Mnogo je živelo v onem času imenitnih, mož. Bili so boga=
tini, bili učenjaki, bili močni po telesu, močni po duhovnosti.

Bili so. možje, ki so storili velika dela, izredno zmožni in spo=
sobni. Pa se , • Bog pri izbiri tistega, ki bo rednik, skrbnik in
vzgojitelj učlovečenega Sina božjega na vse^te ni oziral. Izbral
je neukega, ubogega, nepoznanega tesarja Jožefa iz Nazareta. Kaj
je bilo tisto, kar je v božjih očeh imelo toliko ceno na Jožefu?

Bil je pravičen nasproti Bogu, pravi sv e Pismo. Bogu je
dal vse, kar mu more človeška slabost dati, Spolnil j© svojo nalogo
ns zemlji kot božji delavec. V svojo čast je Bog človeka ustvaril
in božje časti mora iskati vsan človek z vsem svojim življenjem,

Tu je bila veličina Jožefova. Njegovo vsakdanje delo je bilo po=
svečeno Bogu. Zaradi Boga ga je delal in Bogu v čast ga posvečal.
Zato ga sv.Cerkev kliče z nazivom? Zgled delavcev.

Pred B^gom ni važno, kakšno delo kdo o pt avl ja« Ali je mi=
nister, ali profesor, ali u^njak, znanstvenik, izumitelj, zdrav=
nik,ali kmet,, ali rudar, ali tovarniški delavec, ali obrtnikj ali
pomočnik,- ali dninar, a l li mor d.« bolnik, ki.se ne gane iz svoje ^
postelje. Pred Bogom je le to važno, kako Človek to delo is božje
roke sprejme in kako ga izvrši. Tu pa gredo človeška pota silno
narazen, kakor pač kdo pomen svojega življenja pojmuje. Tisti,
kdor ima pravo pojmovanje življenja, gleda v vsem službo Bogu^tu^
di v vsakem delu, ki ga vrši„ Zato za vsako delo udano prime, ce
mu je všeč.ali ne. Vsako delo izvrši natančno, kolikor more, ker
ve, da ne dela ne za tistega, ki mu je delo dal, rie za se, ali za
denar ampak, ker s tem delom časti Boga, kateremu je dolžan dajati
vsak trenutek svojega življenja dolžno^čast - to je namen njego=
vega življenja, zato je bil ustvarjene Cim bt>lj popolno, vestno
in. natančno bo delo izvršeno, tem večja bo božja čast. Tako delo.
je pravično nasproti Bogu in ljudem., Tako delo tudi prinaša plačic
lo.Bog ne ostane dolžan ničesar. In čeprav človek išče pri delu le
božje časti, mu Bog tud -5 J_ ega, kar za zemeljsko življenje rabi, ne
bo odrekel.. Sam je rekel? Ir'P te najprej božjega kraljestva in njego
ve pravice, vse drugo, vam bo

Materijalizem je tudi pomen in namen dela popolnoma po=
pačil in sprevrgel. Danes ljudje s delom iščejo predvsem sebe. Na=
pornega, težkega dela, ki so jim upira, ne vrše vztrajno in na=
tenčno z vsemi svojimi močmi, če jim ne obeta velike časti, slav=
ijenja, ali izrednega premoženja, 'V delu iščejo lastnega veselja,
ugodja, slave, ponosa, ali oenarja - to se pravi, samo sam sebe,.

Pr.i delu, s katerim služijo svoj kruh, ki jim ni všeč, so površni,
nejevoljni, nezadovoljni, štor; le toiiko, kolikor nujno morajo,
če se le da/se takemu delu izmaknejo. Delo jim nc nudi veselja, za=
bave, časti in ne tistega dohodka, ki bi ga radi, zato dela ne.ma^
rajo. Delo jim je le breme, trpljenje, samo trnje brez cvetja in
sadu,

Cvet in sad dela, božja čast in božjo plačilo /  je odnesla

__ .strupena sapa materijaiizma in ostalo je samo to, kar se človeku

.upira. Kako daleč od prave poti krščanskega življenja smo tudi v

2

Štev, 12., Leto III.

