m 'i fflUSiilttlR liiliiilj«! KEFMm KM -ijte-lif- 5/6 št eri lk c Stezic - ti prinese A* Jek še:-M. Burer: Oh -Gl okenske n kulturne- prazniku. T^c-^o - vvpo'3"*'0 ' c" o ra -"i^raziMi IT c š i-ter^ u .. MTLABI. LTMIBAl IMcgov tre čer C o Herrcrc : ■. Alk e ror Irce A! a; ■' •: ’ ■ ’; . ‘ ■';5 , Zrrez* *i prek ■ ■; '.:; i " C-Uy: : i kri £iMfO"i'e " 'irnU: " Fe-.ii Bike: Utrl" ek Mirko: Pore* 0 Me rov • or. Polet - T,esol-e Gana': Or : Večer i nemir Mile !G IM: List ■ Uhednikor kotiček Literarni krožek Pilreka kritika Šport ir šah i V, V- e : ;; ’ . r-ee. ''Billi” i i IV: : ' 'M\ ' 'V;V - ■■■i'" v: v v. i. :■ - >, . \ Izdala literarni krožek skupo-1’ z or.?, srižociro 2T-T. ra Ginrazipi Gl orni urednik: Arto'1 Joške Od ,g0"T0 V' i 'V.rc d r i k: Ttv 'i Pri ne C3 ri vred* iške.5;; c*'oors: Ovci Guček, TTi o, Go' cž, Joyc Br'1 ihal i- 7'i? r" Varkel ' B? apaJ~ik: "o ec. Aš i Iluer,rotor: Darko Duh Tehnični Trzr '' a : L n "o • c o Cere vo c števil’:c e 60 lin, k 3 OB SLOVE«® EH l/l ii n i ilt S r- M! mn 171 \ IV i i K! J! _ ■ ii JkL E -E- | ;■ - rKAZU v*.- Vic "boli' ih boli cas, ko sc odmika od nas .Ig žir Sl in-deloval noš rojvceji pcopik,- dr, France Prešeren =, 115 len' je že .".rinilo od tek- • ret1, .ko .le'legel v prezgodnji grob poet -‘a o movii: c , •' poet , svobodne mi sl i ik: svobodnega do lav’e, -poet ponižani o .ir. nesreče, por t hre p v er .1 a i ".7 a s j c i st c .1 še. .1 i ub c sn i, po c t i n predvsem človek. Vendar, smrt je pokosila n .lego" " trlo, ni pn umori Ir. n le gorcge dnha. Gu še vedno živi, še vedno upore"'in neupogljiv, t v le-i " svojih nazorih, neizprosen do sovražnikev ir kot materina beseda blag do svojih prijateljev mi, u< s*’o jih poezijah, '" vsaki pesmi druga-a. ječ v izlivu čufehrv prve ljubezni, pr e šer- c s en v r -jv a lu st ra ati , ne razigran' v >zr o-nki z ob-cvlk el, za potrt in 'roseč-ar.ar ob /leŠtetih ih 1~' pr c pek - in vodnik slovenske ga - ai-odo, d v je sir. preproste kmečke hiše, < toda lepi vosici, • da; jih-lir slove- tkega naroda in lepe slovenske domovine.,, Ta m le bila, "edr.c pred -očmi, "edne je lebdela n rjegevib "verzih,-cdr a t" po "6 c d' ga je sprem* -.h 1 p - -sope t mo-ge č e ’ Iiikobi ni pozabil, s o je rodil v repni ljnla misel nanje O i k njeno srečo, ■•je ir. Z;;r j o j c d aroT' \ .1 v - c : osebno, frcc" , llutczc: , zdravje ir še rejca j, kar presega -vse druge- darove-, d,:, val ji je ' ve je. •rcsmtrjn.o pesmi, s katerimi je j.c .obogatil, dal ji j,, z biseri ir solzami posut .vence, s katerim sc ponaša lahko, le m-lo v rodov. Ta uje go v dnr je dvignil, slovensko kulturo* na kulturno raven drugih evropskih ndrcjdhv z umeirnioko tradicijo. ir. svobodnim umetniškim, ustvarjanjem, S svojimi pbcsijami je tisočletnim tlačiteljem plovčnštit"n pokazal,•In slovenščin/ "i samo -*c-•sik hlapcev in dekel. so co osebno plemenita„ polna do te 3fn.ro Me vnesel izražali, pac po j e blagozvočna-1; v slo^crsl o litcfafn.ro ' je vxscl mnoge nove in s tem pokazal, da se zn- slovenski jezik prilagoditi v len zahtevnim, perniškim verah ir. ritmiki r-kritih lepot, ' pesniške'oblike V pesmih po je pokazal tudi, kake' o e .je treba, boriti za pravi c ti, zo vvb.pdo, kako je treba za. ideale trpeti, "brez stokov ir vzdihov s stisnjenimi pot t'”.i ne kjubujoč, c ve 15 in ncpros.to- -L.- , ki so ločile inteligenco ' - - • - - ~ -5: S pesmijo je podrl p: naroda, s p.cr vi je .k'. "Spodbujal, hrabril, tolažil, budil up in neizpodbitne "ere , h: ' gol ropa j v iz teme in mu pokazal luč,.svetlo ir neizmerno lepe vodnico iz stoletnega suženjstvo k soncu svebohe. - 4 S pesmijo jc c ml ir. rahljal, e pesni j o jc,Sejal ir kot Bccumarchcis e svojim vLe mariagc 4c Fige.ro w pripravljal tla reroluctrji« Vedel .jc, jr. jc to neizbežna, 'o bc rDrolc prej ko slej priti do vstaje, 'soj za v sr,ko 'zine pride period ir/ oblačno neb c sc -c-dne razgrne in pusti precto pet tepli’-" blagodojrir senčni-"! žnrkcru Udre d jc že nabiral reči, zc je "r žilah pl alti' "-roča kri, operne, 'ki 'sc go težile, so sc pričenjale napenjati 'inOpekati, kajti r.oč nereda, 'ki ne, ko j hoče, jc r.cizr.cmn. Tu-3! ser. je že ^o-ži-cybvlt svobode, ki e e je poke z'ni no obzorju - letu revolucij' 1848, verr.ar jc umrl, prečno so novi še to žarek svobode ukradli s po dkupetanj er, klor etan j en, izdaj Stvor, in intrigami. Izigrali m slovenski narod, kot izigra goljufivi k-nrtopčrčc --ojega neveščega partnerja, in slepili so go z rozrinf svoboščinami, ki pa s odbile caric sprotne nastavljene vreže, v katere so jc ujelo Tp* a ne za "čl-• ge. Ve c ±0 ga jč iznodrilc ir. izočilo, da seje v bodoče zr.-al -arvati in j c -e-" el, kdaj je prisl pra-d ura, čas ki ga le v'svojih pcs--’ih~Prešeren, napovedal, č’s--staje in odkrite borbe z- svobodo. Boj'je bil težak ir veličasten. Vare d sc jc božali kot bes-", iz kletke osvobojena žitral, kajti en r.i ir.ei kaj izgubiti, debil pa ic lahke m c« In v te-" boju je narod spoznal šele vso veličino ir veliki zgodovinski p or er. Prešerna kot pesnika'ir čle-eka. Njegove pesni' so bile kot balza* za številne rane, ki jih ic nerod utpel, bile so klic - borbo in ukaz. V tc-h m.j tež j ih k* eh jc bil dah njcgo-c sntvti, 8. februar,preglase-' za slovenski kulturni praznil:. S ten e.e je narod najbolj oddolžil svojemu -olikemu -odni-ku. Letos po slavir.c še eno obletnico. 