Poštnina plačana v eotowai Sped' in abbon' post' " 1 GruPP° Katoliški 1 Uredništvo in uprava: Polletna naročnina . Lir 801) i Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina Lir 1.500 \ Poduredništvo: Letna inozemstvo . . Lir 2.500 ji Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto X. - Štev. 28 Gorica - četrtek 10. julija 1958 - Trst KOMUNISTIČNA MORALA Posamezna številka L 30 DULLES IN DEGAULLE NA RAZGOVORIH V PARIZU Smrtna obsodba bivšega madžarskega ministrskega predsednika Imra Nagyja •n njegovih sodelavcev, je globoko pretresla ves zapadni svet. Tudi mnoge komuniste je to nečloveško postopanje zelo ogorčilo. Posebno Jugoslovane je ta dogodek globoko užalil. Nagy se je namreč s svojimi spremljevalci zatekel v jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti. Zapustili so pa veleposlaništvo, ko jim je bilo pismeno zajamčeno, da se jim ne bo nič zgodilo. Toda kljub pismenemu jamstvu so jih Rusi zgrabili, ko so zapustili poslaništvo, in odpeljali. Kadar je obljubil Titu, da se Nagvju ne bo nič zgodilo. Tudi Nenniju so zagotovili, da se Nagyju in tovarišem ne bo nič pripetilo. Kljub pismenemu jamstvu, kljub vsem tem obljubam, so pa madžarski komunisti in Rusi usmrtili Nagyja in njegove sodelavce. Ves zapadni svet in tudi številne komuniste je zajel val moralnega ogorčenja. Hvala Bogu, v svetu vlada še neka morala. Prelomiti dano besedo, prelomiti pismeno zajamčeno besedo, je nemoralno, te ta nemorala zavlada v svetu, potem ne bo več zaupanja med državami in narodi, potem bo zavladal kaos, splošna zmeda, ki bo prej ali slej povzročila propast držav in narodov. Kako naj si razlagamo, da je morala komunističnih voditeljev tako globoko padla? Nemorala komunizma je logična posledica komunističnega svetovnega nazora. Komunizem je brezverstvo; a brez vere ni morale. KOMUNIZEM JE BREZVERSTVO Filozofija komunizma je materializem. Po materializmu je bistveno počelo vsega, kar obstoja, materija, in sicer samo materija. Ne obstoja neumrljiva duša, ki bi po smrti prešla v večno življenje na drugem svetu. Ne obstoja Bog. Materija se je počasi razvila s samimi fizikalno -kemičnimi silami. Iz te materije se je po razvoju vrst razvil človek, človek se razlikuje od drugih živali samo po tem, ker misli. Toda mišljenje je samo najvišja dejavnost materije, ni proizvod neke duše. človek je začel misliti, ko so se v njem primerno razvili možgani. Komunisti si razlagajo tudi zgodovino na podlagi materializma. V zgodovini človeštva je odločilni faktor, odločilni čini-telj samo ekonomski, gospodarski. Pravo, morala, filozofija, vera, sploh vse ideologije, vse ideje, so proizvod ekonomskega, gospodarskega razvoja. Vse družabno Življenje se razvija iz gospodarskih, materialnih interesov. S stališča tega presojanja zgodovine komunisti razlikujejo v zgodovini štiri glavne dobe. Te dobe so: doba skupne lastnine, doba suženjske družbe, fevdalna doba in današnja buržujska ali kapitalistična doba. V tej dobi bo z revolucijo zmagal proletarski razred. Z začasno diktaturo bo ustanovil družbo brez razredov. Vsa proizvajalna, produkcijska sredstva, (produkcijska sredstva so: stavbe, stroji, surovine itd.), se bodo socializirala. Nastala bo nova doba, socialistična doba. Ta doba bo zadnja doba v razvoju človeštva. Te misli, te ideje, to ideologijo, ki popolnoma nasprotuje veri, hoče komunizem udejstviti v praksi, v življenju, hoče čimprej ostvariti socialistično ureditev družbe in čimprej priti do zadnjega razvoja družbe, ki ga predvideva zgodovinski materializem. Zato je treba netiti med proletarci čim večjo mržnjo do kapitalistov, ki tlačijo Proletarce. Tako je treba pripraviti revolucijo in uvesti diktaturo proletariata. Ta diktatura bo odpravila privilegije bur-ioazije, odpravila bo zasebno lastnino Proizvajalnih sredstev, ker ravno s temi sredstvi kapitalisti tlačijo proletarce. Komunisti trdijo, da tudi vera služi kapitalistom kot sredstvo za zasužnjenje Proletarcev. Vera jim je opij, s katerim kapitalisti vzdržujejo suženjstvo proletarcev. Zato je treba vero izkoreniniti iz sr- ca ljudstva. Komunizmu nasprotuje tudi ideja domovine. Zato mora tudi to idejo odpraviti in nadomestiti z internaciona-lizmom. Tudi družina nima smisla. O-troke je treba vzgajati skupno, kolektivno. Ljubezen je svobodna. Iz vsega tega je razvidno, da je komunizem proti veri, ker je materialističen, četudi komunisti večkrat izjavljajo, da niso proti veri, vendar s svojim naukom in s praktičnim delovanjem nasprotujejo katoliški veri. BREZ VERE NI MORALE Jasno je torej, da je komunizem protiverska struja. Brez vere pa ni morale. Kaj pa je morala? Morala je skupnost zapovedi, ki nas vežejo v vesti in ki nam jih je Bog naložil bodisi po razumu ali nadnaravnem razodetju ali po svojih namestnikih na zemlji. Temelj morale je naravni moralni zakon. Zato razlikujemo v krščanski morali dve sestavini, in sicer splošno moralo, ki jo vsebuje naravni zakon, in posebno krščansko moralo, to je tiste zapovedi, ki nam jih narekuje samo krščanstvo. Krščanska morala vsebuje Kristusove zapovedi. Po tej morali moramo verovati v Kristusa kot Sina božjega, moramo se krstiti in sprejemati ostale zakramente, poslušati Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil, ljubiti Kristusa in njega posnemati in sploh izpolnjevati vse njegove zapovedi. Vse te zapovedi pa predpostavljajo, (la verujemo v Kristusa, v njegovo božanstvo, njegovo odrešenje, v njegova sredstva milosti, njegovo Cerkev, njegov prihod na dan splošne sodbe. Brez te vere ni krščanske vere, kakor ni človeka brez duše. Vera je skupnost vseh verskih dolžnosti, dolžnosti nasproti Bogu. Zato je vera bistveni del morale. Da, dolžnosti nasproti Bogu, so najvišji in najvažnejši del morale. Morala brez Boga nima prave obveznosti. Tudi brezverec lahko uvideva, da brez spoštovanja življenja, časti, lastnine itd. našega bližnjega, ni mogoč red v družbi. Toda, kaj naj ga obveže, da spoštuje življenje, čast, lastnino bližnjega? Kaj naj ga prisili, da v notranjosti prizna ta moralna pravila? Morda mu bo kdo rekel, da deluje zoper blagostanje družbe, če se ne drži teh pravil? Toda, zakaj bi on podredil svoje blagostanje blagostanju družbe? Rekli mu bomo, da je njegovo Prvi tajnik sovjetske KP Nikolaj Hruščev je v torek prispel v vzhodni Berlin, da bo osebno navzoč na V. kongresu združene socialistične-komunistične stranke. Hruščev je prispel na čelu sovjetske delegacije. Vzhodnonemško časopisje je povabilo prebivalstvo, naj izobesi zastave in navdušeno sprejme sovjetsko delegacijo. Ljudska policija je že par dni preje močno zastražila ceste in središče ulice. Zapadnonemško mnenje o osebnem Hruščevem obisku pravi, da je ta abisk nagrada Ulbrichtu, ker se je izkazal vedno za zvestega in dobrega stalinista, najboljšega med vsemi satelitskimi državami. V Bonnu so pazljivi ob tem obisku, vendar vlada splošno mnenje, da Hruščev ni prinesel s sabo nobenega novega načrta. Edino, na kar bi Hruščev lahko spomnil Nemce, je to, da so v ruski coni Nemčije še sovjetski tanki, ki so v juniju 1953 nasilno zadušili poizkus »kapitalistične« vstaje. Časopis »Nova Nemčija« pa je ob Hruščevem obisku hitro objavil samoobtožbo, da so bili v Vzhodni Nemčiji premili v kaznih, ko so izključili iz vodstva stran- blagostanje odvisno od blagostanja družbe. Toda ni res, da je najboljše, da se na tej zemlji držiš pravil, ki omogočajo splošno blagostanje. Brezobzirni sebičnež, ki zna lokavo vse izkoristiti za svoj interes, večkrat bolje uspeva kot kreposten človek. Sebičnež ima na razpolago stotine načinov, da pride do svoje koristi, do svojega interesa, kar pa vestnemu človeku ni dovoljeno. Tudi državni zakoni in kazni ga ne bodo zadržali, ker se jim bo lahko s svojo lokavostjo izmaknil. Ali ga ne bo morda lepota in vzvišenost kreposti odvrnila od slabega dejanja? Res, krepost je nekaj lepega in vzvišenega, toda samo, če je v zvezi z večnim, enostranskim življenjem, če odločuje o u-sodi človeka na drugem svetu. Toda zakaj bi bil človek kreposten, če ima živeti samo na tem svetu, če duša ni nesmrtna, če ni na drugem svetu nagrade za dobra dela in kazni za slaba? Človek teži za srečo, če ni drugega sveta, išče vso srečo na tem svetu. Zato hoče uživati vse, kar mu ta svet ponuja, bogastvo, čast, telesno uživanje itd. če ni drugega sveta, potem je razumljivo, da upošteva samo ta svet in samo izključno vse dobrine, ki mu jih ta svet nudi. To je ta čisto človeška, od Boga in vere neodvisna morala, ki pa seveda ni nobena morala, ker nasprotuje Kristusovemu nauku. To je materialistična morala komunizma, morala brez Boga, brez vere. žalostna posledica te morale brez Boga je tisto nečloveško dejanje, ki so ga zagrešili madžarski komunisti, ko so obsodili na smrt Nagyja in njegove tovariše. VAŽNO DEJSTVO Vendar moramo ob tej priliki ugotoviti važno dejstvo. Po omenjeni smrtni obsodbi se je po vsem zapadnem svetu, celo med komunisti, dvignil val moralnega ogorčenja. To je tolažljivo dejstvo! To pomeni, da v svetu še ni zamrla vest, da v človeku še vlada moralna zavest. Ta splošna moralna zavest kulturnega zapadnega sveta je enodušno obsodila komunistično nemoralo. Brez katoliške morale, ki je globoko zasnovana na verskih resnicah, ni mogoče sožitje posameznikov in narodov. Kruto dejanje madžarskih komunistov je najbolj ostra obsodba komunistične mo-rale. n ke nekatere člane in pravi, da komunistični Berlin ni znal prekositi kapitalističnega Berlina, da ni znal korakati vštric z zapa-dnim Berlinom v delu, obnovi, napredku, proizvodnji in razpoloženju. ...Konec s koristol j ubijem! Konec z obiski cerkva! Konec s pobegi na zapad...« Tako zaključuje vzhodnonemški tisk ob Hruščevem prihodu in pred začetkom V. kongresa komunistične partije Vzhodne Nemčije. Anonimno pismo Sovjetski poslanik Malik je prejel anonimno pismo nekega letalca ameriške ali angleške narodnosti, ki pravi, da bo odvrgel atomsko bombo ob britansko o-balo Severnega morja in tako dal vzgled vsemu svetu. Sovjetsko pošlaništvo v Londonu je o tem takoj obvestilo angleško zunanje ministrstvo. Poizvedbe, ki jih je začela policija, niso dale nobenega uspeha in mnogi sumijo, da gre za neokusno šalo ali pa celo za sovjetsko potegavščino. Saj je vendar silno majhna možnost, da bi lahko navaden letalec izpustil atomsko bombo, kjer bi sam hotel. Obisk ameriškega zunanjega ministra Dullesa je zadovoljil francoske uradne politične kroge. Res je, da Dulles ni pravzaprav sprejel nobene obveznosti, ki bi spreminjala sklepe kongresa, ki ščitijo atomske tajnosti. Dovolj pa je že to, da je Dulles poslušal De Gaullea, da je obljubil svojo podporo francoskim zahtevam in da se ni zoperstavil francoskim načrtom glede Evrope. Istočasno je v znak prijateljstva Eisenhower povabil De Gaullea v Ameriko. Toda pred oktobrom do tega obiska ne more priti, ker bo šele v- oktobru v Franciji ljudsko glasovanje o spremembi ustave. De Gaulle pravzaprav ni ničesar zahteval od Amerike, razen tega, da bo Francija v jedrskem raziskovanju šla dalje svojo pot, dokler ne bo sama izstrelila svoje atomske bombe. Zato naj Amerika ne o-vira v tem Francije. De Gaulle se dobro zaveda, da si mora Francija pridobiti najpreje zaupanje svojih zapadnih zaveznikov in šele potem bo lahko deležna a-meriških atomskih tajnosti. Prav tako pa je potrebna discipliniranost francoske vojske, zlasti one v Alžiriji. Vstop Francije v »atomski klub« velikih sil je podrejen vtisom, ki jih bodo dobili o Franciji ameriški vojaški krogi, ki morajo izdati o Franciji ugodno nravstveno spričevalo na osnovi bodočega razvoja francoske politike. Zato je nujno, da De Gaulle najpreje uredi Francijo in šele nato gre na poročanje in obisk v Združene države. Ameriški zunanji minister Dulles pa je ob povratku v Združene države izjavil, da je njegov obisk v Franciji zelo utrdil prijateljske vezi med obema državama. Posveti na Brionih med Titom in Nasserjem Politični razgovori med Titom in Nasserjem se nadaljujejo v letni rezidenci maršala Tita na Brionih. Razgovorom prisostvuje tudi podpredsednik Kardelj ter zunanja ministra Popovič in Fav-ci. V torek je prispel na Brione tudi grški zunanji minister Ave-roff. V zapadnem svetu je grški obisk nekoliko zaskrbel politične voditelje. Gemu je prispel predstavnik atlantske in demokratične Grčije med poglavarje dveh držav, ki sta vedno izjavljala, da sta enako oddaljena od Zapada in Vzhoda in ki nasprotujeta zapadni blokovski politiki? Ali morda ne predstavlja to nevarnost, da bi se tudi Grčija oprijela te politike? Mnogi so mnenja, da si je Jugoslavija zelo prizadevala za ta obisk. Čudno je le, da je do tega obiska prišlo prav sedaj. Drugi so mnenja, da želi Gfčija podporo glede Cipra in neodvisnost glede na atlantsko zavezništvo. Tako bi Grčija zadovoljila ekstremne elemente, ki hočejo utrditi Grčijo v zapadnem svetu. Pogajanja v Beirutu Po poročilih glavnega tajnika Združenih narodov Hammar-skjoelda, ki je izjavil, da so spori v Libanonu notranjega značaja, so se začeli na tajnem shajati in pogajati predstavniki vlade in u-pornikov. Obe strani morata popraviti svoje zahteve, da bo prišlo do pomirjenja. Cilj pogajanj je v izbiri novega kandidata za predsednika, ki bi ga sprejeli obe strani. Volitve bi se vršile 24. julija in bi zaključile žalostno obdobje državljanske vojne. Boji se nadaljujejo, vendar so vsaj v prestolnici nekoliko ponehali. Opazovalci Združenih narodov so marljivo na delu in tvorijo zvezo med obema spornima taboroma. Adenauerjeva volilna zmaga V Porenju in Vestfaliji so se preteklo nedeljo vršile deželne volitve. Volilni boj je bil v znamenju borbe za in proti jedrski oborožitvi Zapadne Nemčije. Kancler Adenauer pride to poletje zopet na počitnice v Italijo, kamor je že prispel njegov osebni tajnik, da uredi vse potrebno za miren oddih. Visoko odlikovanje senatorja Einaudija Senator Einaudi, bivši predsednik republike, je bil povabljen v Nemčijo, kjer je bil sprejet v red »Pour le Merite«, to je neka vrsta akademije znanstvenikov, ki jo je ustanovil pruski kralj Friderik Veliki leta 1740. Kralj Friderik je zelo cenil slovstvo in francosko umetnost. Ker je sam govoril in pisal v francoščini, je razumljivo, zakaj nosi red francosko ime. Red šteje le trideset članov in sicer: 10 filozofov, 10 fizikov in 10 književnikov. Einaudi, ki je svetovno znan po svojih ekonomskih teorijah, se bo srečal tudi z nemškim gospodarstvenikom, ministrom Ludvikom Erhardom. Kratke novice Posledice tragedije v Hirošimi Ameriški znanstvenik A. Flanders, ki se je udeležil gradnje prve atomske bombe, si je vzel življenje s tem, da je za-vžil veliko količino uspavalnih sredstev. Zdi se, da ga je do tega žalostnega dejanja privedla grizoča vest, ker je sodeloval pri umoru prebivalcev v Hirošimi in Nagasakiju. Flanders, ki je dopolnil 57 let, je bil specializiran matematik e-lektronskih strojev. Dramatična rešitev italijanskih mornarjev S Adenske pristaniške oblasti so označile za izreden in po vojni edini slučaj v zgodovini pomorstva, nezgodo 16 italijanskih mornarjev, katerih ladja se je potopila v adenskih vodah dne 1. julija. Stlačene na malo ladjico jih je razburkano morje tri dni in tri noči premetavalo brez cilja in brez upanja na rešitev. Devetkrat so sicer v daljavi zapazili ladje, a ni jim bilo mogoče, da bi oddali znamenja. Brez vode in brez hrane bi gotovo vsi pomrli, da jih ni končno le zapazila britanska petrolejska ladja »Dingle Dale« in jih popolnoma izčrpane potegnila na krov. Potreben pa je bil takojšen prenos vseh brodolomcev v adensko bolnišnico. Trije izmed njih so pokazali znake blaznosti, ostale pa upajo, da bodo rešili brez hujših posledic. Adensko ljudstvo in že prej moštvo britanske ladje »Dingle Dale« je velikodušno zbralo za italijanske ponesrečene mornarje potrebni denar in sredstva, da bodo lahko dosegli svoje domove. Hruščev v vzhodnem Berlinu NAŠ TEDEN V CERKVI Zamorski dečki gredo na počitnice 13.1. nedelja, 7. pob.: st'. Anaklet. p., m. 14.7. ponedeljek: si'. Bonaventura, šk., c. uč. 15.7. torek: sv. Henrik, cesar, spoz., sv. Vladimir, knez 16.7. sreda: Karmelska Mati božja 17.7. četrtek: sv. Aleš, spoz. 18.7. petek: sv. Kamil Lelijski, spoz.; sv. Miroslav, m. 19.7. sobota: sv. Vincencij Pavelski, spoz. * SV. ANAKLET, četrti naslednik sv. Petra na papežkem prestolu. Cerkev je vladala od leta 100 do 112. Bil je doma iz Aten na Grškem. Od tu je prišel v Rim. Tam se je seznanil s sv. Petrom. Apostol ga je pridobil za krščansko vero in posvetil v duhovnika. Bil je zelo goreč in skrben. Dal je več IZ SV. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja in ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali. — Ne vsak, ki pravi: „Gospod, Gospod," pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.« * 7. nedelja po Binkoštih Nezmotljivi Učenik opozarja in svari svoje vdane učence in vse svoje vernike: Varujte se lažnivih prerokov! Varujte se slabih, pokvarjenih in zahrbtnih ljudi! Varujte se tistih, ki se na zunaj delajo lepe, dobre in prijazne, na znotraj so pa hudobni in nepošteni ! Varujte se takih, ki morejo škodovati vašim dušam! Varujte se tistih, ki so proti Bogu, proti duhovnikom, proti veri in proti morali! Varujte se tistih, ki vas vodijo v greh! Lažnivi preroki so vedno na delu. V nobeni dobi in nobenem kraju jih ne manjka. Povsod so, na žalost, ljudje, ki sejejo strup, Mednarodni katoliški dnevi v Bruslju V zvezi s Svetovno razstavo v Bruslju se bodo vršili »Mednarodni katoliški dnevi« 14. in 15. avgusta. Sveti oče je imenoval za svojega zastopnika pri teh dnevih genovskega nadškofa kardinala Siri-ja. Steklen Marijin kip Na škotski obali bodo postavili Marijin kip iz stekla. Kip bo visok približno štiri metre in bo v sončnih dneh zaradi lomljenja svetlobe viden daleč naokoli. 50 let italijanske KA za žene Italijanska Katoliška akcija za žene je praznovala 50-letnico svojega obstoja. Preteklo sredo se je zbralo na tisoče članic v cerkvi svetega Petra k skupni avdijen-ci. Sveti oče je v svojem nagovoru kratko orisal zgodovino Katoliške akcije za žene in obenem opozoril na dolžnosti, ki jih imajo članice v sedanjem času. 60 novomašnikov v Milanu 60 novomašnikov je nedavno posvetil milanski nadškof Montini. Milanska škofija šteje 3,295.000 vernikov in je razdeljena na 912 župnij. Za dušno pastirstvo skrbi 2.340 škofijskih duhovnikov in 1350 redovnikov. Na duhovniško službo se trenutno pripravlja 2625 fantov. Vpliv radia na spreobrnjenja Japonski radio Hokkaido je dal misijonarjem na razpolago četrt kako bi bilo življenje v njegovi hi- šici vrh grička lepo in brezskrbno. Kratko in jasno mu pove, da se na strme gore ne bo možila in da ne bo nosila na glav’ci vode. Vse to je ne premoti niti takrat, ko mora njen fant na tuje. Od prevelike žalosti zboli in hujša iz dneva v dan. A glej čudo! V trenutku, ko se ljubljeni vrne, je pozabljeno vse: neskončni dnevi, ko ga je v žalosti zvesto čakala, težke ure bolezni in trpljenja. Njeno zvestobo krona vesela svatba z napitnico. Svojevrstna zamisel te spevoigre je v tem, da temelji vse dogajanje na odru izključno na narodni pesmi. Cela vrsta naših najlepših narodnih je nanizanih in povezanih v prelep venček, ki nam v ' svoji zaključeni celoti da snov za celo spevoigro. Narodna sledi narodni, nič govora vmes — samo pesem. Glavno zaslugo ima pri tej prireditvi dirigent g. Maks Debenjak. Njegova je bila zamisel za tovrstno spevoigro, sam je primerne narodne pesmi z vso ljubeznijo in spretnostjo izbral in jih povezal tako, da tvorijo dejanje igre. Izvežbal je soliste in njandolinistični orkester, ki je vso spevoigro spremljal. Ta naš mladi orkester smo že večkrat slišali, a ob tej prireditvi smo lahko ugotovili, da mladi fantje in dekleta niso obtičali pri prvih uspehih, ampak da hočejo s trudom in žrtvami napredovati, in to jim je vsekakor v čast. Ni namreč lahko pripraviti spremljavo spevoigre, pri kateri je igranje orkestra nujno odvisno od dejanja na odru. Zato gre dirigentu tem večje priznanje. Zelo dobri so bili tudi solisti, posebno še glavna igralca. Njih glasovi so čisti, mehki in prijetni, zato so dali že itak lepim narodnim melodijam še lepši prizvok. Tudi zborovski vložki, ki so vse odigravanje prijetno razgibali, so bili ze- lo lepi. Zbor je odlično pripravil prof. Mirko Filej. Seveda je dobri uspeh prireditve veliko odvisen od režije, ki jo je z njemu lastno spretnostjo izvedel Kumrov. Občudovali smo slikovite narodne noše, ki so prireditvi dale posebno živ pečat domačnosti. Pri prvi predstavi je bilo čutiti pri nastopajočih premalo sproščenosti, medtem ko pri drugi predstavi tega ni bilo več. Občinstvo je to spevoigro z navdušenjem sprejelo in prav to navdušenje je dokaz, kako so take in podobne prireditve našim ljudem od časa do časa naravnost potrebne. L-a. A. Vodd, Dominik Savio V vrsti knjižic, ki izhajajo v Trstu, smo dobili še eno: Dominik Savio. O tem mladem svetniku imamo v slovenščini že slikanico, sedaj smo dobili še kratek, a živahno pisan življenjepis izpod peresa g. Vodeta, salezijanca, ki nam pove, da je sam govoril z enim izmed Dominikovih vzgojiteljev, duhovnikom Janezom Francesio. Ta knjižica, ki jo krasi lepa naslovna stran s klišejem Dominika Sa-via, bo dobrodošla posebno naši mladini, ki tako zelo potrebuje vzornikov v letih doraščanja in zorenja. Pa tudi vzgojiteljem, staršem in učiteljem, da bodo imeli v lepem jeziku ličen življenjepis mladega junaka Kristusovega, ki bodo o njem lahko pripovedovali mladini. Zato zasluži ta knjižica, da jo vsi starši kupijo za svoje otroke in da pride v sleherno slovensko hišo. Izšle so Cankarjeve drame Cankarjeva založba, ki si je nadela nalogo, da v počastitev štiristoletnice slov. knjige, v 10. zvezkih izda Cankarjeva izbrana dela, je po daljšem presledku izdala v teh dneh deveti zvezek, ki vsebuje Cankarjeve drame. Deveti zvezek Cankarjevega Izbranega dela obsega 575 strani in vsebuje naslednje Cankarjeve drame: Jakob Ruda, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Hlapci, Lepa Vida. Tako imamo v tem devetem zvezku Cankarjevih del zbrano vse Cankarjevo dramatsko ustvarjanje, poleg tega pa še obširen dodatek pripomb urednika Borisa Merharja. Stran 4 Leto X. - štev. 2i Dr. L. Škerl, kanonik tržaškega kapitlja Za novega kanonika tržaškega stolnega kapitlja sv. Justa je bil imenovan dr. Lojze Škerl, profesor moralke v tržaškem bogoslovju. Novemu kanonikJu, stalnemu sodelavcu našega lista, ob visokem imenovanju iskreno čestitamo. Za kanonika je bil imenovan tudi g. Bruno Borsatti, notar tržaškega cerkvenega sodišča in kaplan v Rojanu. Ostalo je prazno še eno mesto v tržaškem kapitlju. Bazovica Pri nas često pomaga v cerkvi g. Jože Jamnik, ravnatelj Marijanišča na Opčinah. Prejšnji teden je obhajal svojo srebrno sveto mašo. Povabili smo ga, da bi v naši župni cerkvi proslavil svoj jubilej. V nedeljo 13. julija ob 11. uri bo jubilant daroval zahvalno sveto mašo. Govoril bo naš bivši »mali gospod«, sedaj kaplan v Rojanu, g. Stanko Zorko. Morda bomo imeli v naši sredi še drugega srebrno-mašnika, dr. Jožeta Prešerna. Novi rektor tržaške univerze Akademski senat tržaške univerze je imenoval za naslednika rektorju prof. Ambrosiniju, ki je umrl v ponedeljek 23. junija, prof. Agostina Origoneja. Prof. 0-rigone je bil rojen leta 1909 v Genovi in predava na pravni fakulteti cerkveno pravo. Svojo novo službeno mesto bo nastopil v prihodnjem novembru z začetkom novega akademskega leta. Do takrat ga bo nadomestoval prof. Giorgio Roletto, dekan tržaške univerze. Nov odhod v Avstralijo Z ladjo »Toscana« je v soboto 28. junija odpotovalo iz našega mesta ponovnih 320 izseljencev. Njihovo izselitev je preskrbela ustanova CIME. Od teh je 160 španskih delavcev, drugih 160 pa so izbrali po raznih italijanskih zbirnih taboriščih. V Patrasu bo ladja sprejela na krov še 400 grških izseljencev za Avstralijo. Žaveljsko podjetje AFA prenehalo obratovati Osebje žaveljske železarne AFA je pretekli teden prejelo odpustilno pismo zaradi prenehanja obratovanja tovarne. V podjetju je bilo zaposlenih 40 delavcev in 4 uradniki, ki bodo sedaj povečali število brezposelnih. Sestanek novega odbora trgovinske zbornice Dne 4. julija je imel novi izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice svoj sestanek. V prvem delu zasedanja je dr. Caidassi razpravljal o nalogah in vprašanjih, ki jih mora rešiti trgovinska zbornica v raznih gospodarskih sektorjih, ki se tičejo industrije, zunanje trgovine in prometa, notranje trgovine, turizma, pomorstva, obrtništva in kmetijstva. V drugem delu pa so razpravljali o smernicah za bodoče delo ter o razširitvi odbora z novimi člani. Zaključek X. tržaškega velesejma V nedeljo 6. julija so v Trstu z velikim uspehom zaključili X. mednarodni velesejem. Posebno zadnje dni je velesejem obiskala velika množica Tržačanov, pa tudi tujcev, ki so se vsi pohvalno izrazili o lepi uredbi velesejma in razstavljenega blaga. V soboto popoldne so v okviru tržaškega velesejma razdelili na motorni la-dji»Satumia« nagrade za najboljše filme, ki so jih predvajali na velesejmu. Pregledali so 76 reklamnih filmov in dodelili prvo nagrado družbi »Gamma film« za reklamni film »Rugby«. Drugo nagrado so dodelili družbi »Adriatica film« za film »Ogenj«, nakar so podelili še dve nagradi in nagrado za najboljšo režijo, ki jo je bila družba »Cine Televisione S. p. A.«. Zvečer pa je bila na gradu sv. Justa simpatična prireditev »Kronajmo ljubezenski sen«, kateri so poleg slavnega Mika Bongiorno prisostvovali tudi številni umetniki. Izmed sto udeležencev' natečaja je žirija izbrala mlada tržaška zaročenca, 21-letno Liliano Burolo in 29-let-nega Umberta Fragiacoma, ki se bosta poročila v septembru. Za nagrado sta dobila novo opremljeno stanovanje, balo za nevesto in druge vrednosti ter 100 tisoč lir gotovine. Kot najbolj zaslužen par, ki je srečno premostil 50-letničo poroke, pa je žirija izbrala zakonca Frančiško in Romana Vallon iz Milj. Oba imata že nad osemdeset let ter sta vzgojila devet otrok. Ko sta se pojavila na odru, obkrožena od 22 nečakov in sinov, ju je sprejelo navdušeno ploskanje. Zaželela sta si kot nagrado televizijski aparat, ki jima ga je velikodušno poklonila tržaška tvrdka Pezziol. Sv. Ciril in Metod na Padričah V nedeljo obhajamo Padričarji svoje opasilo, obenem tudi 60-letnico naše cerkve. Ob 10. uri bo sv. maša, popoldne ob 15.30 pa večernice. Zdi se nam prav, da se takih obletnic slovesno spomnimo, saj nam veliko povedo. Ker v naši vasi ni bilo pred 60 leti nobenega verskega znamenja, so naši očetje sklenili postaviti majhen pilj na mestu, kjer stoji današnja cerkev. Toda med kovanjem načrtov so se dobre volje ogrele in iz skromnega pilja je nastala cerkev. Znamenje, da so bili takrat možje verni in navdušeni za cerkev. Vaščani so zavihali rokave in začeli sami zidati cerkev z lastnimi sredstvi. Zemljišče je daroval lastnik. Zidali so cerkev, ko je bilo na polju največ dela. Zato so žene prevzele delo na polju, možje pa zidanje cerkve. Ličen oltar je izdelal, postavil in daroval svetoivanski kamnosek Grbec. Dva zvonova je vlila livarna Lapagna pri Sv. Ivanu. Iz ljubezni do naroda so si naši očetje izvolili za patrona sv. Cirila in Metoda, ki naj čuvata naš narod pred potujčevanjem in še zlasti pred brezboštvom. Naročili so kipa na Moravskem: tam ju Nova relikvij arij a sv. Mohorja in sv. Felicite Pred dvema letoma so, kot znano, u-kradli razne dragocenosti iz zakladnice stolne cerkve v Gorici. Med temi sta bila tudi dva dragocena doprsna kipa - re-likvijarija sv. Mohorja in sv. Felicite. Stolni župnik msgr. Velci je poskrbel, da so oba kipa-relikvijarija zopet obnovili. Delo je poveril milanskemu mojstru-zlatarju, ki ju je sedaj dokončal. V soboto, na praznik sv. Mohorja in Fortunata, bodo oba kipa slovesno blagoslovili med pontifikalno mašo v Ogleju, nakar ju prenesejo in izpostavijo v goriški stolnici. Tu bo drugi dan ob 10.30 slovesen pontifikal goriškega nadškofa. Nov relikvij arij a sta veren posnetek prejšnjih dveh in oba iz srebra in zlata ter okrašena z dragocenimi kamni. Sovodnje Občinska seja V sredo, dne 2. julija smo imeli zopet sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila dolga vrsta raznih zadev, tičočih se naše občine. Občinski svetovalci so krepko posegali v diskusijo, posebno o-ni od opozicije so želeli to in ono pojasnilo, predno so dali svojo odobritev. Glavne odobrene zadeve so naslednje: . bodo gotovo najlepše upodobili, so si mislili naši verni gospodarji. In imeli so prav. Tako imamo Padričarji čedno cerkev, ki je posvečena apostoloma Slovanov. Cerkev potrebuje precejšnjih popravil. Če so naši očetje tako skrbno pripravili cerkev, se bomo morali tudi mi vsaj toliko potruditi, da jo bomo v najkrajšem času obnovili. Isto leto kot cerkev so naši narodno in versko zavedni gospodarji ustanovili pevsko društvo pod imenom SLOVAN, ki je vedno pridno delovalo, kar priča o narodni zavednosti naše vasi. Bog daj, da bi mi postali vsaj malo bolj podobni našim prednikom, ki so zvesto služili Bogu in domovini! Mladi Padričar Sv. Ivan V juniju smo praznovali dvoje zanimivih obletnic. Dne 27. junija je bila stoletnica posvetitve naše cerkve, kar smo proslavili s slovesno devetdnevnico, med katero je zelo lepo številnim poslušalcem govoril g. Jože Vidmar. Istočasno pa smo se spomnili 650-Ietnice, odkar je bila, če smemo verjeti starim zapiskom, zgrajena naša »stara cerkev« sv. Ivana in sv. Pelagija. Tega dogodka smo se spomnili na dan rojstva sv. Janeza Krstnika. Ze prejšnji večer so veselo goreli kresovi in so peli zvonovi do enajste ure zvečer. Posebno lepe so bile pobožnosti v stari cerkvi, kjer so posebno stari Svetoivančani z zanimanjem poslušali pri večernih pobožnostih in pri sv. maši izrednega govornika, ki je govoril ob devetdnevnici. V nedeljo med osmino praznika smo imeli po stari navadi slovesno procesijo. V nedeljo 13. julija imamo spet domači praznik. Naš župnik, preč. g. Salvator Degrassi, ki je v tej župniji že mnogo let, bo obhajal 25-letnico svoje nove maše. Za slovenske vernike bo imel sv. mašo ob 10. uri, skupna slovesna sv. maša pa bo ob 11. uri in en četrt. — Vabimo k obilni udeležbi. 1) Nabava 1.000 kub. metrov gramoza za posipanje občinskih cest. Pri tem pa se je razvila živahna debata, češ naj bo cestar za to, da skrbi za ceste, in ne za to, da opravlja posle občinskega obhod-nika. Za ta posel imamo že enega na-stavljenca. Cestarju naj se rajši dodeli še en pomočnik, ker so občinske ceste vedno potrebne popravil. — Tu bi pokrajinske in državne oblasti zopet spomnili na nujno potrebo, da se asfaltira vsaj cesta skozi Sovodnje. 1) Druga večja zadeva je bil povišek lovskih pristojbin. Tu se svetovalci zopet niso ujemali. Eni so bili za to, naj se najemnina za lov poviša 900-krat v primeru z letom 1938, drugi pa so predlagali, naj se poviša samo 150-krat, tretji zopet 500-krat. Ko je župan dal na glasovanje vse tri predloge, je večina odobrila predlog, naj se lovska najemnina poviša 500-krat. 3) Odobrili so obnovitev podu v občinskem ambulatoriju, povišek najemnine za javno napajališče v Rupi na 8 tisoč lir letno, nagrado županu po 10 tisoč mesečno, kot določa zakon, podaljšanje pogodbe za trošarino s tvrdko Bozzini iz Gradiške in še nekaj drugih manjših zadev. 4) Debata je bila pa ostra ob vprašanju nagrade občinskemu blagajničarju v zne- sku 84 tisoč letno, in to kar za štiri leta nazaj. Prisotni so se čudili, kako to ia odkod se bo vzel denar, župan je pojasnil, da tudi to nagrado predvideva zakon, denar pa da bodo vzeli iz fondov za občinsko babico zato, ker babice nimajo. Svetovalci manjšine so se čutili prizadete zaradi samovoljne spremembe občinskega proračuna in so protestirali-Župan je obljubil, da bo v prihodnje dajal občinski proročun v pregled vedno vsem svetovalcem, ki se za zadevo zanimajo. Podgora V nedeljo smo v cerkvi slišali številke izvedene statistike ali cerkvenega ljudskega štetja, ki ga je naš župnijski urad izvedel za vse prebivalstvo naše župnije- Še v soboto, to je ob zaključku vsega pregleda in štetja, je Podgora štela točno 2201 prebivalcev. A glej, v nedeljo zjutraj, to je 6. t. m., še predno je zazvonilo sveto jutro, je pa naglo in nenadoma izdihnil znani lastnik podgorske prodajalne mleka v Predilniški ulici št. 5, to je g. Širok Ivan ali Giovanni, ki je svoj čas imel tudi mesnico. — Preostalim naše sožalje in pokojnemu daj milostni Bog večni pokoj. Podgora šteje sedaj 2200 prebivalcev. V tem številu so seveda vključeni vsi tisti, ki prebivajo v novem delu Podgore, ki mu pravijo pri Madonnini. Goriška mestna občina pozorno sledi temu prirastku in ima že v načrtu, da bo tam okoli zgrajena še nova osnovna šola in tudi nov otroški vrtec. Prebivalstvo pa si upravičeno želi in neprenehoma prosi tudi za novo cerkev ali vsaj cerkvico, kar jim Bog tudi čimprej dodeli. OBVESTILA VODSTVO MARIJANIŠČA na Opčinah sporoča, da sprejema prošnje za sprejem fantov v zavod skozi ves mesec julij-Prednost imajo oni fantje, ki bodo obiskovali srednje šole. Revnim gojencem se mesečnina znatno zniža. DUHOVNE VAJE V GORICI. V teh počitnicah bodo v Gorici duhovne vaje za dekleta, in sicer od 20. avgusta zvečer do 24. avgusta zjutraj. Vodil jih bo p. Demšar, lazarist. — Vpisovanje sprejema vo- J ditelj Marijine družbe v Gorici, stolni 'O' kar Kazimir Humar, Corte S. Ilario 7. Gorizia. Vzdrževalnina 2.000 lir. Ce bo mogoče, bodo v drugi polovici avgusta duhovne vaje tudi za fante. Vsekakor bomo to pravočasno sporočili. Duhovniki bodo imeli svoje duhovne vaje v Trstu, in sicer od 31. avgusta do 4. septembra, čč. gospodje naj se za duhovne vaje priglasijo na škofiji ali pri vodstvu Duhovske zveze v Trstu, oziroma v Gorici. Projekcije filminov Opozarjamo otroke iz ljudske šole ter dijake iz nižjih razredov srednje šole, da so med počitnicami vsako nedeljo ob 11" v dvorani na Placuti projekcije filminov poučne in zabavne vsebine. Starši, poskrbite, da vaši otroci ne zamudijo te prilike, ki jim bo v prijeten pouk in razvedrilo. Na svidenje torej z vašimi otroki to nedejo ob 11. uri na Placuti. Izlet v Avstrijo Bazoviški oder prireja izlet v Avstrijo 2. in 3. avgusta. Kdor želi, se lahko pridruži izletnikom. — Vpisovanje do nedelj® 6. julija v kinodvorani v Bazovici. OSMI TABOR SLOVENSKE PROSVETE BO V NEDELJO, 13. JULIJA 1958 NA DVORIŠČU MARIJANIŠČA NA OPČINAH — ZAČETEK OB 18. URI POZDRAV TRSTA ■ PESEM GORIČANOV ■ POZDRAV GORICE N ato predstava zgodovinske drame z naše obale: JUGUNDA - BELA GOSPA DEVINSKA Napisal: SLAVKO REBEC Režiser: JOŽE'PETERLIN Glasbena spremljava: SAŠA MARTELANC Nastopajo: Jugunda, Devinska gospa — Mara Terčeljeva; grof Ulrik von Tybein — Drago Štoka; Jula pl. Koszeny — Marija Mislejeva; Kuno, grajski služabnik — Slavko Rebec; Silinski pl. Erazem — Saša Rudolf; njegov oproda — Ivan Makuc; Joco, slovenski ribič — Gregor Pertot; nemški plemič — Franc Mljač; francoski plemič — Jožko Pirjevec; angleški plemič — Marij Maver; italijanski plemič — Ladi Vodopivec; Bard — Marij Terčon; služabniki, ribiči, vojaki. Pred našim taborom bo v openski župni cerkvi shod za goriške in tržaške romarje, ki gredo v Lurd. — Začetek ob 1630. — Po shodu vsi romarji vabljeni v Marijanišče na tabor! Tržaški in goriški Slovenci, pokažimo svetu, da živimo! Vsi na tabor, kot so se nekoč zbirali naši očetje! Wilhelm Hiinermann: QQ cMa božjih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder V sveti velikonočni noči so po dolgem času spet gorele sveče v skednju kmeta Pasquiera. Navzoči so bili brez izjeme vsi verniki iz Montbernage, čeprav so vsi vedeli, da so s tem v času strahovlade tvegali življenje. Vendar je sveti praznik potekel nemoteno. Peter Coudrin je razglasil veselo oznanilo o vstajenju. V vseh srcih je gorelo veselje, kot da je ta sveta vest prišla vprvič na zemljo do ljudi. Ko je pri spreminjevanju zadonel srebrni glas oltarnega zvončka in oznanil zasramovanim in preganjanim kristjanom v revnem skednju, da je sedaj sam Bog prišel v njihovo bedo, tedaj je z vseh src odpadla skrb in bojazen in povsod je bila samo vriskajoča, nepojmljiva in neizmerna velikonočna sreča. Višek tihega slavja pa je bilo prvo obhajilo otrok. Tiha resnoba in veliko veselje je žarelo z mladih obrazov malih, ki so pristopili k božji mizi. Coudrin je s svetim spoštovanjem dvignil belo hostijo, v kateri je bilo božje srce, in izgovoril svete besede za obhajanje. Takrat je Gospod sam vstopil v mlada srca in jim dal moč, katero je čas strahovlade zahteval tudi od najmanjšega Kristusovega učenca. STARI KROŠNJAR Z ZDRAVILI Po cestah v Cbatellerault se je trudno vlekel star mož. Kazalo je, da je slep. Nosil je namreč črne naočnike in s palico je previdno otipaval cestni tlak, preden je stopil za korak naprej; tudi ga je vodil vitek črnolas deček. Na prsih je nosil na jermenu zaboj, kakršne imajo krošnjarji in pohišni prodajalci. Neenaka dvojica je molče šla svojo pot. Ko sta pa prekoračila trg, jima je stopil nasproti raztrgan miličnik in zaklical: »Ojla! Počakajta malo vidva! Pokažita, kaj imata v zaboju!« »Dobre stvari, zdravilne stvari, koristne stvari,« je za-krehal starec in s tresočimi se rokami odprl svojo trgovino. »Ali hoče državljan pogledati? Mazila za vse mrzlice in bolezni; obliži iz smole, obliži za mehurčke, čudodelni obliži, vam pravim! Brinove jagode, kodrava meta, kolinež, vse pripomočke proti bolezni! Kupice za puščanje krvi. Če ima meščan morda preveč krvi, mu lahko nastavim nekaj svojih pijavk. Samo majhno zarezo bom naredil; bolelo ne bo nič.« »Ne, ne, le pusti, stari!« se je zarežal miličnik. »Za to imamo danes v Franciji druga sredstva, kot so tvoje kupice za puščanje. Ali morda še nisi slišal, da so iznašli strojček za puščanje; pravijo mu giljotina. Ta naredi le majhno zarezo in nič ne boli, ha ha ha!« Miličnik se je smejal svoji šali, da so mu solze tekle po licih. »O giljotini sem slišal,« je zakašljal starček. »Bog daj, da se ne bom po-bliže seznanil z njo.« »Bog daj!« je zaropotal vojak. »Zdi se mi, da se ti v glavi malo mesa, stari, ker še ne veš, da smo v Franciji Bog® odpravili. Toda spravi spet skupaj svojo ropotijo. Hotel se® samo pogledati, ali nimaš kakili državi sovražnih letakov-Po Franciji se dandanes klati različna sodrga, kateri je treba gledati prste. Zdaj pa le pojdi in poskusi, kako boš prodal svoje kupice za puščanje! Gotovo boš imel dobro kupčijo.« »Ali res mislite, da bom v Cbatellerault kaj prodal?« je vprašal stari bebasto. »Ali je v mestu veliko bolnikov?« »Gotovo, gotovo!« se je posmehoval rdeči. »Pojdi k sta-remu urarju tam gori na voglu. Ta se bo kmalu stegnil* Morda bo kupil kaj tvojega mazaškega blaga. In stara Marija tam gori pri »zlatem labodu« je sušična; izkašljala si b0 skoraj srce iz telesa. Tudi ta bo vesbla, če jo spet ozdraviš-Poleg tega pa lahko oba dobita tam prenočišče, ne da b> bilo treba plačati. Morebiti se bo našla tudi kaka klobasa za vaju. Tebi je itak videti, da ne ješ vsak dan gosje pečenk® in tudi dolgin se zdi, da ne je preveč! Hahaha!« »Da, revna sva in se lepo zahvaljujeva za pojasnilo. Po-skusiti hočeva srečo!« S temi besedami sta se stari in njego« mladi vodnik spet odpravila. Miličnik je v svoje veliko veselje videl, da sta res izginila v urarjevi prodajalni. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je rekel krošnjar z mazil'’ ko ga je neka stara žena z zaskrbljenim in žalostnim obrazom vprašala, kaj želi. »Vekomaj, amen!« je odgovorila urarjeva žena kot p° navadi. Nato se je pa hudo ustrašila in zastokala: »ToJ« kako morete tako pozdraviti v današnjem času. v katere® živimo? Ali ne veste . .?« (Nadaljevanje)