21. marca 191 - 8 *

tem oziru že -^ašli. >

Obnova krščanskega življenja nujno zahteva -tudi novega -
krščanskega pogleda na naše vsakdanje delo. M človek in njegove

zelje in potrebe
šega dela. Ce ta

našega dela«,

laBožja  čast je cilj,: in namen na=
namen odstranimo in zamenjamo z drugim, nismo
pravični do Boga,'ki nas je ustvaril in postavil v svojo službo..
Skromni, neznani,-mali obrtnik, pa tako velik cvetnik
pred Bogom, sv. Jožef, naj nam bo v , tem oziru /vzor. i

Zavetnik sv.Cerkve je in zavetnik vneh slovenskih dežel.
Ni zadosti, da ga častimo in kličemo na pomoč. Najprej se mu pri=
bližajmo v pravem pojmovanju in pravem vršenju svojega dnevnega
dela, pa čeprav nam je usiljenc, neprijetno 3  nekoristno. - Bog ga
je določil ali dopustil in hoče, da ga tako častimo. Selo, ko^bomo
v tem oziru skušali biti svojemu zavetniku podobni, potem priča=
kujmo varstva in zavetja svojega patrona.

NZX (GOELdidTUil IPOID

Na Golgoti pod križem
Brezmadežna stoji,
potrta Sina gleda,
ki v ranah krvavi.

Srce ji meč prebada
sedmerih bolečin,
na križu ji umira
za ha s edini Sin.

Mariji pridružimo
pod svetim križem se,
skesano z Njo prosimo:
* 5  Go sp o d, usmili se!

Veliko smo grešili,
odpusti nam, Gospod,
naj, ..zopet po Mariji
postanemo tvoj rod.”

Pod križem si postala
ti mati vseh ljudi,
Brezmadežna, vse varuj,
ki so v nevarnosti!

Krščansko upanje.

Med najmočnejše opornike človeškega življenja, zlasti v
težkih razmerah, v katerih danes živimo, spada upanje. Krščansko
upanje je tudi krepost, lo pomeni, da je veliko tudi od nas odvisno
koliko upanja imamo in kakšnega« la krepost nam daje zmožnost, da
z neomajno trdnostjo in gotovostjo pričakujemo-, da nam bo Bog dal
večno zveličanje in vsa potrebna sredstva, da ga dosežemo., če bomo
storili vse, kar sami storiti moremo b

Na kaj se zanašamo, v kaj upamo? Na božjo vsemogočnost.
"Pri Bogu ni nemogoča nobena reč", je že angel Gabrijel rekel Ma=
riji, ko ji je bilo težko razumljivo, kako bo„ohranila devištvo,
če bo postala Mati božja« Bog je vsemogočen. Ce je človek še tako
globoko padel, če je še tako zvezan v vezeh greha in strasti, nikoli
mu ni treba obupati. Bog ima tako močne milosti, da bo lahko vstal,
če bo hotel 0  Zaupati mora, prositi mora in sam storiti, kar more,
pa ne bo nič nemogočega.

Drugo, na kar se pri tej kreposti opiramo, je božja zveste
bs v obljubah« Kar Beg reče, gobovo tudi izpolni. Obljubil pa je,
da ne bo nikogar zavrgel, kdor bo, skesan prišel prosit odpuščanja«

Štev* 12., Leto III.

- 3 21. marca 1948.«

v V •

Marija Magdalena, sv.Peter, svgTomaz, desni razbojnik in toliko'in
toliko drugih, so nam dovolj' zgovoren dokaz, da Bog more in hoče
pomagati vsakemu, kdor hoče k Njemu.