100 let, je že -ir.ilo od smrti Prešernovega pesniškega ideala - Prir.ičevc Julije. Da poč oštir o n j er. spomin, je naša dolžnost te-bolj zato, ker jc zadnja leta svojega življenja, nreži-ela v Nev er. mestu.! n jc tu tudi pokopana. Ona je bila ženski lik, ki ga jc Prešeren tako živo orisal - svojih pesnih, bila jc Pirhe 1 velike in čiste ljubezni, pesni, ki jih jc Prešernu navdihnila njena lepota, rč čaše, polne ljubezenskega hrepenenja, Frroo^po-c^a-or.j a, otožnosti, grenkega, spoznanja in vdanosti v UEoao, -er.ee, ki ji ga jcsplctftl, je jc napravil nesmrtno', kot je neerhten san. Ob branju njegovih pesni zaživi prc,a na^i, lep-.,hladna in ncdcscgljt-" , angelsko čisto* taka, kakršno je :*o:il pen n ih v svojem srcu vse do smrti. Ko sedaj Slavi-c n Ur. spori n in hkrati kulturni praznik Slovencev, v evobo*i ir v čaru, ko imaro na razpolago množice slove-/kih čaccpiocv, revij in knjig, ko nav jo cista slovenska bseda ve. nkdar.1i govor in —ckal no—rom ra— ravnega, če .r.Ordp tež ko vi iv ime "v ti/ti Čao, ko j c Prešeren ustvarjal, vendar, njegove povrni "so tu, priča časa ir izpo-c* človeka, "katere-u tolike dolguj c-r in s 70 vu dolžni tolike zahvale. Ir k-ko ro bor.o pesniku najbolje c1 dolžili? Gotovo talec, bomo r.n*rjjc~ali r.jcgo*-c’ delo in hura-r.o delo n j ego-ih naslednike-, kajti -i -c-o kdiči nje. go m misli in. njegove bc c-'4 in n- nar jc vrsta, k pokažemo s-ojc; d n smo učenci a-ojega velikega učitelja ir. vredni njegovega opomina. Pa ne ramo učenci, pokazati'moramo, kaj zmoremo sami, kaj ustvarjamo ir. k-j —i sl im c, kake 'foši^ljancr tisto, kr.3$t včnrih 'oživljal cr, knjtt ~r nku fcbo ica r.cknj CTC^ogr-ir, ^er,ko iobo nc.n in ti°>tc, kor ,ic zarjo najbolj značilne. ljubezen in razočaranje, tihe urarje, skrita bel e st' te cftnr.c ir bc crtnlo,rerchcr. rir rdrzoir, r katerih sc izraža; studenec lepote ir plcrcnitorti, preproste c. človeške nirli ir poštenja. Vse to je Širc 'vres, kot *1c bil" živo • P ref. sto leti ir. pri oblikovanju tega naj '"a- ve^i ljubezen d<5 . velike ge genija sio^enst^a, izvirna ir. r.epct^orjc— na, njen fekaz pa r.aj befo naše stvaritve, naše .riali in nas- dejanja. (Govor s Prešernove proslave) Letos smo sodelavci Stezic s pomočjo tovarišev profesorjev, zlasti mentorja prof. Severja, pripravili precej svojevrstno proslavo Prešernovega dne in kulturnega praznika Slovencev. Recitirali smo dela - pesmi in prozo - ki sta jo že, ali pa jo boste brali na straneh Stezic. Ta proslava je bila organizirana z .namenom, da pokažemo svoje literarne dosežke, švoje prvence in jih približamo poslušalcem, hkrati pa naj bi bila tudi nekakšna podoba kulturnega življenja na našem zavodu. To nalogo je po splošnem mnenju dobro opravila in lahko rečemo, da je uspela. Za uspeh, pa so moramo zahvaliti vsem, mladim literatom, recitatorjem in '• i . izvajalcem glasbenih točk, tovarišem profesorjem zg nesebično pomoč, zlasti pa gledalcem samim, ki so nas razumeli, ki so sprejeli dela svojih sošolcev s ponosom in jih nagradili s ploskanjem. Na proslavi je bilo podeljenih tudi nekaj nagrad najbolj zaslužnim literatom, sodelavcem Stezic in recitatbrjem. Tako sta dobila V/cstrovo nagrado Milan Markelj za pesmi, objavljene v Stezicah in Anton Jakše za urejanje Stezic, poleg njiju pa so prejeli knjižna darila še ilustrator Stezic Darko Duh, Jože Splihal za sodelovanje in pesmi, objavljene v. Stezicah, Rudi Primc, Nina Golež* Prane Prpič, Franci Škof,. Irena Markelj in Mirko Bartolj. Uredništvo Stezic sc vsem sodelujočim prav lepo zahvaljuje, posebno pianistu tov. Stanetu Finku za umetniško glasbeno spremljavo, prav tako pa sc v imenu nagrajenih zahvaljujemo vodstvu gimnazijo za lopo nagrade. iijno vigojno Julo no gimnaziji Na zadnjem sestanku komiteja srna izvolili idejno vzgojno komisijo v kateri so: Katja1 Vičič, predsednica ZM na gimnaziji Tone Kranjec, predsednik ŠS na gimnaziji Damir Kovačič, član klube OZN Nada Mirtič, članica marksističnega krožka To komisijo smo izv -lili res nekoliko p^zno', toda ne prepozno. Zdaj, ko je steklo delo 'mladinskih ur, marksističnega krožka in kluba OZN, je najbolj potreben organ za •-ovezova-njc vseh teh oblik 'ide j n o-v zg o j nega a e la. Ta. komisija in krožki bodo objavljali poročila o delovanju in ovoje dosežke in uspehe v Stezicah, pod naslovom IDEJNO - VZGOJNO DELO ih tako bodo pomagale marsikateremu razrednemu predsedniku pri njegovem delu. V to rubriko naj bi objavljali svoje prispevke s političnega in idej ho - v zgo j Sega °f flf i tisti dijaki, ki so zanimajo za to področje družbenega udejstvovanja. o o o četrte sej g j^o m j tg j S- Četrte seje komiteja ZJ!S na na žen zavodu sta se poleg članov in razrednih predsednikov udeležila tudi profesorja tov. Jeleničeva in tov. Podboj. Predsednica komiteja Katja Vičič je začela' sejo z razpravo o seminarjih za. mladinske aktiviste , ki so bili ned seme strelnimi počitnicami v Bohinju, Ljubljani in Kmer jeti in so se jih udeležili tudi člani našega, komiteja. 0 seminarju za vodstvo mladinskih aktivov v Bohinju sta poročala Katja Vičič in Tone Kranjc. Tam s^ govorili n delu ZM, o statutih in o tekmovanju srednjih šol. V to tekmovanje, ki traja eno šolsko leto, naj bi sc vključila tudi naša gimnazija, vendar pa. so predstavniki šolske - skupnosti na svojem ses-tahku sklenili, da sc za. letos v to' tekmovanje ne bomo vključili. * Matije Burger je nar oče 1 a seminarj u marksističnih krožkov, ki je bil v Ljubljani. Na tem posvetovanju se nejbelj povda-rjeli pomanjkljiva idejna vzgaja pri pouku.'0 tej teni so poslušali tudi predavanje tov. Debenjaka, ki na je bil v nekaterih odlomkih preveč filozofski in težka razumljiv srednješolcu. Damir Kovačič jo povedal nekaj besed o potoku .seminarja klubov OZN v Šmarjeti. Nakazal jo tudi*program dela .kluba OZN, katerega dejavnost sc bo razvila zlasti v priprav 1janju predavanj s kratkimi filmi, ki jih bodo prirejali njegovi člani v nižjih letnikih. Na seji smo govorili tudi o mladincih, ki neredno prihajajo na sestanke krožkov, v katero so se prijavili. Sklenili smo, da jih na prvih mladinskih sestankih razredni predsedniki grajajo. Na seji srna tudi sklenili, da bodo šli udeleženci seminarja v prve razrede in tam na mladinskih urah seznanili mladince z delom ZM na šoli. Ker je bilo o 'nerodnosti obiskovanja krožkov in sestankov veliko govora, smo menda kar prezrli, da na sestanku komiteja spet ni bilo. predstavnikov vseh razredov. To seveda ni pravilno, saj tako komite ni bil seznanjen z delom vseh razrednih aktivov, pa tudi mladinci niso bili obveščeni o sklepih komiteja. MW5I5TKI/I kEOZEK Na našem zavodu je že v prejšnjih letih deloval marksistični krože-k, letos pa o njegovi dejavnosti v Stezicah šc ni bilo ničesar slišati, zato smo zaprosili njegovo vodstvo, da o svojem delu poroča tudi na straneh Stezic. .