OGLASNIK št.23. k 61. listu Novic. 1855. (82.) Go Razglas zdravstvenega odbora v Ljubljani. Kolera, ki se vsako leto bolj ali menj pokaže, se v posebnih razmerah vremena tega leta v naši deželi pokazuje in je v nekterih krajih, dasi-ravno zmerno razširjena in ne zlo huda, medljud-stvena ali epidemična postala. Previdnost ukazuje tedaj, se bolj kakor sicer bolehanja varovati, in če se kdo le malo slabega čuti, brez mujenja pripravne pomoči se poslužiti. Pokoj duha in zmerno redno življenje, to je od nekdaj najboljša in naturi naj bolj primerna bramba zoper bolezni sploh in bo tudi zdaj ostala. Posebno se je varovati prehlajenja in da se želodec ne pokvari; zavoljo tega se je, kar prehlajenja zadene, v hladnih večerih, nočeh in jutrih ali o slabim vremenu primerno oblačiti. Na to morajo tisti posebno gledati, kteri so zavoljo opravil bolj od doma in več priložnosti imajo, se prehla-diti. Ponoči naj vsakdo v zapertim poslopji počiva, skozi ktero sapa ne vleče. Kdor mora zjutraj zgodaj k svojim opravilom iti , naj kaj povžije, česar je bil sicer vajen, ali sicer kaj primernega. Jedi in pijače morajo biti dobre in čez mero naj jih nihče ne vživa. Kakor slaba hrana že po malim v žita. škodje, tako tudi dobra slabo tekne, če je je čez mero. Kdor je sicer obilno obedovati vajen in sicer misli, da mu to dobro tekne, bodi previden in naj si rajše nekoliko prikrati. V izberi živežev naj se tudi slednji po navadi ravna. Zlo škodljivo je, od navadnega življenja nagloma odstopiti. Kakor bi bilo neprevidno, jedi in pijače čez mero vživati, ki pomagajo život izprazniti, tako bi bilo škodljivo, samo take vživati, ki život bolj zamašajo. Če voda, ki je za pijačo, ni prav dobra in je kdo še več pije, bo dobro, jo z nekoliko vina zmešati, ali pa, postavimo, delavci naj nekoliko pravega vinskega jesiha ali pa žganja v njo kanejo. Kako škodljivo je, nenavadno ali nezmerno močne ali clo žgane pijače piti, menda ni treba opomniti. Ker se bolezen rada v tacih* krajih vgnezdi in delj časa ondi ostane, kjer ste nemarnost in nesnaga doma, kjer je zavoljo prebivanja preveč ljudi na enem kupu zrak ali luft spriden, kjer se gni-leče reči parijo in vlažnost ter smerad delajo, je snažnost v vsih rečeh eden najboljših pomočkov zoper bolezen. Če kdo kaj nenavadnega v svojem počutenji spazi, kar bi ga opominjalo, da je mogoče bolezen dobiti, naj tega ne zanemarja in naj ne zamuja do zdravnikovega prihoda se bolj gorko odejati, bolj pičel živež vživati, pokojin biti in se prostih reči posluževati, da tako bolezni v okom pride. Take proste reči so iz lipovega cvetja, mete, melise, kamilic napravljena lahka pijača; mlačno-gorka mora biti in večkrat jo je treba piti. Najmenj se pa sme driska iz nemar pušati, tudi če ni silna in nikakoršnih težav ne dela. Tudi neprevdarjenih zdravil zoper njo se ni posluževati. Lahkovernost nepodučenih ljudi nadeljuje pot tako imenovanim obvarovavnim zdravilom, ki se od dne do dne bolj množijo. Veliko število teh zdravil v eni in tajisti bolezni, ki so si večkrat clo nasprotne, mora pravično sumljivost v hvaljeno zdravilno moč tajistih obuditi in svarjenje, se jih posluževati, naj si vsak k sercu