Seveda ne smemo prezreti tuga, da se upanje lahko spre=
vrže tudi v napako« Predrzno. zaupanje ji pravimo. Tak človek, ta=
kih ljudi na svetu ne manjka, kar naprej živi v vsojih strasteh in
grehih, pa se predrzno zanaša na božjo dobrota. "Se bom že spreo=
brnil, je še čas zato" si misli* Tak človek pozablja, da je Bog
tudi pravičen, da je usmiljen le tedaj, če vidi skesano srce grešni*
ka, ki ima trdno voljo poboljšati se. Človeku pa, ki hoče še naprej
v hudobiji ostati, Bog,ne bo prizanašal. Taki ljudje tako ..radi za= v
krknejo v svojem grehu ih se čez čas popolnoma obrnejo od BQga in
ga za.eno sovražiti.

Druga napaka, ki je tudi pogostna/ j e premalo zaupanje.

Prav je, da ne zaupamo v svoje človeške moči} zaupati pa moramr v
božjo vsemogočnost, kateri ni nobena stvar nemogoča. DanuS je te
napake veliko zlasti pri zaupanju gl.de naših zemeljskih potreb.
Krščansko upanje moramo imeti tudi glede teh, nele .glede večnega
življenja. Oe nas je Jezus opominjal, naj prosimo Očuta tudi za-'
telesno potrebe, potem moramo tudi v tem oziru imeti zares trdno
zaupanje, damam bo dal, če bo to v našo dušno korist, Koliko manj
skrunitev zakonskega življenja bi bilo, če bi naši očetje in mate=
re imeli.zares kot skala trdno zaupanju v božjo vsemogočnost in
zvestobo, ki jih ho vodila in hranila, .če bodo živeli po postavah
božjih. Težke in hp.de nesreče nas tarejo iz. dneva' v dan. Malodušju,
obupanost se nas loteva. Zdi 'Su nam kot bi bilo vse zastonj: mo=
litve, dobra dela, zatajevanje, lepo' krščansko življenje. Glejte,

--o  ju preizkušnja našega upanja. Bog je zvest in nas^ne bo. pustil
skušati preko naših moči. Zaupajmo v Njegovo Vsemogočnost,, v Nje go*
vo zvestobo in ostanimo dobri. Molimo, trpimo, dulajmo dobro ? poleg
tega pa vsak dan znova povejmo Bogu? Upam vate, kur si Vsemogočen
in zv e st, da nas boš vsega tega rešil, če je v našo. dušno korist.

NA NA!

sTgu.

Križ.na Kalvariji stoji,
na njum Odruš.-nik visi,
z žeblji, pogluj, ju nanj pribit
ves ranjen in s krvjo oblit.

'Zakaj

Bog

e?"

zapustil me
Zveličar .pritožuje '.se,
ker vse preveč si grehu vdan
in po imenu- le kristjan.

0 duša moja zdrami se,
tvoj Jezus s križa kliče te,
nad grehi svornimi žaluj,
in KriŽane ga objokuj!

C

Z orožj-em križa svetega
premagala boš -satana}
zaupaj v Križ ^nega m o č
in v ,blaženo, v.eliko no.či

Ko se roka znanstvenika dotakne stikala, začujoš najprej
rahel ropot, ki naznanja, da so mgtorji pričali z d c, lom. Ves pro=
štor je skrivnostno razsvetljen. Človek pravzaprav ne ve od kot
vsa ta svetloba prihaja. Tu ti postrežejo s svetlobo p& želji*
močno dnevno svetlobo, mesečino ali pa vijoličasto, modrikasto ali
rumenkasto.

Zvezdogled so udobno vsode v naslanjač, pijana 2 eno roko
.za daljnogled z drugo pa. za vijak in zasuče- daljnogled tako, kot
prija njegovim očem. Daljnogled se s streho vred vrti, tako da se
oko zvezdoslovca lahko, po mili volji sprehaja po vsem širnem nebu,
ter opazuje ozvezdja, svetove in pojave v vsemirju.

Razumljivo je, da^Su vsemirje s tem velikanskim daljno= .
gledom zelo približa človeškim očem. In kaj so ti zvezdogledi o=
pazili v vsemirju? Gotovo marsikaj, kar mi navadni ljudje, ki
gledamo-ob jasnih nočeh proti n^bu, ne vidimo in niti ne- slutimo. .