-jo-t: • •'c.---"' - r-;r.1 d" X , J i 1 {-• r~..i . \ 1 •’ s Kot vsa mladinska dejavnost, ' sc jc‘ 'tudi naš krožek obudil k življenju šele proti koncu'■prvega'"polletja. Na prvem sestanku, so jo zbralo petnajst dijakov in mentorica prof. Vida Jelenič, Govorili smo o razmerah delovanja krožka in njegovem programu. Izvolili smo tudi dva delegata, ki naj bi še udeležila seminarja za vodjo marksističnih krožkov. Tega je med počitnicami - 8 organiziral "Center MK*pri CK ZMS", Udeležilo sta se ga vodjo krožka Matija Burger in Kada Mirtič ter mentorica prof. Jelenič. * V drugem polletju j 9 krožek živahno pričel z delom, Najprej smo si -krožkerji izbrali temo "Materializem in ideili-zem". Pri tej temi smo želeli dobiti osnovno znanje filozofije, ki je nujno .potrebna pri globljem študiju in s pomočjo katere bomo reševali idejna in praktična družbena vprašanja. Predavanje o tej temi nam je skrbno pripravil predsednik komiteja pri občinskem odboru SZDL. Ker je bila tema široko, smo jo razdelili na 'dva dela. Čeprav .smo vabili k . predavanju tudi ostale dijake', udeležba ni nikoli presegla . števila šestnajst. Predavanje je' bilo zolo: dobro., pripravi je - * ' ' ' .1 V "' •"< i no in prepričan sen-, da smo mladi poslušalci zvedeli veliko novega. Toda spoznali smo, da so nam ne j a.sna ;šo mnogo, vp.ra- , sanja iz dialektike, zato smo si izbrali to snov za novo predavanje. * • • . . :am. P,.:-.' • -- V . f . «k-'****"'•*- - 10 Študijska knjižnica Mirana Jarca je v hladnih zimskih dneh močno obiskana. V njej se zbirajo dijaki četrtih letnikov gimnazije in ekonomske čole ter petih letnikov učiteljišča, ki se prizadevno sklanjajo nad debelimi knjigami in skušajo iz njih iztisniti še tisto modrost, ki jim je potrebna za -"premostitev zadnje pregreje ob koncu šolskega leta - mature. Ni samo mraz tisti, ki jih je prignal sem gor v topli kotiček hrama učenosti, tudi maturitetna naloga jim da vedno več misliti, posledica tega strahu pa so visoki stolpi knjig, za katerimi sem komaj lahko opazil sošolca - bodočega maturanta. Kar žal mi je bilo, ko sem ga moral iz globoke zatopljenosti v svet nevidnih delcev - atomov in elektronov, zopet priklicati nazaj v svet z vidnimi in bolj otipljivimi dimenzijami. _Kako se počutiš kot maturant?- sem ga vprašal kar naravost. Začudeno me je: pogledal, kajti podobnih vprašanj od mene ni navajen, toda ko sem ma razložil, za kaj gre, se je malo zamislil in odgovoril: -Dejstvo, da sem maturant, ni napravilo večjega vtisa name, razen morda to, da imam več dela in da me preganja misel na maturo. Pa še nekaj - opominja me na to, da potekajo leta mojega gimnazijstva in zato mi je nekoliko tesno pri srcu. -Vidim, da se ukvarjaš z maturitetno nalogo. Kakšno temo na imaš? -Nalogo sem vzel iz fizike. Naslov - Bohrov model atoma. -Koliko časa jo že dela'? ■Nanjo sem se začel pripravljati po Novem letu, intenzivno pa bom začel delati šele sedaj. -Ali i aos dovolj gradiva? -Z njim sem bolj slabo založen, zato su moram posluževati raznih virov iz tuje literature in iz tehničnih revij. -In kdaj študiraš? -V knjižnico zavijem ker io šole in ostanem tukaj večkrat do večera. Seveda ne delam samo naloge. Učim se tudi za šolo, saj je tukaj k..;r prijetno toplo in mirno. -Ti si eden glavnih sodelavcev in organizatorjev igre "Pero”, ki jo bodo uprizorili gimnazijci. Ali sto že naštudirali svojo vloge? -Igra ima tri dejanja. Sedaj se učimo drugega. Vaje imamo skoraj vsak dan po šesti uri. -Kdaj bo uprizoritev? -Če nam bo uspelo - v drugi polovici marca. -Ali bereš S tezice? -Večkrat pomagam pri tiskanju , zato ji1^ lovko preberem že kar na matricah. -Kako so ti všeč?' -Ugajajo.mi. Zlasti pesmi , ki jih piše C. Rerre- ra, -Kaj misliš,da bi v Stezicah, lahko objav ■ j ali? Morda imaš kak predlog, s katerim bi Stezice bralco^še bolj približali? -Po nojem mnenju bi bilo treba objavljati kvali=* tetnejše in dalj% sestavke v prozi. Mor d., tudi nad al jevanja. V Stezicah, je tudi vse premalo humorja. Mislim,'d? bi se nn gimnaziji dobilo tudi nekaj humoristov, ki bi to pomanjkljivost odpravili . in tak o popestrili sedaj nekoliko sentimentalno obarvane strani Stezic. Nisem ga hotel več dalje motiti. Sosedje s: postali m najin pogovor, kije postajal čedalje glasnejši, že pozorni in so jeli nejevoljno dvigati glavo in se ozirati v .amer, iz katere je prihajal šum. Zahvalil sem se mu za odgovore in ga pustil, da se je zopet poglobil nazaj v kvantno teorijo« - 12- -^ 4-j Z S.zbuljenird,' noLolik n • tnii.i očui, ju zrl v prazen kszareč in le- usedline na n j ego. ven dnu' ge, jo sp min jel., dr. je šo pred'nekaj niruterd tekla p : grlu oe.cjn« pijača,. Zdaj niro,.. niti ficka več in od žal sti je sva j teži: glav ne- si- nil Tir rek „ Zazrl se jv ne r b 1: z..rea, kjer jo p .'časi drsel v slednje kaplje vi.... • Iz smrdečih ust jv ušel glasen kr h t,~ kajti možakarja jo t kaplja spominjala na s Izv, ki s tvklo pa licu njegovo Žane, kader je prišel doro v tek pozna. Dr, , :.v-ju stare rwn - tak. j oče, kader e z, glede, kekse Ir vi::: ned stenami hiš. Njene solzo 4 lzij ravne teke .. krt to. poslednje kaplja vin.. Trnka, z: vin::. ::.i jv žal, zelo, ampak stara ::o še brig- nc. Lv kuj imen ad nje? Očita ni, d: pij or., da no škrbin z o družine - no, k'lik b" 1 j prijazen jv tol v vinček, ki id nikdar nič ne 'porok,.., ampak vpija var o vso ra jo tega bo, vso noja žalost in skriti strah .do življenje. la, to jo tej prijatelj - molčeč, trda nadvse det ur. Voke s-' so r;u z, čelo lepiti skupaj in glava :.:u jo trdo padle, na mizo. Sredi prijetnega spanec, ga je zbudil r hi. cukanje za r kav, 11 kakor -proko bučanja morskih val. v, je od nek j c plaval glas: n Denar!11 Hudiča, ljudje, kaj hočete! Mar