Lokvanj ali beli plučnik
Ni je skoraj rsst-line, ki bi imela prf razliffnih naroJih to-lifco čarobnih piipo-vedek. kakor je lofe.
vanj ali beli p lu & n i k (Seerose; Njmpliea alba). T& rastlina ima dolgo, debelo. v blatn pla-zečo se kovenino, h ka-tere izvirajo na dolgih pecdjnih vrhu rode plavajoči beli iu pri-jetno dehtcži cveti. Staia pravljica pripoveduje, da je lokvanj povoJiia deklica, ki se je v to cvetico spiemenila. 0 pdluooii pleSe kot bela Vi)a na voJnoj potrSiui, a pod Sirokimi listi te rastline tiei povodna deklica. Listi so Vilani in drngim povodnim duliovom ladjice in uiostovi, na katerili se po noji ro-zijo, kadar hma sije. Zato se Ijudjč te ovetice, da-si jb ¦m\6 prijetua, veodar nekako bojS, kakcr da bi bila kaka čarovnica. To menda najbolj zaradi tfga, ker jih je uže muogo utonilo, ki so šli v vodo po to cvetico, ali so se pa y njeue dolge peceljua tako zapleli, da niso več mogli iz vode, ter so se potem pod vodo zadušili. Zatorcj so se te cvetice porsod ijudjiS izogibali ter so po-sebno otroke svarili pred ujo. V basnoslovji se ceW pripoveduje, da je jedon hadobnih dutov dan iis uoč 5«Tal cyct in seme to tastline, ter je bilo sila težavno dobiti cvet ali pa seme od nje. Kdor je hotel kaj tacega imeti, nioral je rastlino uajpred prav pvijazuo oagovoriti, iu ie le potem z lastno roko evet utrgati. fiorje tistemu, ki bi bii cvet 2 nožeoi odrezal; kri bi btla pritekla iz rastlinioega stebla iu predrzuež, ki bi bil kaj tacega storil, ne bil bi imel več miru; straSoe sanje bi ga bile vziiemirovale 10 razburjeui vodai duhovi, bi mu ue bili dali mirii ves čas ujegovega življenja. — Še marsikaj druzpga se pripoveduje 0 tej ^uduej rastliui, kar pa se vc da ni, da bi se verjelo, ker vse to, kar so 0 njej prjpoveduje, so Ie bajke ali pravljice, ki oimajo resnice v sebi.
Lokvanj creti! od juuija do avgusta mcseca io je prava lepota aaših domačih jezer in ribiijakov; sad6 ga tudi maogokrat v vilne vodnjake. V novejšem času je po pravici imeuifcen postal uebi velikanski lokvauj, ki raste v velikih rekah južne Amerike. Botauiško imč mu je Viptiria Regia. To Ludno rastlino so vaadili uže 1 veS krajili v Evropi ia jo tudi spravili v cvet. Pri tem se je pokazalo, da potrebuje le malo mesecev, da popolueni doraste, oveti iu pjod rodl, da-si je velikanska.                                                  —ć.