Pravijo, da so opazili na zvezdi večernici - na Veneri -
bujno živalsko in rastlinsko življenje, kakršnega si mi niti v
sanjah, ne moremo predstavljati. Naša krastača je na Veneri ,samo
dvajsetkrat večja, to se pravi, da j- dolga samo dva metra.

.Marsikomu se bo to zd y lo skoraj neverjetno. Toda to so
ugotovitve,.ki so jih s tem velikanskim daljnogledom ugotovili
strokovnjaki, ki se bavijo z moderno astronomijo.

Kako velika razlika j>... mod pogledom s preprostim očesom
in pogledom skozi ta moderni karlifornijski daljnogled.

2. Pogled na duhovni svet.

Sedaj se. po dzrimo š_ na duhovni svet.

Ako gledamo ob jasnem amvu proti n^-bu, opazimo tam nekaj
svetlikajočih še točk* ki migljajo in krasijo sicer teman obok
nad nami. Ako pa pogledam^ skozi velikanski daljnogled karlifor=
nijsko zvezdama, pa opazimo, da. to niso samo male svetlikajoča se
točka, ampak velikanski in mnogokrat večji svetovi od naša zemljo•

Ako to sedaj pmnusomo na duhdvni svet in gledamo nanj
samo s svojimi človeškimi očmi in s svdjim razumom, potom nasta*
no precej taka razlika, če ne še večja, kot če pogledamo s prosti=
mi očmi na vsemirje i

Tako so gl dali na duhovno življenje in na smisel živ=

1jenja stari mbdreci, ki sb zajemali samo iz naravnega uma in nn=
ravne pameti.

Sedaj pa nastane vprašanje ali imamo ljudje kako napravo,
ki bi mogla o- Stvarniku, o duši in o smislu našega življenja po=
ve dati kaj več, kot to, 'kp.r more dognati samo človeški um, kajti
samo to, kar s svojim razumom spoznane-, nam ne zadostuje, kakor se
zvezdogledi niso zadovoljili samo s tem, kar so s preprostim očesom
opazili v vsemirju.

Na to vprašanje moremo takoj odgovoriti, da nekaj takega
imamo. Ker je tu govora o duhovnosti, je tudi naprava duhovnega
značaja, ni taka, da bi jo mogli spoznati z našimi peterimi cuti=
lil vidom, tipom, okusom, sluhom in vonjam. In prav to mnoge za=
pelje, da te naprave ne spoznajo in ne priznavajo.

In kaj je, ki odkriva zaveso, na.šim materijalnim očem in
nas povede v veličastvo, svetost in vLličino duhovnega sveta?

- 5 -

Štev, 12., Loto III.

21. marca 194-8, f

To j« naša sveta vera.

Kaj pa je vera? '

Nekateri pravijo, da je to samo čustvo. Oe bi bilo to
res, bi bila preveč spremenljiva. Čustva lahko obuja tudi budist,
ko kleči pred Budo.

Drugi zopet pravijo, de- je'.vera doživet je. Tako nekako,
da bi mi verske resnice v sebi doživljali.

Vera pa ni niti čustvo, niti doživetje. Vera je dejanje
um a,  vo lje in milosti.

Ra zumat~  ki uvidi, da Begu mora verovati.

Vol je i  ki i^kloni človeški um božjemu umu.

M ilosti8  ki nam jo podeli Bog, kajti predmet vere so
skrivnosti, zato je potrebna milost.

Brez milosti ni verovanja.

Milosti pa ni brez molitve. Zato je jasno, da kdor ne mo=
li, ne prejema milosti in ker nima milosti, tudi vere nima.

Kdor nima vere gleda na življenje prav tako kot stari
modreci, toda ti so se trudili* da bi našli resnico.

Zato lahko rečemo, kar je daljnogled za zvezdogleda, to
je vera za,  človeka.

Človek sicer lahko s svojim razumom spoznava Stvarnika,
lahko tudi dožene bivanje duše.

No, in toliko priznava tudi materijalist in brezverec,^.
Več pa ne. Zakaj ne? Zato, ker nima sredstva, da bi videl kaj več.
Glejte, ali ni tak človek podoben človeku, ki gleda v nebo brez
daljnogleda in trdi, da so na nebu samo majhne lučke, ki migljajo
ljudem v zabavo. Resnica je -pa drugačna. ' .

Zato lahko postavimo trditev: čim večji je daljnogled,
tem natančnejše nam kaže predmete v daljavi. Ako to prenesemo na
vero, lahko trdimo; čim močnejša, čim globokejša in trdnejša je
naša vera ?  tem bolj določno, natančno nam kaže našega Stvarnika, v
bolj jasni in lepši luči nam kaže smisel našega življenja in namen
našega življenja.

Kaj iz tega- sledi? ;

Iz tega sledi, da je vera vsakemu človeku, ki hoče na.
zemlji in večnosti doseči svoj namen in končni cilj, potrebna.Zato
je usodna zmota zlasti učenih ljudi, da je vera samo za preproste
ljudi, ženske in otroke.

Ali more človeka življenje brez vere zadovoljiti?

V neki meri da, dokler mu gre vse po sreči, toda kadar
pride trpljenje, odpove, obupa, si vzame življenje.

Pa tudi, če bi vse življenje brez vere srečno živel,po=
tem ga napravlja nesrečnega misel na smrt, s katero^bo konec nje=
gov'ega prijetnega življenja. Torej ni popolnoma srečen.

Pa še eno lahko ugotovimo.

Mnogi brezverni ljudje trdijo, da lahko Boga spoznavajo
tudi broz vere. Toda življenje nam kaže, da vsak, kdor hoče > spozna=
vati Boga samo s svojim naravnim, razumom - brez vere - tudi to
spoznanje kmalu zavrže. . *

(Dalje prihodnjič.)

Štev. 12., Leto III«
1  -fr . 1  .— =

~ 6

21» marca- 1948.


Toliko je pravljic o
po svetu dete samo, pastorka,
pušica, kajti Eden je, ki jo >
A je pastorka na s v e J ,
prostorček ljubezni in košček
poln vrček solzf a na laseh ku
dar onemu, ki jo sprejme

ubogi. pastorki. Toda malokdaj potuje
in to ni nikdar docela zapuščena
endar ljubiš Bog.
u, ki ji med tisoči .komaj eden da
srca. Krvavordeče oblačilce nosi in
ono j.n v roki palmo in ju ponuja v

m ljub4, Pastorka bolečina! Ni li bila
žc pod vašim oknom-prosečs “Odpri';'#!J Hočem k tebi...” In se te še
dotaknila, ko si ji obrnila hrbet ?  je melodovala: "Trpi me, saj me
moraš prenašati] Ne zavrzi me 1 Llanenega rodu sem odkar me je pov =
zdignil Sin človekov na križ. Vzdigni me i ti kvišku, da te lahko
ovenčam z njegovo krono,..”

Toda izmed tisočerih je 4-vetsto gluhih za njene prošnje
in devetdeset drugih go.lj,ufa bojazen. In devet jih je od zadnjih
deseterih, ki jokaje in jadikovaje store kar naredi ena, samo ena
duša veselo in polna vere, da rečeš "Gost si od Boga poslan. Pridi
in stori, kar ti je Bog zapovedal, 1 "

Glej ?  ena sama izmed tisočerih ji da brez obotavljanja
prostorček, ki prosi zanj in košček srca. Ni li res pastorka?

"Zakaj?"... Zakaj pač,., ali ne nosi krvavordečega krilca
in ne curlja gorje iz vseh gub njeiiega oblačilca? In ni krona-, s
katero .vepča - trnjeva, krona? Toda postala bo krona blagoslova in
luči, njemu, ki jo nosi srčne in pokonci a vendar ponižno, do konca.

In iz
krila,

vsake kapljico trpij
krila za pot oven j e v.
Pastorka bolečina']

n ja, ki ga nosimo
domovino..,
Raniti moraš,

kot darilo, rasto

a rane bole s in čim ma=

lodušnejši smo, tem večja so .nam zdi tvoja grenkopti

Ne mislim pa veliko bolečin, to se pravi "bolečinic", ki
roje kot mušice v življenju, Te no segajo globoko, ne pridejo do
mozga in vsaka.otroška beseda jih ozdravi' Velike bolečine mislim,
ki se ne umaknejo noč in dan. ki mučijo telo. Nasele se kot božje
poslanke globoko v Človekovo'življenje) idi vase in poglej, če bi=

ljubezen

vata v tebi

vprašuje, če sme i ona
Križ? Tvoj najtežji je
Gospod zate in za nas

in vera, ki vs^ premagata in ponižnost, ki se
nositi križ Gospoda kakor Simon iz Cirene,
samo drobec božjega križa, ki ga je nesel
vse.

urma
"Z

Na nestevilne duri
tisoč duri čujei "Zakaj?..."
trpeti? Gospod Bog, zakaj ravno
Ti in_jaz, in vsaki izm
Telo se upira krvavordečim bel c
ubije sr^čo. roki! ki ji ugrabi,
pozna usmiljenja in ne priženejo,
pekoči besedi s ve tl-p zrno in jr.«

pes torka' bolečina. In izza sto=
raj... zakaj?] Zakaj moram toliko

jaz?"'

d pas smo že spraševali "zakaj".

inam

ki ji
ki ne

duša se brani kamnu,
uniči najljubše, smrti,

0  In vendar je dano tudi tej težki,
en glas, ki odgovarja« "Vi malo=

Vo-ste

er-

. da s^m pri vas:
fz  hrib in čas n..

v trni, ali ne
ne gro moj pogled
Vprašate "zakajPošljem,  kar
ga ste še nekoč spotaknili, če
položite na"j glavo in plaka

Ali nisem.jaz vaš Oče, ali
prodre vsuh ovir vaše duše?

te

je vašega) poznam kamen, ob katere=
Uidi danes polni vere-, in brpz slutenj
, ker ga pohodim". 0 .Ali nam sram ne

skloni j-ls-^o in se  ne dotaknejo na,še ustne vznožja kriza?
Zakaj ~ zakaj?

Luša,

ne vprašuj«

edina pot, ki upokoji uvoj eic^o-^j ...
ve vse? - La. -- In da je On večna dobrota?
vsakega madeža pravičen? - Verujem« - Potem veš,
teboj, da ne more biti krivičen tebi in nikomur]

veruj samo,, veruj in ljubi] To je pot,
"zakaj ‘Povej  mi« Veruješ, da Gospod'

- Tudi to. - In brez

da ni krivičen s
In če ti pošilja

trpko£
c emur

ste v. 12., Leto III.

7 -

21. marca 194-3*

trpkost na trpkost - je pač nekao v tvojem življenju, v tvoji duši,
čemur je treba bolečin, drugače bi jih On* ki je večna dobrota, ne
pošiljal. Ali je^krivo srcej ki ga je treba uhičiti, da se zlomijo
palice., ki ga drže zaprtega, ali so škrlstnordeče pregrehe, ki-jih
je treba izprati v pekočih vodah, ali je brušenje božje umetniška
roke na dragem kamnu duše - to ve samo On.

To je pot in tožba do miru; verovati in ljubiti. Izroči
se v roke svojemu Gospodu, brez vprašanj., brez pomisleka. Ljubezen
tvojih, plakajoča skrb, trepet materinskega srca in umetnost zdrav=
nikov te obdajajo kot hranilno zidovje. A so le trohice prahu v
roki Gospoda. Izroči se varstvu njegovih rok; "Gospod,stori z me=
noj kar hočeš! Ljubiš me in ne boš mi storil hudega, ki bi prese=

' galo mojo moč. Pomagaj mi, Gospod, v najbridke jših urah!'*

Pastorka bolečina! Bolniške postelje, postelje junakov.
Brez zaslužnega križa na težko hropečih prsih. Sto in sto slepih
je šlo mimo vas* Eden pa je... in kogar On venča danes s trnji,te=
ga bo venčal enkrat z milostjo, - Drobec križa mu smeš nesti v
svoji bolečini... Pozdravljen Limon iz Cirefne !..,

Pastorka gre po svetu, pastorka bolečina; Ge potrka na
tvoje duri, odpri ji•radevolje, sveti poslanki, ki prihaja od Boga.
In On, ki jo pošilja, jo bo zopet pozval ob pravi uri.

Ker nam misijonarji' navadno
poročajo samo zanimivosti,si morda
mislimo,da je vse njihovo živi j nje.
polno sprememb in poživljajočih do= j
godkov, a v resnici je dostikrat pra^
tako pusto In vsakdanje kot pri nas.!
Le da nam o tem ne' poro čajo, Leta in
leta, morda vse življenje os ta/se j o v
istem kraju, ki morda nima niti nič
privlačnega na sebi} in leto za le= "
tom isto aelo,iste borbe,iste tsževe.
Le od časa do časa spremeni enolič=
nost tega življenja veseli dan kršče=
vsnja ali žalostni dan katerekoli
nesreče,ki pogosto obiskuje misijon.
Tako je misijonsko žuvljenje* Ce pa
je stvar taka, moramo zavreči otroške
misli in sodbe ter si napraviti dru=
ge, bolj pravilne,

Kaj nam pomaga, da nas vedno
kličejo in priganjajo k misijonskemu
delu, ko mi sami prav za prav ne ve=
mo, za kaj gre, in se nam zdi vse-ta=
ko strašno odmaknjeno, tako nekaj po=
sebnega, da naše sodelovanje res ne
more biti kaj dr.ugega kot nameček-
naše gorečnosti, kot usmiljenje do
duš, ki tavajo v temi poganstva.

Tako nenaravno stanje, da
ima odrasel človek otroške misli, je
lahko usodno. Pomislimo samo na naše

L,Lenček C,M.j
'MISIJONSKO ZALEDJE

NAMESTO 0.44 DIN - 44 DI N,

In misijonske ustanove,ki
jih je potrebno po našem
računu postoteriti? Ali hi
.katoliški svet mogel nositi
stokrat večje žrtve za njih
ostvaritev in vzdrževanje?
Spet vzemimo za primer na=
šo slovensko zmogljivost,
kaj bi zmogel naš narod.

Ali bi mogli mi naše misi =
jonske dajatve postoteriti*?
Vsak naj bi daroval v de= .
narju ISO krat več, kot
doslej. No, tisti, ki je
bil doslej njegov misijon=
ski prispevek enak ničli,
tudi če to-ničlo 100 krat
pomnoži, ne bo dal dosti
več. Toda, poglejmo, kaj
bi ddbrohoteči posamezniki
zmogli, na podlagi zadnje
statistike prispevkov za
DŠV iz-leta 1939.Tega leta
je daroval povprečno vsak

posamezni vernik ljubljanske

■'CS V

12,. Lato  III.

8

21. riie.:: c a 1948,

s l  xjlH6

r\xn

Izobražence
: učila in v

slov  - risu

. ki rimaj o vere,
njej vzgojile

mati.Pazlbgl, da so ja’ iz=
pUbili so različni.A,prav pogosto je
urivca v tem, da So'i vednosti vseh
mogočih znanosti 'napredovali, posta^
li so morda celo .svetovno znani u=
čenjaki, o vedi vseh ved pa so ohra=.
nrii otročke pojme. Samo poslušajte
jih, kako govore. Basumljivo,da so

otroško naivno
pametnega moža

vero za¬
res ni

potem ramo
vrgli, saj
vredna.