veste, da niimniti ficka? Oh, pa to so g t. v m ji otroci, ki n c zopet prosijo za, denar. Nič nv b ! Stran, stran sc:, rekel, n šo vodno no cukajo z: r 'k. v, prisesali s sc ni na t d. - kot rol a d v pijavko. Misli j , da bedo iz pijano ga telesa izmozgali denar. Nc in ne! » H 5 Zrnrhnil jo z rek" in gl e c grstilničerj , pri tor. očprl oči. Srvy 1 sv-pje ki ge jo že k. r :l 16o' nojev ln s prvi ok el z o rok, v. ' x . • , "Stric, čer."'V bo treba! Z., irrr! "Ja, žc gr en. Sicer ; o niste ljučjo, ker bučite, r.ožak.. iz spanji. Vre g vos p beri!" G' (Zrnja je in "ge tekajo je z. x ustil sobe. Ko je zapiral vratc, jo- zaslišal gostilničarja, kak-.:, je s ar.: sebi rekel: "Ta človek bo še lastne otroke zapil!" Možakar se je zskrchr tal in skor.j stekel čez cest". Poten je n en L čer. a obstal, so zarao jel naprej in na z, j, nate pa nadaljeval • bt cik-cak, loveč se ec. vogala e o vogala. Vse je bilo tihe, le njegov pijani sr; e h so je 1 o časi utapljal v no eni tišini prebujajočega se ene. Ak VVtrvoM m proz/ Jaz sen Porilad in. ti si Poletje; vsak d-n- ti pod'fin cvetje, Ca sc razbohoti v tvoji toploti, kot orhideja v oni noči. Hoda se p-top-n s teboj na koščku belega obl'ko; pustiš' ne, do sanjarin ,in zdi se ni, do Sen jaz,edine dekle na svetu in ti edini fant. Mojo reko inaš za vzglavju in noju oči za oglodale - tako ni laže kradeš poljube! če te vprašan, ali ljubezen prihaja potih.-na, se ni snejiš in ni praviš: "Ti neurni otrok!" Huda sen - zelo. Vzaner. si svoje vzglavju in svoje zrcalo nazaj; a kaj - znaš ne- prid-biti! Najin oblak spustiš no/ krošnje razcvetele lipe, privije? sv k nuni in r;i šepetaš: "Ob tebi sv poČutin tako rlad!” Ubogi raj st^ri f-nt! Kad - r ni neučakan: kradeš po ljubo-, pozabiš, d-' Sv "V jo p- ort v- nj~, k '• ~'f tv j< k -nxujc, Ne čakaj pred'IgaI N: .-•yziš, “* joz v/dn- piavin:"Jutri", ti pa ve drv : "7čer j". Ne čakaj, čok -n! Čakar. in gledan, kako ' sV Polvtjc nagiba v Jes.n in ven - sedaj ni resničn• "ripa-diš! Črkan, do ni spet ry češ:"Tak. dobro si z r.en j, nala!" An-pak no, ni sen d..bra s tub j; s.aro/ - ljubir. te! Visoki i:nt, tv jv d;hlc jv tak nuunn;! V tv: jih l^Svh i§5v zvvzdv prodvčvr jšnja ne. Si, d:, bi jih n'br .la na h.ncc niti in si jih dala- kr. g vratu; kur jih no najdu prične j knti in kor j-..ka>, to užal sti. Fant, tv. jo duklv jv taL-nouraiv! Misli, da s v tv. je ■ ci dv jv žolčnih j ozare m v ,a-'ki jutro- 50 vk .pijv v njih in no ?. ru si —nj, a nv bi ska lila prej jasnih dn v. Fant, tv.jo deklo jo prav zarod no-umno! Močo, da bi bil tv jo srce take r.ajhnu, da bi bik. v n j on pr .st. ra san,- zanjo, za tv. je (fkio* -v - ^ jo nvuau.., t tv jo dekle! Nv ve, da ti jo sin či 5e nvkd. a bral zvezde z las; ne vidi, da s- no kapljo sam v tv jih coh; no vorjane, -da je v tvojem srcu še volila., v olike prost .ra ■ praznvgo. Včasih se mi zdi, kakor da je življenje ena sama dolga nrav-. Ijica- brez konca. Skrivnostno je, polno nepričakovanih zapletov in razpletov, svetlih in temnih trenutkov, čudovitih doživljajev in globokih razočaranj. Junaki v oravljicah mvijo svoje življenje, se ukvarjajo s svojimi problemi, ki nikoli niso majhni in vsakdanji, njihova junaštva so tako čolna in prepričljiva, brez vsakih pomot in pomanjkljivosti. In konec pravljice je. navadno srečen in poln optimizma, da se mi, 'navadni ljudje,lahko samo čudimo in jim zavidamo. Ko stojim na pločniku in zrem v nenehno vrvenje ulice, v stotine obrazov, ki se prižigajo in ugašajo brez vsakih sledov v moji zavesti, v obraze na katerih sije sreča in živijenska radost, upanje in bojazen, ter vsakdanja skrb, diikrita s prijaznim nasmeškom na. ustnicah, si mislim, kako bi bilo, če bi vsi ti ljudje nenadoma postali junaki iz pravljic, tako kot sem si jaz včasih želel, da bi postal arine z zlato kočijo in zlatim klobučkom na. glavi. Toda, kam bi vsi ti ljudje s svojimi neštetimi drobnimi problemi, vsakdanjimi skrbmi in težavami in s svojo tako nezahtevno srečo, v svetu, ki zahteva velikih, dejanj. Ne bi sc jih znali otresti in tako bi življenje postalo zanje pusto in prazno. To spoznanje me t^ko or e sune in razblini v nič pravljično sanje, ozrem se o1roli sebe, vidim obraze in vsak med njimi postane pravljica, zase, v vsakem so. bojuje d^bro in zlo, pa vendar -vsi konci niso srečni. C lav: Zdelo sc mi je, da stojim skrit v temi daleč nekje v hladni praznoti. Pred menoj so bile orgije z velikanskimi pi-ščalmi iz človeških, kosti, ki so segale v neskončno vse-mirje. Mod njimi so plavali po svoji tainstveni poti svetleči planeti in zvezde. Bele tipke iz človeških zob so s-e . mračno režalo v modrikasti mraz. Orglary ogrnjen v valujoč črn plašč, je razpel koščene roke: inosuhi pfšfi bo uMršeli! pr5k timeMhr‘tipk, ‘Zaigral je ' " Tmtb isirafbto i j o V c '1 c '8 (idtsc , ob'i~. .rv irlvvaa o ih v inildsa-r _ r.g rf". >!: a v v t a ar-a aoi k-Tveatg piv dača ifiif.n. b>-r oa v ni ossidc _ _ Piščali :.go -b^,oplq- Ucptfir-ein j-p^eJL* - gg Jtroho^ale y:ibeatieib s*R©f,cd hu topov in na smrt obsojenih, s plinom zastrupljenih ljudi, brnele kot žičnate ovire, obrizgane z blatom in krvjo, kričale so kot tisti, ki sc jih hladni bajoneti strastno zarinejo v trebuh. Pošastni orglar je končal simfonijo. Nekaj časa je izvabljal iz koščenih piščali mehke, skrivnost o odrešujoče zvo-v! ko, potem pa je odprl drug zvezek z naslovom, rdeče zapisanim na črnih platnicah: "Druga simfonija". a . c. Zaigral je melodijo,strešnejpo od prve. V hladni mraz sem čul krematorije, ki so hrope bruhali pepel, elektriko, ki jo grizla gola trupla z odstriženimi glavami, bombo žvižgajočo skozi bleščeče solze otrok pod črnimi razvalinami, soparo ... toplega črevesja, ki jo težko legala na o steklenele koščke groze razmrcvarjenih ljudi, n j ■aoo' ■■•u o\' d m bi na- . o;' Srce Še mi je stisnilo, piščftli,razpete v vesolje, pa so bruhale grozo. , ! n; ni- ion- 1 h -/ - i 'bo .