vzame, ker je vsako zdravilo orožje, ktero tistega, ki se ga poslužuje, prav prav dostikrat in hudo rani, če ne ve, kako je z njim ravnati, in tudi sovražnika ne pozna, zoper kterega se ga hoče poslužiti. Bolezen pa prav zdraviti zamore samo reč zdravnikov biti, kteri bodo zaupanju, ki se jim da, toliko lože in s toliko večjim pridom zadostili, kolikor se bodo tukaj povedane pravila s človeko-lju-bno pripomočjo omikanih stanov med ljudstvom raz-glasovale in spolnovale. V Ljubljani 24. julija 1855. Andrej grof Hohemvart, c. k. dvorni svetovavec in predsednik odbora. (76.) Red 00 po kterem so postavljeni poljski in gojzd-ni čuvaji za okolico mestne soseske ljubljanske. §. 1. Mestna soseska v Ljubljani si je udinjala po magistratu poljske in gojzdne čuvaje za okolico ljubljansko. §. 2. Čuvaji so udinjani tako dolgo, dokler bo poljski sad na polji, po kterim radi tatje segajo, to je, od 1. julia do konca oktobra. §. 3. V čuvajstvo to spada: A. ljubljansko polje; B. gojzdje in senožeti ljubljanske okolice. C. močvirje (mah) ljubljanske okolice. §. 4 Namen čuvajstva je: A. Kar ljubljansko polje zadeva: a) varovati ga tatvine, to je, da se ne kradejo na polji ne krompir, korenje, repa, zelne glave, in sploh noben poljsk sad, tudi žito in živinska klaja ne, naj bojo še na polji ali če se že v kozolcih suše. b) varovati polje, da se ne popase trava na njivah, senožetih, mejnikih, ledinah in sterniših, s ptujo živino, posebno spomladi in v jeseni. Kar se tiče B. gojzdov in travnikov, imajo čuti, a) da se nalaš trava ne pohodi in povozi, da se senožeti nepopasejo, in lan ne razgrinja po ptu-jih travnikih, b) da se ne krade ne les, suhljad ali pa stelja (naštel) na ptujih delih. C. Na ljubljanskem močvirji (mahu) imajo varovati a) da se ne požiga drugikrat, kakor ob pripušenem času, b) da se štradoni in senožeti z živino ne popa- sejo, — 50 — c) da se ne pokradejo, kakor je že popred pri A — a) omenjeno bilo, poljski pridelki, šota in drugo koreničje, • d) da se za vterjenje bregov nalašč zasajene drevesa ne posekajo ali sicer ne pohabijo, in da umetno napravljeni vodotoki in pa plotov se na nobeno vižo ne poškodujejo. §. 4. Dolžnost poljskega in gojzdnega čuvaja je, da take ljudi, ktere pri ravno omenjenih tatvinah zasačijo, z vkradenim blagom vred, na c. k. policijo priženejo, da se po postavah kaznujejo (štrafajo). v §. 5. Ce se pa pri tatvini zasačeni človek izgovarja in pravi, da ga je gospodar po to in to na polje poslal, in če čuvaj utegne misliti, daje to le prazen izgovor, mora tacega človeka na gospodarjev dom peljati, da se prepriča: ali je resnico govoril ali ne. §. 6. Če čuvaj koga zapazi, da živino na ptujem pase, ga ima pravico rubiti, in s tem tatvino spri-čati, pa tudi povračilo škode zagotoviti. Rubljeno blago mora naravnost magistratu izročiti, ki bo določil, kaj se ima dalje zgoditi. v §. 7. Ce kdo po travi hodi ali vozi,t in v vsih tacih okoljšinah, da čuvaj ne more krivičnika pripeljati na policijo ali k magistratu, pa tudi živine ne more rubiti, ima čuvaj pravico, ga s tem rubiti, da mu kaj vzame, kar ima kaj vrednosti, da s tem povračilo škode zagotovi in pa tudi gotovo spričbo dopernešene škode v roko dobi. Rubljene reči se imajo magistratu izročiti in mu naznaniti, zakaj so se rubile, da bo to reč na dalje preiskal. §. 