Tako se 1 sliko v celem rodu
zgodi z misijonsko mislijo.Ker je o =
deta v otroške predstave, izgubi
značaj resnosti in važnosti. Ostane
boi: neka prisrčna gorečnost.

ki

io

občudujemo, ni-nam pa do te-

v

šlC

ga, de bi se sami kaj bolj vtikali
teko stvar,

• Kakor hitro pa svoje otroške
predstave zamenjamo z resnimi,zreli=
mi, resničnimi predstavami, postane
stvar drugačna. In namen v-seh nas led=
nih poglavij j,e, da,.bi spoznali mi=
si jonsko poslanstvo čvete Cerkve v
pravi, resnični luči, da bi enkrat
za vselej "opustili, kar ,ie bilo 'o=

troskega” (1 Kor 13, 11).

10 Vica S FRONTE  I N

Z A L n' D J A .

350' hlSlJOHAKJKV ... je v zadnji vpj =
ni in njenih posledicah izgubilo
življenje. Zaradi’ povojnih razmer in
novih žrtev se ta številka v misi=
jonskem čelu občutno pozna. - maša
dolžnostJ Molitev za misijonske po=*
klice l

Mii) GOBAVCI.,, enega izmed argentin-
siiih Le pr a-sanator! jev se zdravi tu=
di eden največjih bolivijskih misi=
jonarjev, Msgr. Aspe OFM, škof v
Oochabamba. Zdravniki upajo, ds bo
ozaravel. - Druščino'mu.dela p, Sa-
x el Gonzales, frančiškanski misijo¬
nar vikariata TJcayali, ki je 25 let
vodil učiteljski seminar misijona, a
pri obiskih bolnikov še sam. postal
gobav.- Sanatorij za gobavce je last
države. Dušno pastirstvo oskrbi:je p.
dr, Joahim Proljaska, strežnice pa
so bele frančiškanke, ki so im le
svojo redovno hišo tudi v Ljubljani na Mirju

škofije za DSV' 0.44 din.Do,

če bi zdaj vsak posameznik
to dajatev 100 krpit penino žil
bi dal z a vesoljni).'papeško
družbo 44 din na: le to. Ali
je to res tako' strašna vso-
ta? Ali bi

letno

jo mogel vsak
pogrešati? Do, neka=
teri reveži bi jo morda res
ne zmogli.Toda, ~' ! '
bi bilo

n

prav

p~L.r jrn
lahko n

veliko več, ki bi*lahko

p čl
ij ‘u_

pri-

spev ali letno ne le'44, am=
pak 100 din in s 'tem krrli
pomenkijaj od strani rev3 =
žev. Torej povprečno ndj bi
vsak Slovenec .žrtvoval 30
din misijonske dajatve, dav =
ka, ki bi ga prostovoljno -
plačeval Cerkvi za d j no
rast.Ali bp: slovensko na,- .. -
rodno gospodarstvo zaradi
tega trpelo kako upošteva--
n ja vredno škodo, gledano. ,.
zgolj naravno. Pomislimo,da
vsak kadilec pokadi na dah
recimo za 5 din cigaret,
letno torej za 1800 din, i
to tako velika vsota in
delavnemu človeku prav iz
srca privoščimo ta užitek
božje travce. Toda ob tem
se nar v vsej jasnosti po¬
kaže, kako neumestni'so. raz=
ni ugovori proti možnosti,
pomnožitve misijonskih &a=
rov. Kdor zmoreina leto .m
žrtvovati 1800 din za ti. vo,
ki zgori in se razblini v
zrak, bo menda vendar zrno-
gel letno e borih 50 .din
izdatkov za misijone, -za
rast Cerkve, katere ud je,
torej za rast svojega skriv¬
nostnega telesa Kristusov:-
ga. Toliko laže bodo to vso¬
to pogrešali'nekadilci.Vse¬
kakor '-'love.nci bi zmogli
postoteriti naše misijonske
dajatve. In če bi'zmogli to
mi, narod revežev, kako ne
bi mogli tega gospodarsko
bolje stoječi narodi'?

prihodnjič ) .

(Dalje

Izdaja pisarna narodnega delegatapapaške misij;

Lienzu,

v Tristachu pri