija Campagnalli, Ana Marija Stegu, Mirjana Ursini, Viviana Ursini. (Trije dijaki se niso javili, trije pa niso izdelali.)
Razred II.: Marjan Kravos, Andrej Ru-dež, Sandro Vidrih, Ana Marija Carli, Tamara Caharija, Aleksandra Malalan.
Razred III.: Ljubo Gačnik, Dimitrij Pertot, Ivo Petkovšek, Jurij Ursini.
Razred IV. a: Dušan Calzi, Igor Dolenc, Marko Hreščak, Josip Morelj, Radivoj Pečar.
Razred IV. b: Sergij Pelosa, Zvonimir Simoneta, Walter Veljak, Guglielmo Volpi, Rudolf Žagar, Tatjana Pipan, Adelka Zobec. (En dijak se ni javil.)
Tretji red priredi romanje na Staro v ponedeljek, 11. oktobra. Odhod kapucinske cerkve ob 7h zjutraj. VP1 vanje na upravi Katoliškega glasa.
DAROVI:
• • nS
Za misijonarja g. Oballo je misijo11 poverjenica K. Križmančič nabrala 5®. lir, ki so jih darovale naslednje os1
3.000	Brezavšček; po 2.000: Urbančič
žintin, Polh, Černič, Pečenko; po
it
KLASIČNI LICEJ
Razred I.: Danilo Ključar, Matjaž Bido-
Močilnik, Novak, Vetrih, Kos, Dornik’ mic, Brumat, Strgar, Koren, Testefl' javec, Kovač, Tušar, Hribar, Krpan, ^ Čuš, Mervič, Brajnik, Cotič, Dcvgat1, 500: Malfalti, Rejec, Kosič, Podg°’( Križmančič, Ugo, Orel, Kosič, Kogoj brijela, Vidic, B. B., Komar, Berta, Lo? Berginc, N. N., N. N., Rutar, N. M' N. N. 50.000 lir. Razni drugi so dori manjše vsote.
Vsem darovavcem iskren Bog poV'
rti'
Nižji tečaj: Bandi Fabij, Janko Valter, Pecchiari Aldo, Crismancich Neva, Gombač Marina, Rasoni Marija, Schillani Tatjana, Ukmar Danila.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega sl trgovski L 30, osmrtnice L 50. v' davek na registrskem uradu.
'gt
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
W
V
5
h
i
s
Č
o
Z
c
U
Sl
v
c
n
P
k
P
k
n
U
v
Vi
Ši
v
S(
v,
o,