> Končal je, zaprl zvezek in koščeni prsti so zopet mehko za-drseli preko modlih tipk. Šrn plašč je valoval, svetleči plameni in zvezdo so krožili po svoji tainstveni poti. 3:. ICfC h ju red - 17 - v . 'Ca*f|aicj3 so j c njegova koščena rni«»-'st-c-fi;nila oz- ku z naslov on-;—Ulr-a-fr j*\ ■ ■ o-i^f-Tnd: j a ali konca ” '. Glasno sem zakjHsal: ”Nc, ne, ....!" Počqsi je pošastni or gl a r- "ob mil- gl a v o i n vame- 'so 'se zarežali rumeni .zobje ,. ostre ličnice in -''temni votlini,v katerih je gorel mrzli plamen. Prezirljiv nasmeh je zdrsnil preko režečih zob —bila jo Smrt, ^/f Miran: / Daleč si zvezda na nebu, ki ugašaš v luninem svitu. Zdaj si le misel, ki nosi jo veter v daljav© in v pozdrav mi mahaš z robcem črnino. Lačne ptice ljubezni preletavajo morja modrine, in smeh njihovih misli, udarja ob sivo pečino. Lačne svojih želja krožijo ob odmevih siv c pečine. Utrinek, ki zasveti v temni sc noči* izgine, tako kot se rodi... ” Kot utrinek zasvetila luč je v tvojem srcu in še preden sem videl soj te svetlobe, je ugasnila.... Kot utrinek sem te spoznal - ljubezen.... i \ • . '"Ukl.v/- Rika: >;Ab/ ^ F rl r n n . n n 7 n n t n n r\ i Kot drobna, nožno tančica plava nad dolino megle in jemlje pod svoj razcefrani plošč /, porajajoče se jutro. S svojimi hladnimi ustnicami poljublja zasnežena polja in gozdove, ki so gluhi za njeno ljubkovanje, In drobne kenljc, vse "rezornc, ki so zastale v svitu mrzle noči, nemo tulijo svoj misercra s^ncu, ki vzhaja ton daleč, izza temnih prog stvarnosti. "ivljcnjc sc z bobnečimi koraki staplja z ogromno zaveso megle. Poraja se nov dan. Game: Fantazijska zgodba v nadaljevanjih ... petnajst, štirinajst, trinajst...... Ali nama bo uspela ? ... deset ....V glavi imam strašno zmedo.........Roko sc. ni tresejo ..... Za trenutek mi šinejo misli k prijatelju, ki le^i v sosednem prostoru in tako kot jaz čaka na start..... ... osem ..... V meni je neskončni kaos in zaman ga skušam urediti ..... Želimsi le, da bi bilo tistih nekaj sekund že skoraj mimo ..... pet, štiri, tri, dve, ena...... nič.... To sc je' zgodilo 13. januar ja-' 1994. leta. Do tega dne sem moral marsikaj prestati in Prestal sem dobro. Po končani šoli za vesoljske•piloto: sem imel veliko izbiro. Vrata v svet so mi bila široko odprta. Toda jaz sem hotel še-več. Moje oči so so željno ozirale v neskončno praznino še•ne-osvojenega vesolja. Vpisal sem se na oddelek za poskusne pilote. Tja so sprejemali le tisto z opravljenimi diplomami, poleg tega pa so morali biti vsi kandidati fizično močni in’vzdržljivi. Bil sem eden naj šibkejših, to sem videl ze- prvi dan. Le močna volja, tista volja, ki mi je pozneje tolikokrat rešila -iz obupnega položaja, til je pomagala, da sem vse težave in muke poskusnih pilotov zadovoljivo prestal. Pri tam- mi je bil največja opora prijatelj Jack. Ta krepki fant, vedno živahen, razigran, vedno s' poskočnim žvižgom na ustnicah,mi je bil že od prvega dno na poskusnem oddelku najbolj všeč. Med dolgimi, zaspanimi urami, ki sva -jih skupaj presedela n-a predavan, ih, sva sanjarila o najini bodočnosti. Postala sva’neločljiv pri* jate 1 ja.- Dan za dnom sva sestavljala načrte za fantasti! pole-tc, v mislih sva na veliki vesoljski ladji popotovala med daljnimi še neodkritimi, tajinstveno sc svetlečimi- planeti,.;.. In prišel je dan, ko sva imela opravljene vse izpite in tudi preizkušnje vzdržljivosti sva dobro prestala. Na vrsto so prišli poleti. Najini prošnji, da bi letela skupaj, so ugodili. Na vesoljskem inštitutu sva dobila posebno nalogo. 20 - Določili so nama ; novo - raketo. To je bila raketa na fotonski pogon. Po osmih letih napornega delovanja je nekemu našemu znanstveniku uspelo uresničiti sanje davnih prednikov o pogonskem sredstvu z velikansko potisno močjo. To je dosegel z razbijanjem atomskih jeder pri katerem sc izločijo fotoni, ki s svojo energijo podela vozilu lahko nesluteno hitrost. Ko je Jack zagledal raketo sc je pošalil: "Mislim, da je dovolj velika, da bova z njo lahko obkrožila-'vesolje." Če bi tedaj vedel, kako blizu je resnici,sc najbrž ne bi podal na to pot. Po.nekaj tednih sva sc navadila na raketo, seznanila sva so z njenim.pogonskim in krmilnim sistemom in tako je .prišel usodni dan-13. januar. Vse pripravo so bile končane, slovo je. bilo za nama, sedela sva vsak v svoji kabini in'čakala na start. Rahla negotovost mi je stiskala srce' ih nezaupljivo sem pogledoval na široko mizo z merilnimi inštrumenti, Pokaj mi je govorilo, da sc ta polet ne bo srečno končal, da so te vrste rakete vse premalo.preizkušene in z žalostnimi očmi sem gledal preko betonskega vzletišča na njive in travnike', ki- so sc razprostirali za njim,- na hiše posejane mod drevjem in na obrise mesta tam v daljavi. Pokoj težkega in črnega mi jo leglo na dušo, in občutek sem imel kot da so poslavljam za vedno. Toda samo za trenutek. .Rezek glas iz zvočnika me je vzdramil. Ozrl sen še na. prijatelju. Zakaj zdaj vse to? Ta tesnoba, neodločenost. 'Saj 'sem vendar tako •nestrpno pričakoval ta dan. Toda pogled na- prijatelja ne jo pomiril. Tih in zbran je sedel na svojem pilotskem pcd.ožu in preizkušal krmilne naprave. Pogledal me je in se ni nasmehnil. V tem nasmehu sc je raztopila še zadnja bojazen. Glas iz zvočnika pa je napovedoval start. Štel sem sekundo, ki so naju še ločile od vzleta in vse krajše so'bile,\Poten sc jo zgodilo. Z ogromnim pospeškom sc je raketa odlepila od zemlje, zdelo sc mi je, kot da sc vrti nebo okoli mene) potem pa sc je nenadoma vse stemnilo. Izgubil sen zavest. Dobro uro po startu sem sc zbudil. Prvo, kar sem videl, je bil moj prijatelj. Sedel je za'mizo in kontroliral instrumente. Bil je negiben, rahlo sklonjen naprej v svoji debeli, okorni kozmonavtski obleki. Ko jo videl, da sen sc prebudil, se je vzravnal in so obrnil k meni. Še'ves omotičen sen sc zagledal v njegov prestrašeni, blodi obraz za zaščitnim steklom. 21 On: =3. sr 2^ m ^ 5 a "S PL TibjL--v-ecor ja nr.incscl nemir v meje srce. Neslišni zefir je prinesel prepir daljnih' zvezd in sij neskončnih cest padajočih v vsemir Je beli papir v tresočo sc dlan pričaral nov dan in zbudile' želje so črke drobno, v njih sem zrl v tvoje srce Pa jev tihi večer zaukal skovir in večerni nemir razpršil v daljni vnemir. Milena M, Gez potoček .se nizko vp ogiba stara vrba, svoje . srebrno listje zrcali ■ v bistri vodi.. Droben, srebrnkast list se spusti v tolmun polog zvitih korenin. Vol ga priziblje pod druge vrbe, list trepeče, ne more nazaj, rahla sapica ga nosi od' brega k brege...,,, neprestano od brega k bregu .....brez c" '• £ ■ ' " -r ‘ . s katerimi/' sc redno srečujemo pri izdajanju nas ega glasila in smo -jih. že kar navaji|ii, toda. sedaj so. sc kot nalašč po- javljale. ena za drugo, čc£ pa je tekel naprej in tako.smo ostali ne nad.otip v enones.e.č.ni zamudi, zaradi; katere nam je t ; •••';• . h ■ T ....* e res nerodno, saj smo veliko- govorili o tem,- 'da bi Stezico izdajali redno vsakih štirinajst dni in brez zamud, To pa jo zelo težko in skoraj nemogoče, saj Stezice ni" - j - 4-•* rano stalne.mreže dopisnikov in je letos tudi nima .smisla več vpeljevati, lahko pa,bi nanjo pomislili drugo leto. S tem bi uredniku želo olajšali zbiranje Člankov. No, ker sp pač nismo mogli drugače rešiti iz zagate, smo ubral: r.ic^ '//. .j. ' ',V neoriginalno, vendar že večkrat preizkušeno pot -....od^bpil.i,.; smo se za dvojno številko, To jo seveda le ne)cakšd0^z^.od v d a: vati ob’"..tudi.. sili, s katerim skušamo ujeti čas, uporno pa. ta povečana številka všeč, čeprav .bodo nekatere vesti in nor-vice že nekoliko- zastarelo. V ■ //» F a šolski proslavi slovenskega _ku.lt urnega praznika, kjer .smo imeli stezičkarji prvič svoj javen nastop, sto ras sprejeli-z veseljem in razumevanjem, za kar on o vam zelo hvalo, z hi; ; Vaši aplavzi mm ni..o bili samo v priznanje, ampak tudi v v spodbudo, prav tako kakor tudi nagr-a.de> -l:i' so jih- dobili mladi pesniki in sodelavci Stezic, Ta. proslava, čeprav bolj skromna, jo bila vendar velik.., doprinoš k -počastitvi slovenskega kulturnega praznika, saj je bila popolno.1-." naša, pesmi in prozo, vse so :r :■ u a j la n a ,: j c i s« in gl a? e c ne t očke 2 zv a j 11 '.: i s' r “ — i u, ra c it ir?] i. sc t-* ni Čud n , brali da J 23 neposredna' in intimna, saj so na njej sodelovali vsi, nastopajoči in občinstvo. Za gla.socne točke je z izrednim občutkom in umetniško dovršenostjo poskrbel prof. Stanc Fink* ki nam je že večkrat priskočil na pomoč. Naša proslava pa je našla odmev tudi v javnosti. Na kult;.’; ni strani Dolenjskega lista smo lahko prebrali članv k p"d naslovom ’’To uro razkrivam zaupne stvari", v katerem pisec poroča o njej.in 'jo skuša tudi nekoliko kritično oceniti, To se mu ni kaj preveč posrečilo, saj ni omenil velikega uspeha, ki jih je došegel s svojimi pesmimi Itvian Markelj, čeprav tudi Splihalu no moreno oporekati kvalitet, zlasti v pesmi vTo uro razkrivam zaupne stvari"’, katere naslov se 30 avtorju Članka po pravici zdel simbol: čer in kar akt er j Ptič,: n za celotno proslavo. Res je, de je pisec zagrešil- v s,-je 1 članku tudi nekaj napak, ki so povsem v nasprotju z načel' novinarstva (net očnost poročanja) , vendar pa moram'- b■ t ’ zadovoljni že s tem, da sc je o naši prosi;.vi p. salo, in da le javnost videla, "de tudi na gimnaziji ne spimo, Sedaj pa naj spregovorim še nekaj besed s d opomniki Stezic, saj je zanje v tej rubriki vedno zmanjkalo prom' 'ra, čeprav jr v prvi vrsti naje njena njim. Dopisi in prispevki prihajajo še kar pogosto, čeprav je treba vlačili tu pa tam ( podrezati in spomniti pisca na'dano obli'1*- -uoar me -c zlil n o ml ..u in sicer - n--4-4-:. sv:-, slu, kajti bolj 'sopli, in bolj vab- ' >0 sončni žarki, bolj porodki so prispev- ki, namer- .» /- objavo v Stezicah. Polog prispevkov om prejeli tudi nekaj pisem, v katerih nem bralci pošiljajo svoje v i. porabe, predloge in kr .‘like > Dni si želijo, dr. bi v Ste-žicah objavlja?i to in to, drugi spot drugo, za kar se pač kc. zarine . N - skušano takim predlogom in željam seved ust.-'-, či, kolikor je v naši noči in kolikor so taki nrcllogi pametni in objektivni. Tako nam jv Klicna Kam m. or v e gš.r vije poslale, nekaj pesmic, za katere pri .m ve, d . n . Lc-vr one izmed pr , -ond:r pa upa, da nam bo katera všeč ir. la jo b m* 'n k v š 11 • > • • 1 - u ... y mo rČem, da :0 sir Me« saj vsaka pesem nekaj pove, t- na v. , druga na drugi način, ja preprost o, druga bolj kompliolr -• no« Tvoje pesmi sc preproste, zato pa so bolj originalne i- neposredne. In ravno tiste, v katerih se pvozna, da so popolnoma tvoje,’ kjer ne težiš za tem, da bi povedala nekaj velikega in izrednega, prav tiste so najboljše , Moreta t orne objavili katero tvojih pesmi in tudi če je ne bomo, še na pr e -i piši in nam pošlji, saj si jih v tem času lahko že spet kan napisala, V pismu praviš tudi, da imamo pri Stezicah zelo visok kri terij. Mogoče je res, saj nas je na to že marsikdo opozoril, vendar pa naj ti, povem, da je kriterij odvisen predvsem od , števila člankov. Več jih je, večjo izbiro imamo in lahko odberemo le najboljše« kadar pa imamo gradiva- malo, nimamo dosti za izbirati in smo prisiljeni objavljati tudi tisto« kar sicer ne bi objavljali. Seveda pa imamo tudi tu neko mojo, pod katero ne smemo, saj je bolje# da Stezic ne izdamo, do '.Ver nimamo kolikor toliko dobrih člankov, kakor pa da bi bil slabe. Tukaj je tudi vzrok, da precej prispevkov, zlasti poezije, o 'tano v urednikovih mapah in čaka na boljšo č ase, In daj naj ti. odgovorim še na očitek, da so ne držimo bese d v , ki smo jo dali v tretji številki Stezic. Tam smo namreč pisali, d oo bomo več objavili člankov, katerih avtor se ni podpisa e jlnim imenom. Milena vprašuje zakaj še pr-' .; objavljan o t, o - Članke. Toda članki, ki smo jih de s daj objavljali -ei.bo anonimni saj njihove avtorje poznamo, vendar se nočejo izdati bralcem in se iz enega ali drugega vzroka skrivajo za psevdonimi„ Tudi zaradi psevdonimov jo bilo slišati i, več pripombTako nam Slavko Splihol in Ra div oj Trelc pišeta, da zaradi čudnih psevdonimov izgloda, j ket da bi sc na straneh Stezic pojavljali sami inozemej. 'Torej nasvet: tisti, ki nočete izdati bralcem pravega imena, izberite si tak psevdonim, ki bo bolj domač, ti Milen,’:, pr up' m,da si me sedaj razumela in da si zadovoljna z odgovor:-Ra so nekaj. Drug: prispevke ti ni trc'be. pošiljati po posti j mpok kuverto kar položi v okno v I. nadstropju kjer j e na-vadro gimnazi 'skr pošta. Isto svetujem tudi tistim, ki ima;: kr k -rispovek sc stezico, pa ne vodo, komu naj ga izr oče« Sc zanimate za literarno, zgodovino in sodobno literaturo, vas zanimajo tekoča in pretekla kulturna vprašanja, bi morda radi kaj več zvedeli'0 velikih možeh domače in tuje književnosti, bi radi gledali diapozitive, poslušali magnetofonske posnetke in referate iz kulturnega življenja, bi radi zvedeli kaj več o tisku, o njegovem pomenu in vlogi v naši dr •. bi, bi.se radi seznanili z nastankom časopisa, bi morda radi sodelovali pri urejanju in obravnavanju določenih ton v našem glasilu Stezice ? Če vas vse to veseli, potem sc vključite v literarni krožek na.se gimnazije, ki jo pred št^’ -* stimi dnevi pričel s svojim delom. To je seveda nekoliko pozno, toda vse še ni zamujeno. Z rosnim delom in interesom bomo to zamudo nadoknadili. Sicer pa, saj krožek tudi do so-•daj ni spal. Posebna skupina se je aktivno ukvarjala z urejanjem in izdajanjem Stezic, kar je tudi ena od nalog na šeg literarnega krožka. Na sestanku ono izvolili nov delovni odbor - predsednika in tajnika. Izvoljeni sta bili Slavka Podržaj in Molita Žužek. Na programu prvega sestanka, na k - ' rem je bilo, po pravici povedano, precej nanj udeležencev, kot smo pričakovali, jo bil referat Slavke Podržaj o življenju in delu Leva Nikolajeviča Tolstoja. Referat je bil skrbno pripravljen, dokaj obširen in izčrpen. Do smo dobili bolj,jasno podobo o tem velikanu ruske prozne besede, so nar Prane Erpič, Melita Žuže^ in Tomo Kobe brali odlomke iz njegovih najpomenbnejših del in s ten popestrili že tako zanimiv program. Po referatu smo se pogovarjali še o nekaterih zanimivostih iz življenja toga velikega pisatelja in ugotovi li, da jih je toliko, da se bomo o njen pogovorili še na naslednjem sestanku, ko nam bo prof. Sever pokazal diapozitive 7j voznim tekstom in nam povedal tudi nekaj s svojega potov-do Sovjetski zvezi. Kor jc ta tema že sama po u |in spada tudi v gimnazijski učni program, uporno, da so boste {naslednjega sestanka in tudi vseh ostalih z veseljem in v Večjem številu udeležili. Film "Pstycho" režiserja Alfredn Hitchcocka je tako dober, da je nehvaležno delo o njen pisati kritiko, 'Zato naj mi bralci oprostijo, če se bo izrodila v slavospev., Hitchcocka pri nas že poznamo-, Pred leti smo imeli priliko videti zelc" dober film "Vrtoglavica"ki je bil njegovo delo, "Psyc±io" pa ga prav gotovo še prekaša, mnogi so. celo prepričani. da jo >j psihološka ■ drama duševno bolnega mladeniča najboljše, kar je ta znani režiser kriminalnih filmov doslej ustvaril,.Tudi-za "Vrtoglavico" bi težko rekli* da je detektivski film, še nanj pa bi ta naziv . pristajal filmu "Pepčke'1 , saj edini detektiv, ki se v filmu pojavi, hitro in klavrno konča, IT ihčj pa ne more oporekati , da jo "Pejcho1* film grozo in strahu, saj je tudi z e-? lo pogumnim mod predstavo večkrat koža na glavi premajhna. Pred kratkim con slišal predstavnika "Zeta" filma, ki.je našteval rr jprej umetniško3 nato pa kome - cialnd filme, ki jih je v- ,nr». takle m lotu odkupilo njegovo distribucijsko pod,'c a. s., F. 1 : "Prvclmr' j o štol ec mo med komercialne, jaz pa oi go uvrst- o c v dl mod o; o t.niške film.;, čeprav seveda t' ■ d: rvg:-" 'onorci al sati na moremo omiko ti, Col film . tog o pripiši j ono i . *"prct•• grajen, da bi mu težko pri-. ot t zr■;, ... : ž je pa bi kateregakoli pogrešali, Ivu. :u f' : -la je tako virtuozno sestavljena, da si, a ko nisi n a,g m. n. .j Chcrlc ek Holmes, re moreš misliti, kdo . je morilec. Polna jo presen' če.nj in nepričakovanih prco-kretcVo Hitchcock gledalcu sploh ne da možnosti, da bi si oddahnil. Od trenutka, ko so začno dogajal,h. zapletati, pa vse dc končnega razpj otn. ga el: :i v nap«, tasti. Pri tem več-z č v izrabi .vsak- možne st; la gre z , ki " 1 v gledalca, še stopnjuje. H a gači • r vi o o ko’: n tu 'tol.a delujejo vse prej v_t pomirjujoče. Ob p.gledu na vild, v kateri se poleg enega unora zgodi več važnih .reči, nas sredi sončnega dno spreleti nek občutek tesnobe. Večkrat pa jo vidimo peneči in takrat je ta učinek še v^čji. Tudi velik, zlovešče svetlikajoč se n- ž, ki je edino orožje v *.bch ur. rih, ni slučajno tak, kot je. Anthcny Perkins, glavni igralec, ki igra mladeniča z izmaličen. duševnostjo, je vlogo zelo dobro vdigral. Tudi,z naj-., h ni ni izjemami seveda, bi te lahk . trki za c st le igralce. Perkins mi ni ugajal edino v ječi. Tu nam njegov glos pri-? p:Voduje, kaj premišlja, en pa p: i t«m igra sam z mimiko. Ta igra se ni ni zdela d.živeta. Kamera in montaža st^ dobri. Slednji bi zameril .le zadnji prizor, v katerem vlečejo avtomobil iz močvirja. Tega je. postavila takoj z-' prizorom iz ječe brez vsakega prehoda. Sicer pa se ni je zdel popolnoma odveč. Kaj je, hotel režiser s ten filmom? S n Hitchcock pravi, da je predvsem poskušal, kako. je treba gr diti filme strahu in groze. V "Psychu" pa najdeno tudi nekaj vzgojnih momentov. Ob koncu norem reči le š- to, da je vsakomur, ki si tega filma ni oglodal* žal, razen seveda, čenim preveč slabih - 28 - / Sloiva^oclv^c mm. Pred nedavnih srna tudi pri nas videli Antonionijev film ' Ji*": •• _ _ Avantura, iti je n:.- festivalu v Cannesu take zel kniavduš il kritiko in tem bolj razočaral publiko. .Z.ato,''ker tematsko spor ninja na Sladko življenje Federico Fellinija? Prvi del Antonionij e ve trilogije, Avanturo' ( sledijo ji Č50 Noč in Mrk ), spremlja njegova značilno tehniko: razvlečen V _ .L- riten, izpolnjen z neskončnih prikazovanjem pejstižev, fotografija v velikem planu, pojasnjevanje izrazi s pomočjo kratkega. teksta. Antviiipni: je hotel prikazati tri, ,?tiri "l judi, ki so zn čilni za svoj krog - v Avanturi-b ,gatega meščanstva. Te so topi, leni ljudje,- 'polni d.lgeoasj-,vki jih utruja. Edino, kar vede., j d to, d ;;.morajio plačati tlOto kar želijo, hočejo pa. luksus , mondenost. Ti ljudje hoče ji, Imeti čin več ljube z e stiskih vezi, ker so njihova čustva prazna. Prikazati ta- ke osebe, ki nikjer ne najdejo opere , d - Bi se.uprle sv j in instinktom, v-doga jan ju na tak na.: in, da postanejo spab. li razpadanja neke1 družbe* ni lahek posel. Prav zares je Čudno, da je človek okusa in kritičnega pogleda, kakršen je Antanioni, na festivalu v Cannesu dejal, da je tena .Avanture in " -Sladkega življenja ista* Kdor je videl oba filma,; je moral uvideti, da to hi res.:'Medtem, ;ko ge Fellinijev; film dogaja', da tako rečemo, v eks.terieru,- Avantura odkrivaičiušo svojih ju- " • • •< . • V.C- / z' . nokov, kor ne izpade nii. -mnj j;isno od Fe 1 lunjevega eirokega v affresco prikazovanja. ‘ Morda bi bilo bolje, dl .bi. /nt anioni - . :eX6. v* \ še bolj ins is tiral na svoj eh' načinu- izražanj^^i • .'.'ihdirektn;n polemiriziranju, ker mu direktna .(, ki j o je,; bilo t? Avanturi precej ), • ne leži. V junakih A.kapture - kaiSv^Ži t 'vs=h os- h ' hi h-ak ,^'fzi ;■ .4* L- ..v, talih Ant anioni j evih- filmih' - je ^istekiat^iran.^ktihp/kaoderne.-h ga. zapadnega človek: , toda to, karhhihj:demFvvljudeh, -ni nič novega; to , naj d ga h e v delih - Sartra, v nebnem deliriju • Camusa, v groben razmišljanju Faulkner 1iz mu Fe c k et t a, j v groteskno in patološko' nastrojenih junijih Sunilo ase ja Willi-> amsa. AirUnioni jevi junaki sni gibi je jo v. svetu, v kathšvtm ni- / so nikdar protagonisti" krize, ne, oni - so samo prisotni' in ta- ke jih režiser pušča, ne brani, a tudi ne obtožuje. Naravno je, da ta "objektivizen", ki pokaže vso avtorjeve moč, vznemiri publiko, vajeno lahkih, razumljivih filmov, preprostih po vsebini in zgradbi. Ljudje ostanejo znprepoščeni, skr'tka - manjka .1 im spektakel. / - 29 - Nasprotno pa je kritik? vzhičena nad Anteni:,uljevo igr luži j; njegove osebe s e prav taka anemične , ]-;:,]ror je aiivuičen dobrš en del teh kritik v v in družbe, v kateri delajo in živijo«, Ko gvVvrino o vzora ten, n o ra no priznati, da i -10. Antcaioni nočno ref in ir ono st v izražanju, spretnost v izražanju deta.l jcv$. ki bi bilo še boljša, če ne bi bila ob ai-vanz njeg' vi;: i stil im int elektual iznbn. Mnogo- mu pomaga fotografi ja- funkcionalno in prepričljiva,. ( Avanturo je s ne val Aid o Gcav.rča ).c. n-tonioni je brez dvoma naj zanimivejši režiser« Ustvarja.-v etvl-neja is tiku s puis om časa j n na nifest a c i ki ju to čas korak- terizira. On ni režiser, ki daje dela"- namenjena xirvi publiki; n j egov4-f ilni dosegajo v' Italiji pl-ž povprečno komercialnost. - v svetu, ki mu je A nt onionijd p - ;> a Is prav 1 riti ko, pa je visoko cenjen. Dobil jo ,sarn .-režiserja, ki. razglablja o junakovem duševnem doživljanju- -- : Morda vse to, a prav gotovo njegova ustvarjalna potenc a. njegove ideje- vse to je omegočilo Michelangeli.1 f ntonio.nlju, ustvarja dela tako visokega nivoja, d-. 1. ,. k5 1 d morda poa«mo nejša, kakor se film sploh nor nadejati«, .e aO'-« GTmnaaipko Loša*lc&.isU) prvsnslvo V nedeljo, 23/8-1964, sc je v gimnazijski telovadnici .začelo letošnje gimnazijsko košarkarsko prvenstvo, na katerem sodeluje sedem razrednih ekip in ena ekipa deklet, Prvenstvo je nekakšno pregledno tekmovanje za sestavo gimnazijsko reprezentanco, ki bo'zastopala našo šolo na srednješolskem prvenstvu Novega mesta. Prvega dne tekmovanja so pripravila največje presenečenje dekleta s svojim trenerjem Splihalom I. na čelu. Premagala so nosilca skupine - I.a, ki je zasedla celo zadnje mesto. Nič manjši uspeh niso dosegli košarkarji II.a, ki so oba nasprotnika, odpravili s prepričljivo razliko in zasedli prvo mesto v svoji skupini, pred nosilcem skupine III.a. Rezultati: III.c : II.b 73 42 (31 : 2q.y dekleta : I.a 31 27 (17 : 15) dekleta : I.d 38 30 (23 9 20.) I, d # T• ci •••••••••• 36 23 (16 10) • II* c?. * I • C 49 26 (29 : .12) 40 19 (15 * 12) III.a : l.c 34 25 (14 : 11.).; Vrstni red: V prvi skupini je zasedla prvo mesto ckipt III. c razreda prcd~ckipo II. b. V drugi skupini so- si priborila prvo mesto dekleta pred ekipo I.d in I.a. V tretji skupini jo zasedla prvo mesto ekipa II.a prod ekipo III.a in l.c. Najboljši strelci na gimnazijskem košarkarskem prvenstvu so bili: Jože Splihal (d) 47, Slavko Splihnl (II.a) 41, Jereb (III.a) 40, Ivnoll (III. c) 35. - 3 i - Nihče ni pričakoval, da se bo prvenstvo gimnazije v šahu tako razburljivo končalo. Mrvar in Gazvoda sta v zadnjih kolih začela igra ti nesigurno. Toda rutina je opravila svoje, Mrvar je že drugič osvojil naslov prvaka gimnazije, Gazvoda pa je s pol točke zaostan ka drugi. Zelo zanimiva je bila tudi borba za tretje mesto. Stoka-novid se je po slabem startu od kola do kola popravljal in z odlo čilno zmago nad Šporarjem v zadnjem kolu, zasedel tretje mesto. V zadnjih štirih koli 8. kolo: Mrvar : Dolenšek 1 : Zagorc: Stokanovič 0 Trelc : Gazvoda 0 Rauh : Šporar O Terzič: Petelinkar 0 10. kolo: Šporar Stokanovič Dolenšek Petelinkar Terzič Gazvodo K a uh Trelc Mrvar Božič b so bili doseženi tile izidi: 9. kolo: 0 Dole:: 'ek 2 Zagorc remi : 1 Slokanovi c l Trelc 1 : 0 : 1 Gazvoda : Rauh 1 ;■ 0 : 1 Šporar ; Terzič 1 : 0 : 1 Božič i Peteljnkarl : 0 11- kolo: 1 : C Božič 2 Mrvar 0 : 1 1 : 0 Terzič 2 Gazvoda 0 n 0 : 1 Pe telinkar : Zagorc remi 0 :' 1 Dolenšek : Rauh 1 : 0 0 : 1 Stokanovič 2 Šporar 1 : 0 Kako so igrali? Zmagovalec Mrvar Lado se je spet izkazal s svojo ostro in učinkovito igro. Prvo mesto je osvojil zasluženo, saj je vseskozi vodil, Z zmago nad Gazvodom je dokazal, da mu prvo mesto pripada. Gazvoda Franc je ime1 ab žreb. Ostale -------------1,0 je premagal precej prepričljivo, tc/.f (T/l