8. Tako pa sme čuvaj le takrat ravnati, kadar vidi, da je imel človek gotov namen poškodovati ptujo lastnino. Ljudi pa, pri kterih se vidi, da niso nalašč hotli kaj poškodovati, se imajo z lepo opominati in posvariti. Sploh naj čuvaj, če je le moč, s silo ne ravna, ker njegova beseda, ako le ve človeka za gotovo povedati, kdo je bil, je že za pričo veljavna. §. 9. Ker bojo poljski in gojzdni čuvaji v prisego vzeti, veljajo v svoji službi za očitne stražnike, njim grejo o ti reči vse postavne pravice, kakor-šne imajo gosposkini služabniki; ravno tako imajo pravico v službi tudi orožje nositi. Zaznamva-ni so pa ti čuvaji s tem, da nosijo okoli rame ene roke belo - zeleno prevezo, zraven tega pa tudi sabljo. Od mestnega magistrata v Ljubljani 16. junija 1855. CsiO F. Fuchs, (2.) doktor zdravilstva in ranocelstva , očesni zdravnik in operater, in dosluženi pomočnik na ranocelski šoli v Gradcu , zdaj stanujoč v Ljubljani v judovskih ulicah št. 232 v 2. nadstropji, se priporocuje bolnikom posebno v ranocelskih in operacijskih zadevah, in zapisuje zdravila od 12. do 2. ure opoldne; revnim brez plačila. Cena kruha in mesa v Ljubljani mesca augusta. Ker se na podlagi žitne cene poprejšnjiga mesca zamore zapričijoči mesec vagan (mecen) pšenice na 7 gold. 46V4 kraje. — reži na 5 gold. 20^ kraje, ceniti, mora po postavi v Ljubljani ja mesec vagati: zemlja za 1 kraje, iz nar lepši bele moke 2 lotov in 2 kvint » » » » » slabeji bele moke 4 » » 2 » hleb kruha iz nar lepši pšenicne moke za 1 groš ...... 7 » > 2 » » » iz slabeji pšenicne moke za 1 groš.......12» »3 » » » iz režene moke s cetertinko pšenicne zmešane za 1 gros 20 » » — » » » soršičniga za 1 groš — 20 » » 1 » Govejigamesa pitanih volov brez doklade funt velja 11 kr. » » vprežnih volov, krav injuneov » > 10 » » » iz dežele na prodaj prineseno » » 9 » Kdor se po ti ceni in vagi ne ravna in slabje blago prodaja , bo po obstoječih postavah ojstro kaznovan. Loterijne srečke: 65. 71. 48. 69. 63. 17. 47. 50. 87. 11. Prihodnje sreekanje bo na Dunaj i in v Gradcu 11. augusta 1855. (75.) (3.) Pri Janezu Gioiitini-tu bukvarji v Ljubljani je ravrfo na svitlo prišel in se dobi: Hitri Računar pri kupovanji in prodajanji od 100 do 1000 reči z vinarji, krajcarji, groši in goldinarji. Velja v usnjatem herbtu 24 kraje., zvezan kakor listnica pa 36 kraje. Dobi se tudi: v Celovcu pri Liegel-nu in Leon-u, v Beljaku pri Hoffman-u, v Cel ji pri Geyger-ji, v Novim mestu pri Wepustek-u, v Krajnu pri Reš-u, v Kamniku pri Maas-u, v Gorici pri Paternolli-tu, v Terstu pri Scabar-ji, v Slovenjem Gradcu pri Zawadzki-tu, v Postojni pri Blaznik-u, v Mureku pri Klattla-tu, v Marburgu pri Leyrer-ji in v Radgoni pri Weitzinger-ji. Tudi se pri gori imenovanem dobijo: Darila za pridne šolarje v zvezkih po J3, 3, 4, 5 in 6 goldinarjev. V vsakem zvezku je 12 molitevskih ali pa raznih zgodovinskih bukev. Kdor jih cel zvezek vzame, dobi poverh še 100 svetih podob ali pa eno podobo Kristusa na križi, za nameček. na Dunaju v Gradcu 28. julija 1855: