Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po posti /.a celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. 60 kr . v tiskarnici sprejemana na leto 'i gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedelj« ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.
V Ljubljani 1. maliga travna 1862.
I Ani 10.
Terpljenje Jezusovo.
IV.
Judov serca omečiti.
Izprostiti Jezusa. Z biči ukaže tepsti, biti Zdaj pitat Nedolžniga. Briči vanj sc zaženejo.
Polni malopridnosti ; Slečeniga raztepejo. Brez strahu in milosti.
Ne omeči jih biče vanje.
Krono s ternja še spleto; Svojinu kralju v zaničevanje
Dcnejo jo na glavo : Dajo terst mu še v desnico,
Pred-nj poklekujejo: Pot. življenje in resnico Hudo zasramujejo.
Ternje hudo glavo rani,
Sveto lice obledi; V bolečini tej neznani Duša in telo terpi : Vender Jezus nič ne reče.
V Božjo voljo vdan stoji, Kakor dež od njega teče Svetih žil predraga kri.
Na Pilatovim dvoriši
Se še razleguje glas; Krik prestrašni se zasliši:
r\jeg:t kri naj gre na nas! Baraba, sodnik izprosti!
Kristusu naloži križ ; Tožen ti je že zadosti. De postavi zadostiš.*
Težek križ mu naložijo.
Na goro ga vlečejo; Sujejo ga in rotijo.
Clo po tleh ga mečejo. Bil je vsim dobrotnik mili
Cele svoje leta tri; Nihče se g* ne usmili Ves pobit na tleli leži.
Trikrat veržc križa teža
Jezusa na lerdo pot! Oslabljen ves od tepeža
Ze poti mertvaški pot. Pot obraza mu otreti.
Od strani Veronika Bliža se v ljubezni sveti. In mu potni pert poda.
Na terpljenja ojstri poti Jokajo za njim žene; Jim obernc se nasproti. —
Jok presunc mu serce : — «0 Jeruzalemske hčere !
Ne jokajte nad menoj ! Še britkosti mnogotere Skus le bote nad seboj !~
rČc na lesu še zelenim Delajo tako strašno: kaj goditi na vsušenim
Se kedaj še moglo bo ? Strašnih mogle biti priče
Bote še reči same! Za se in za otročiče Svoje točite solze !u
S križem ranjen Jezus pride
Na Kalvarijo goro; Smertna teža ga obide.
Žejo zdaj terpi hudo. Jesiha mu dajo piti.
Njemu . Božjimu Sinu, Ki 'z neba pusti dežiti Zdravo pjačo vsacimu.
Svete mu roke razpnejo.
In nategnejo noge. Žile z žeblji prebodejo.
križ pa v zemljo zapade! Usta huda žeja pece.
Hiti žolča mu dado; Sveta re.šnja kri mu teče Iz telesa na zemljo.
Zf! veliki leden
(Poleg cerkvenega petja). Začne se žalostna pesem Jeremija preroka.
Alef.
Ah! samotna brez ljudi Hči Jeruzalem sedi; Glej Gospa narodov kdaj Vdovi je enaka zdaj; Sred dežel je kraljevala, Zdaj pa sužnja je postala.
*) Tako v pesniške verstice peti; hebrejska pesniška stavek začenja s čerko izviru.
Bet.
Britko joka celo noč, Z lic teko solze na moč; Ne tolaži je nihče, Kar nje ljubih šteje se; So prijatli se umaknili, V neprijatle spremenili.
djana, se Jeremijeva pesem ložje da šega je posneta s tem, de se vsak po versti abecede, kot v hebrejskem
(■imel.
'■re z domii hči Judova Stiska jo je zmagala; Med narodi «c derži. Pa pokoja zanjo ni: Preganjavrov truma eela Je v tesnobi jo prijela.
Da let.
De na praznik ljudstva ni.
To/.i Sijon . v bog« hči; \ rata njene sterte so. Nje duhovni tarnajo . Nje device so v britkosti, Sam,» polna je grenkosti.
lic.
Ha. rez njo mi. bogate, kar nasprotnikov je nje . ker je vdaril jo <M>«pod Za število njenih zmot; Nje otroci so speljani. Pred stiskavcam v sužnnst £nani. Jeruzalem! Jeruzalem! .-preoberai se
k «■•»-■ (cidu svojimu Bogu.	Hiciager.
Izlili
)
po milosti Božji in apostoljskiga sedeža
teržaško-koparski škof
duhovstvu in vsim vernim zveličanje in blagoslov v Gospodu!
(Svobodno po laškim izviru. Poslano).
(Konec.)
Ce tedaj pa sam Kristus jc liotel dati svoji cedi pastirja, ki ga tako čudovitno podpira mnogoterost narodov, ki ga varuje nebeška straža, bo tudi gotovo stan njegovih ovčic na vso moč hranil proti hudobnim naklepam tihotapskih protivnikov in zoper požrešnost zgrabljivih volkov, če le ovčice ne poslušajo glasa zapelji vcoviga in se ne klatijo svojeglavno po od le žn i h spašnikih, ter so same krive, dc zabredejo v mreže svojih zalaznikov in se dajo tako v gošavah pogoltniti zgrabi ji vini zverinam. Mi smo, o predragi ot7oci v Kristusu! tiste ovčice, kijih je izročil Odreš^nik varstvu svojiga nebeškiga Očeta (Jan. XVII.), de smo zedi-njeni v resnici, in de se nobeden njih ne pogubi, ki prerojeni v svetem kerstu so bili pridruženi izvoljeni čedi; mi smo vsi otroci tiste matere svete katoliške-rimske Cerkve. Laški, slovanski in nemški jezik nima no-beniga razločka v sporočilih glede na našo večno zveličanje; kajti ravno tiste britkosti, ravno tisto veselje občutimo vsi sploh v svojim dušnim življenji, ravno tisto upanje in ravno tista postava nas spremlja v večno domovino. Za tega voljo vas s sv. Pavlam priserčno prosimo, pobratite se sploh v eni misli, de se to med vsimi jeziki zgodi, če ravno se glase tudi razno, de vas raznost dozdetja ne pomoti keršanski ljubezni vkljub, temuč bodite popolnama eniga duha in ene misli! Glejte! tudi solnčni žarki se v sedmerih barvah lesketajo, vender pa le zmiram ena
luč ostane, ki nam obseva podobe vsih reči; naj tudi telo v zavezi z raznimi udi sleherno opravilo dover-šuje, vender le glava vravnuje naše naravno življenje: prav tako tudi razni narodi drugiga nič niso, kot zgolj eno samo Božje ljudstvo in eno samo skrivnostno Kristusovo telo. Ravno za tega voljo pa je potreba edinosti tako pri medsebojnim podpiranji in poterplje-nji, de se v raznim dozdetji naša, če prec od resnice razsvetljena pamet ne pomoti in naše moči še prej nepridno ne oterpnejo. ne omagajo, kot de svoj zaželeni namen dosežejo. Zato vas pa z aposteijnam zarotimo: ..Imejte v ljubezni poterpljenje eden z drugim, vsak čemer in prepir, in jeza, in krik, in klet— vina naj deleč in deleč z vsako zanikernnstjo od vas ostanejo, bodite eden drugimu postrežljivi, miloserčni, pripravni, si med seboj odpustiti, kakor je tudi Bog vam po Kristusu odpustil." Ef. IV.
Naj tudi čedo obilniga števila varuje pazljivi pastir. naj ona tudi ne zaide na nevarne stermine in v globoke jarke, naj se pase se s tako zdravo travo; vender le težko in težko odide sleherni nevarni in kužni nalezbi, zatorej je pa potreba posebne skerbi za vračilo imeti, de se ž njim bolane ovčice ozdrav-Ijajo. zdrave pa bolezni obvarujejo. Tudi v Kristusovo ovrnieo prileze včasi kužna bolezen, ki napade duh vernih Kristusovih služabnikov, in neumerjoče duše tako oslabi in omami, de niso nikakor v stani si na potu čednosti naprej pomagati, in kadar v človeškim sercu ljubezen do Boga oterpne, nič drugiga toliko ne želi. ko po luži posvetnih slasti se tako dolgo valjati, de serce kar neprevidama za vse — vedno biti neha. — Kristusova Cerkev, ki je zrniram pripravljena svojim bolanini otrokam na pomoč hiteti, tudi primerne zdravila vsakterimu zastonj deli. naj že njegova duša hira za kakoršno koli boleznijo. Ako te merzlica silovitih strasti terpinči in ti vročina po udih vre, ti Cerkev podi« žive vode, ki izvira iz studenca tvojiga Zveličarja, in slehern, kteri iz nje pije. ne bo žejin vekomaj. Ako ti je pregreha skelečo rano vsekala, ti podari Cerkev čudovitno mazilo, ki zaceli rano. Ako se ti življenje prignjusuje in britkost tvojo dušo tare. te povabi Cerkev na gostje, pri kterih angeli strežejo, pri kterih sveto veselje in pravična dobra volja kraljuje in ne ostane neokrepčan nobeden gost. — To je jedro svetiga štirdesetdanskiga postniga časa in doba zveličanja sploh vsim. Božja modrost se raz-lega p«» prižnicah. in sveti evangelij se oznanuje povsod bogatim in ubogim, ob kratkim, vsim sploh, ki želijo poznati pot resnice, pravice in mirti. Vsmiljenje Bližje se razširja čez zemljo in vsi grešniki se iz svojiga izobčenja kličejo. V spovednicah jih pričakujejo Božji namestniki, de bi jih odvezali storjenih pregreh in kot dušni zdravniki njih rane obezali. Gospodovo usmiljenje, polno vsakterih blagodarov, se razlije od nebes čez ljudstvo, ki se vredno približuje Božji mizi, in čast vstajenja k večnimu življenju je zagotovljena vsim. ki s prečešenjem (obhajilam) telesa in kervi Jezusa Kristusa se deležne store dostojnosti od smerti zbujeniga Zveličarja.
Pa kd» vender bi se prederznil tajiti, de ljudstvo nase dobe ne zdihuje pod težko butaro raznih nepri-lik ? l>o glavah roji učenost modrijanov, v p I o d i večji del nespainetnost, serca so oterpnjene od prevzetnosti, lakomnosti in požrešnosti; zgledi pravičnih, besede pobožnih, usmiljenje blagoserčnih se zasmehujejo, ob-rekujejo in še tudi preklinjajo. Nar veči nesreča pa še je, de se takimu bolniku blodi, kot de bi bil zdrav in pri nar boljši moči — in ravno zato se brani ozdrav-nika in potrebniga tečniga zdravila: ali pa k večimu že ves spit pri mazačih iše kakiga polajšanja, pa se redni
postrežbi vdati noče. Cuj resnico, ki jo je Bog po prerokih govoril: „Jez bom modrost modrih vničil in previdnost previdnih zavergel.4* I. Kor. I. 19.
Kdo li bo toraj tisti modrijan, ki bi učil pravo pot? Kdo tisti ozdravnik, de bi ustavil omenjene bolezni? Sirah (Ekl. I.) to pove, rekoč: „Obilnost modrosti je — se bati Boga, ona je polna miru in blažniga sadu. Vera varuje in opraviči serce in prinese radost in veselje! Moj sin! če želiš modrosti, spolnuj zapovedi, in Bog ti jo bo dal, ona povzdigne k časti tiste, ki se je polastijo, kajti iz strahu Go-spodoviga izvira umnost in spodobnost, in iz nje se hiša napolni z blagoslovarn in izbe se založe z ne-potekljiviini zakladi."
Oh, verni se vender, po verni se sveta vera! ti porodnica vsih dobrot, v domači se spet s svojo priljudnostjo pri človeških narodih in vkorenini se tako v prebivališih bogatih kakor ubogih, in ostani viših in nižjih vedno zvesta tovaršica: razodeta vera naj bo učenica resnice, keršansko upanje podpornica popotvanja, in Bož ja l jubezin urednica življenja! Le tako bo oblast očetova ali oblast staršev spet dobila svojo nekdanjo čast, otročja pokornost bo varvala poštene hiše nevgodniga duha, zakonska ljubezin bo osladila pozemeljsko romanje, primerno gospodarstvo bo ob-varvalo vdove in sirote skerbi za živež. Le tako se bo deržavno društvo zedinilo v pravici in spodobnosti; začasni oblasti, ktera se bo kot od Roga postavljena spoštovala, se ne bo odrekla pokornost: zasluge bodo po vrednosti cenjene, verste po častni stopinji bodo vravnovale posebne lastnosti, in sploh bratovstvo bo objela enaka pravica. Le tako bodo spoznali vladarji, de svojo oblast dobivaio od tistiga Roga, ki gospodari po svoji sveti volji s kronami in s kraljestvi, in ljudstva bodo skazovale zvesto pukoršino prestoljnimu Veličanstvu, če se le zmiram raz teh prestolov tudi oznanovala bode postava ali zapoved Kralja vsih kraljev in vesoljniga Gospoda. Naj se toraj vzdignejo in puhtijo goreče molitve k prestolu Vsemogočniga, naj se povernejo grešniki od svojiga hudobniga pota, naj se vnamejo pobožni, hvalo in slavo peti nar Vi-šimu, de bo nastopni štirdesetdanski čas znamnje tiste dobe, v kteri Rog, vidši britke solze duhovskih zborov in pa kraljevih dvorov, kakor tudi neštevilne množice svojih pravovernikov, se nagne k usmiljenju, varvati in zaklanjali svojo Cerkev, novi Sion, in sprejeti želje in molitve svojiga zvestiga služabnika Davida in svojiga svetiga višjiga duhovnika Arona. Amen.
Stra&no povračiio.
V neko vas na Milanskem se je pred malo mesci domu vernil neki gospodič, ki je bil Garibaldov vojaški častnik. Ril je ta človek tako spačen in okužen od brezbožnih naukov, de ni le pohujšanja trosil pri svojih tovarših in prijatlih, temveč tudi v svoji lastni deržini in celo še pri svoji lastni materi, ki je bila do takrat zmiraj pobožna gospa in je zvesto v cerkev hodila. Zgodi se, de neki dan nesrečni mladrneč s svojo nesramnostjo tako deleč pride, de visoko z okna očitno zasramuje in zasmehuje duhovna in ljudstvo, ker so rezni in žalostni med psalmi in molitvami mer-liča spremljali na pokopališe. To djanje je vse pretreslo in zbudilo veliko nejevoljo v vsih sercih. — Kaj se zgodi? Tri dni pozneje — ob ravno tisti uri — mu pred noge mertva na tla pade njegova uboga mati, od nagliga mertvuda zadeta; in nejeverni gari-baldež, kakor edini sin, se je mogel ponižati ter vabiti in prositi duhovstvo in ljudstvo k pogrebu svoje matere. Vsak človek je v tej dogodbi spoznal očitno
roko Božjo, ki strahu je brezbožne in zasmehovavce njegove svete vere. Tako „Armonia.u — Marsikteri, ki saj po zunanjim ne kažejo kaj dosti spoštovanja do mertvaških sprevodov, se utegnejo iz tega kaj učiti.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Jntri, to je, 2. t. m. pridejo Njih veličanstvo svitli cesar iz Benetk v Ljubljano.
Iz Ljubljane. v „Novice'4 v 13. svojim listu razgla-šujejo Tomanov in Cernetov dopis do .,milih rojakov," v kterim je razloženo, koliko jc opravilo Cernetovo zavpra-šanje do pravosodnega ministerstva zastran vpeljave sloven-sine v sodnije po slovenskih pokrajinah. Odgovorilo je mi-nisterstvo, da je že dalo ukaz do vikših sodnij v Gradcu io v Terstu, v kterem je zapovedano:
I.	Da morajo sodnije, kadar imajo s Slovenci obravno-vati, zatožence in priče v kazenskih rečeh, kar koli je mogoče, v slovenskem jeziku zasliševati in njih odgovore vsaj zastran poglavitnih delov v slovenskem jeziku pisati v zapisnike.
II.	Zapisniki zastran priseg, ki jih imajo Slovenci prisegati, morajo se karkoli je mogoče po slovenski pisati in vsaj besede prisege same morajo v slovenskem jeziku zapisane biti.
III.	Mora se na to gledati, da pri kazenskih in pri končnih obravnavah z obdolženim, ki je Slovenec, sodniki, uradniki deržavnega zastopništva in zagovorniki so slovenskega jezika popolnoma zmožni, da se čisto slovensko ob-ravnuje in da se razglasujejo razsodbe in če je mogoče tudi nje vzroki v slovenskem jeziku.
IV.	Morajo sodnije v slovenskih pokrajinah vloge v slovenskem jeziku pisane sprejemati in kar je mogoče Slovencom dajati odloke ali rešitve v slovenskem jeziku.
V.	Ustanovljuje se, da se imajo po potrebi preskerbeti razne p.ovabiia, varhni (jerobni) dekreti, obljubni in smertni zapisniki, ter manjše zmiraj enake odloke v slovenskem natisu in da se tako marajo Slovencom razpošiljevati.
Na dalje je bilo od miuisterstva naznanjeno, da je za-povedalo ob enem, da se mora pri dajanju vradniških služb posebno gledati na to, da prosivci znajo slovenski jezik in da se imajo le taki priporočevati ministerstvu za tiste službe, ktere ono daje.
V poglavitnem je pa ministerstvo v svojem odgovoru očitno spoznalo in izreklo, da Slovencom ne odrekuje enake pravice zastran vpeljave slovenskega jezika v sodnijah, kakor so bile za moravsko deželo oglašene 22. junija 1861, ali da zdaj še ni mogoče slovenskega jezika enako kakor českiga na Moravskem popolnoma vpeljati.
Zvesta slovenska poslanca, to oznanovaje. opomnita, da v svobodni deržavi, kakor je zdaj Avstrija, grejo vsim narodom enake pravice, da je sprejetje našega milega domačega jezika v šole in vradnije pravična tirjatev, ktera je pa vender zbudila mnogo nepoštenega in krivičnega nasprot-vanja. Vzrok tega nasprotvanja da je nekaj v poprejšnji razvadi in nesvobodi, nekaj v pomanjkljivem izučenji ma-teruega jezika itd., nikakor pa ne v nezmožnosti našega prelepega iu dostojno izobraženega jezika. Prizadevanje rodoljubov je tedaj zadelo na upore in zavere, znano je, kako malo se je doseglo zastran šolstva itd.
Toliko smo dosegli dozdaj, pravita naša poslanca, da v naši deželi v naših sodnijah naš jezik ni več ptujec in da se ne sme iz njih pahati, kakor da bi mu ne šla ni-kakoršna pravica. Obljubimo si pa, da hočemo stopinjo za stopinjo korakati naprej, da pridemo v stan, kakor so drugi narodi. Da se pa spoluijo naše pravične želje, pomagaj Bog! Tako poslanca.
Ta lučica boljšega upanja bo po Slovenskem gotovo sprejeta z velikim veseljem, zlasti ker dandanašnji se vlade
z nobeno rečjo nc morejo svojim Ijodstvom bolj prikupiti, kakor da jim v narodovnem oziru njih pravične želje spol-nujejo. Da je slovenski jezik zrel za vradovanje. to zamore le samo tisti tajiti, kdor ga ne zna. Da ni več su-žinj, ampak brat druzih jezikov, to je poštena in pravična reč. Da bo prejemal od Očeta z družim? brati enaki delež, to je ležeče tudi na rojakih. Da naj se bratje jeziki med med seboj ne čertijo, da naj stareji (v oliki) tudi Benia-minčka ljubijo, to je keršanska dolžnost.
Z Dunaja je šlo 26. u. m. skoz Ljubljano 11 roko-deleov z enim duhovnam iz reda sv. Frančiška v Terst, od kodar so se 28. u. m. podali po morji proti Kgiptu in v afrikanski misijon. Častiti redovnik spremlja ob enim tudi 2 zamurki, ki ste se v l.andshutu na Parskim izučili, kar je potrebno za ženske dela in opravila, de bi mogli misi-jonu koristiti. Viditi je, de novi provikar, v. č. O. Rein-thaler, na to gre, de bi v krajih pri sv. Križu urno napravil keršansko naselbo, veči ko je moč, iz zamurskih keršeneov in evropejcov, ki se misijonu posvetijo, in to je zares še edina pot, iz ktere je še kaj vspeha upati. Ako to novo kardelo srečno tje pride, bo imel že ljudstva za malo vasico; de bi jih Bog le zdrave ohranil in njih delo blagoslovil. Vodja odprave je v. č. O. Tomaž Urbanv, frančiškan iz levovske škofije, poprej konjiški stotnik ( Ritt-meister) c. k. husarskiga polka, ki sc je tej časti odpovedal, ker je želel duhovskimu stanu se posvetiti, in je bil v začetku I. 1861 res duhoven posvečen ter precej po tem vodja novineov zvoljen. Ima še le 44 let in je čver-stiga zdravja, pa ves goreč za sveto reč. V Aleksandrii se imajo misijonarjem šc pridružiti. O. Abundij iz Rima, Tirolec, dva duhovna in trije redovni bratje iz vstava Palma v Neapeljnu. in pa 2 zamurca.
Žalostna gora. Ta dobro znana Božja pot v p r c-
serski fari poleg Ljubljanice se je po ustnim izročilu in verjetnih spisih nekdanjih bistriških menihov takole začela: L. 1727 z mnogimi nadlogami stiskano in po mnogoterih znamujih opominjano ljudstvo duhovsko in deželsko gosposko prosi dovoljenja, de naj bi se na letim homcu zidala cerkev.
Vikši si mislijo, de to izhaja iz ljudske lahkovernosti, in v prošnjo ne dovolijo, vender pa zavoljo nadležnosti dopuste bridko martro na griču postaviti. Ljudstvo s tem še ni zadovoljno, ker le cerkev hoče tukaj imeti; ne pomiš-Ijuje več, ne praša kaj in kako? — vse se giblje, drugi nabirajo denarne darove, drugi sekajo iu vozijo les, drugi k a m nje, drugi napravljajo apno i. t. d. Njih veliko gorečnost za češenje žalostne Matere Božje je pa podpirala posebna denarna pomoč.
Tedanji g. fajmošter Rustia namreč se spomni svojiga prijatla, popred slovečiga zdravnika cesarja Karola VI., tisti čas pa deželniga poglavarja v Nizozemlji (Nieder-lauden ), sošolca iu preserskiga rojaka — Frauce-ta Fabra (Kovač-a*). Rustia in Kovač — prejden sta se osmo-šolca poslovila — sta si bila nasprotno pomoč obljubila, kar in kolikor bo mogoče. O ti lepi priliki je Kovač pokazal, de je mož beseda. Na spisano prošnjo zvesti, pobožni in bogati prijatel kmali odpiše: ,.Zidaj cerkev v čast žalostne Matere Božje na moje stroške, naj velja, kolikor hoče.4*
Spomladi I. 1729, kakor kamen za velikim oltarjem naznanuje, začno cerkev zidati, in jeseni se že v nji sv. inaša bere. in še preden je bila doveršena, so že pobožni verni darovali drage masne plajše in druge cerkvene oblačila, sreberu kelih. posebno lepo malane podobe za oltarje, za drugo potrebno pripravo pa denarjev zbrali. L. 1738 je dobila ccrkev po bistriških menihih iz Rima truplo sv. Ja-kunda mučenca ali niarteruika. Truplo je bilo predrago
*) Učeni »o radi svoje imena polatinčevali, kakor pozneje po-
neiučevali. Tako (udi Kaber. Primki ..Kovač** so it zroira
na 1'reserskim.
oblečeno io silo velike množice romarjev in duhovnov ho ga spremljale iz Ljubljane in cele okolice ua Žalostno goro. Božja pot pa je toliko slovesnost dobivala, de se je 1. 1739 že 456 sv. man tukaj bralo.
Ker ho pa pobožni romarji čedalje obilniši prihajali, so dodelili sv. O. Benedikt XIV. s posebuitn pismam L 1741 popolnama odpustek enkrat v letu vsim vernim, kteri dan koli cerkev obišejo, ako zakramenta sv. pokore in sv. Rešujiga Telesa vredno prejmejo in v namen matere katoliške cerkve molijo.
Verni pa so se z gorečo molitvijo in velikim zaupanjem k Marii zatekali in pogosto naglo prečudno pomoč zado-Livali- 1'rigodbe od menihov popisane iu od prič poterjene tu naznanujejo in pričajo. Pozneje je začel ti*ti merzli posvetni duh vladati, božje pota so jeli zatirati, bratovšine, odpustke in druge pomočke pobožniga življenja zaničevati in opušati. in tudi na Žalostni gori so odpustki, skorej de ne. popolnama zaspali. Sedaj pa, ker je 80letni ključar imenovane cerkve, ki to službo že blizo 60 let z veliko skerbju opravlja, papeževo pismo (bulo), veliko let v svojim varstvu shranjeno, zopet na dan prinesel, je po prošnjah in željah vernikov visokočast. škofijstvo dovolilo, de naj se podeljeni odpustki obnovijo. Zamore se jih torej vsak vernik enkrat v letu vdeležiti, iu to se toliko ložej zgodi, ker se skorej vsak dan tukaj sv. maša bere, o posebnih godeh iu shodih pa se tudi ptuja duhovua pomoč pričakuje.
Z Uoreiiskega. — č— Pervi vihar na konkordat je zbudit finančni odsek deržavnega zbora o prevdarku stroškov , ktere prizadeva učni odsek ( Unterriehts-Ablhei-lung) v gospodarstvu deržavnega ministerstva.
Tern v peli je bil tem gospodom XXXI. člen v kou-kordatu. ki govori od posestev, ktere grejo k tako imenovanima ver-kimu iu učnimu zalogu (Religions- uud Stu-dienfond); glasi se pa takole:
.,Posestva, iz kterih je verska in učna zaloga, izvirajo iz cerkvenega premoženja, in gospodarilo se bo z njimi v
imenu cerkvenem....... Kar bo primanjkovalo, bodo Njih
Veličanstvo ravno tako kakor do sedej milostIjivo pripomogli. iu če bodo okoljšioe časov to pripustile, bodo še bolj
obilno podpirali......."
To pa je gospode močno bodlo, dc bi katoliška cerkev s svojim premoženjem smela svobodno ravuati. še bolj pa mende. de bi deržava kakšnega beliča ne dala za katoliške naprave. Od>ek je tedej nasvelnval. de naj se deržavnemu •/.boru tole predloži: Slavni zbor naj izreče, dc ne more spoznati, pa tudi nc mislili, de bi postavno veljavo imelo to. kar je izrečeno in se najde v najvišjem patentu dne 5. novembra 1 v*»5 člen XXXI zastran učne naloge.
Finančni odsek je v svoji večini sprejel ta predlog, in če ga tudi večina deržavnega zbora sprejme, se bo sovražnikom konkordata njih delo veliko /.lajšalo, de bodo zainogli odpraviti iz konkordata vse to, kar se po njih mislih med vstavo iu konkordalom ne sklada: ali če to po kranjski rečemo, vse se bo storilo, kar bo moč, de bi se ljudstvo zoper konkordat nadražilo, de bodo potem zamogli reči, ljudski glas hoče tako imeti, ljudstvo to terja*).
lieligioiisedikt morde ne bo tako hitro na versto prišel, deržava je pa zavolj konkordata v veliki nevarnosti, tedej
videant consules, nc quid......
Zato sc pa mora v imenu deržavnega prevdarka za stroške (F ;aats-Budget) konkordat naskočiti, ker za zdaj to več zda in pomaga, kakor pa ua „Religionsedikt" čakati, tako govori Presse v listu 78. 20. sušca. Odbor je pa tudi sklenil, de naj se gimnazija v Feldkirchen-u Jezuitom odvzame in svetnim učenikom izroči. Viditi namreč, de ta gimnazija deržavi nekaj stroškov prizadeva, so se jim denarji kej smilili, ki se takim nevarnim ljudem dajejo, kakor so
•) Nur nicht tien „Konkordat !*» tako so vpili Ouoajčani pri volitvah.
Jezuiti, med tem ko nekteri drugi redovi imajo učiluiee na svoje stroške, pa učilnice vodijo. Vender pa pravi nadalje odbor, bi se ne smele gimnazije redovom izročevati, če bi ludi deržavi uikakoršnih stroškov ne prizadjale, ker potem bi redovniški predniki sami brez deržave učenike stavili iu šole obravnovali, škoda bi bila potem veliko večji, kakor dobiček. Res de, strašno velika za freimavrarje in bogo-tajce. Jezuiti in pa freimavrarji, ti so si dalje saksebi, kakor „Nord- und Sudpol."
N Cerniga vcrlia. (Sklep Knobleherjeviga pisma iz Rima.) Znamenitosti svojiga potovanja Vam bom naznano-val v prihodnjih listih; marsikaj zanitniviga se bote lahko iz tega učili, ker sim posebno to zapisoval, kar me je nar bolj mikalo, in česar v naši domovini še celo ne poznamo. Začel bi bil že dans, pa nekaj moram še od druzih reči z Vami govoriti, nekaj pa še ne vem, ali bi Vam vstregel; hočem tedaj mnogoterih odgovorov pričakovati, ker kej nerad bi Vam nadlego delal. Dans le toliko opomnim, de sim 7. o poli štirih srečno v Riin dospel čez Aukono, Loreto, Mačcrato, Foliujo, Spoleto, Terni, Civita-Kastelano in Nepi. Moj prihod v sveto mesto, kratek popis občutkov, ko sim ga ugledal iu pregledoval, znamenitnosti, ktere siin že, in bom še le vidil, vse to prihodnjič. Le to Vam povem, de sini nar pervo oči obračal ua Sentpetersko cerkev. Izprašal siui za ujo in stopil poln spoštovanja v veliko cerkev na skali. Nemogoče mi je tudi le v slabi podobi pokazati, kaj sini takrat občutil. Tukaj sim vidil naj lepši dela od naj slavniših zidarskih, podobarskih in malarskih mojstrov, kakor tudi naj lepši dobe cerkvene zgodovine iu nar večih papežev ua zemlji. — Naj lepši duhovi, kterih iineua so se ini do zdaj v gostili oblakih skrite dozdevale, Bernin, Rafael, Moderno, Mihel Angelo, Canova, Thorvvaldseu itd. so se zasvetili ua mojiga duha obzorji, kakor se le večernica svetiti more pod čistim mezopotauiskiin obuebjeni. — Če me jc žc umetnost tolikanj ganila, kaj čem reči od cerkvene zgodoviue in od keršanstva? Prijatli! zdaj sim bil le malo stopinj od groba perviga aposteljna, velikiga misijonarja; o kako sim romal tje na počivališe zemeljskih njegovih svetinj. Vedite, ne da sc na vsakem kraji enako z vdanostjo moliti. Tukaj se da drugač moliti, kakor kjerkoli na svetu, in kako mora posebno mladimu, prihod nji mu misijonarju pri sercu biti, ko pride pervikrat k grobu tega hrabriga, nevstrašljiviga svetnika. Kako se vnovič poživi in okrepi z nebeškim veseljem, de se poda tudi z darovanjem lastniga življenja razširjat luč življenja. Prijatli! namenil sim se za naj višje. — in tedaj mi je prec z djanje m pokazati po-gumuost, ker vedite, de me niso vzeli v propagaudini vstav, ali se čein tedaj verniti, in zatreti vse upe ki sim jih tako dolgo v persih gojil? — Nikakor ne! ne vernem se, desiravno ne veste, kako draga je meni moja domovina. V vstav me niso vzeli, dovoljeno mi je pa vender od vstava to, de se smem v njem jezikozuanstev učiti, bogostovstva pa se bom učil v rimskem vstavu (Collegium romauuin), druzih ved v druzih akademijah. Mislim namreč zvezdo-slovje, ki je pa tudi v rimskem vstavu, zemljemerstvo, slikarstvo v „academie royale de la France" ctc. Tudi s Tabo, g. P. se hočem skušati, ker že sim se jel zdravilstva učiti, in sicer zdaj po fraucosko anatomijo in fiziologijo po J. Achille Comte, profesorji kraljeve charlmauske akademije v Parizu. Tudi si boš težko domišljeval, de sta mi učeuika doktorja Brauu in \Valler. Menim, de sta Ti znana iz homeopatiškiga časnika. Dr. Brauu je prav izurjen, veri mož, \Valier slovi kot llaueinauov naj izverstuiši učenec. De pri tacih učenikih nc morem tvarine poveršuo jemati, iu de ne smem s homeopatiško knjigo kakor skozi na stežaj odperte vrata naprej, si lahko misliš; zatoraj se moram uataujčno učiti itd. Prejel sim od dr. Brauna posebno izverstno delo od njega, pisano po francosko, tako de Božje modrosti, vsemogočnosti in dobrotljivosti pač ne morem v ničemur tako čisto in jasno spoznavati in občudovati, kakor
v sostavi človeškiga telesa. Želim, predragi prijatli! de bi se vsaki izmed Vas saj nekoliko naučil anatomije in fiziologije, mnogo Vam bo koristilo v telesnem in dušnem oziru, v veselje Vam bo, ložej bote spoznavali Božje lastnosti ter se jih prepričevati; v resnici, naša zemeljska posoda jc pravi katekizem. Kmali pridem, dragi moj, do pušauja iu nogoloma bojim se tega, pa na vroče prigovarjanje ča-stitih učeuikov se inoram tudi k temu pripravili, ker mi bo mnogo koristilo vediti pervo, iu kako se drugo ozdravlja. Ker zlomljena kost se ne da s tim zaceliti, de se koža z oljem namaže, kakor ravno O. Cormell pravi v svojim govoru v Deblinu (^glej Allg. Zeitung v. Augsburg 19. H. 841.) On misli pa v drugim pomenu, kteri mi prav dopade. — Iz tega vidite, de je dobro posket hijeno tukaj za moje oinikanje. Od kod pa bom dobival potrebni živež, ravno
toliko vem, ko Vi......
Tudi Vas, predragi, bi nekaj prosil. Ali bi mi ne hotli tam pozvediti za gramatike in krcstomatije orientalskih narečij, kakor tudi za majhno Gesenijevo hcbr. gramatiko in hebr. sveto pismo z dobrim tiskam, pri kteri bi tudi potreboval Jahuove gram. z besednjakam vred, iu .Janua ling. Hcbr. Te bukve, zadnje namieč, se sem ter tje v Ljubljani lahko in ceno dobe, perve pa bi se dobile pri duhovnih, ki so jih po 4letncm obiskovanji orientalskih narečij za plačilo svoje pridnosti dobili. Leže jiin v prahu po omarah, meni pa bi bile neskončne koristi. Tudi marsikake nemške bukve bi rad imel, n. pr. Papst, Hurterjcv Inocencij itd.; v Rimu jih ni dobiti. Kakor veliko bukvaruic je tukaj, iinajo vender le same francoske, laške, angleške in latinske bukve, do seda) še nisim vidil nemških v nobeni rimski bukvuruici. Želim, dc bi mi za bukve pozvedili berž ko berž; tad bi jih. de jih ne pozabim, že med vakancami, ktere bojo tukaj od srede septembra do začetka novembra. Prašajte pri bogoslovcih. kteri poznajo duhovne na kmetih, ali pa pri g. Meteicu. —
Za danes moram skleniti svoje pismo. Objamem iu pozdravim Vas vse od perviga do zadnjiga; povejte mi, kako ste se imeli o šolskih praznikih in kako ste v seme-nišu razdeljeni. Kako se imate A., Sk.. G.? Vi, ki ste me zadnjikrat vidili na avstrijanski zemlji in me po morji spremili do parobtoda. Kdaj ste jo odrinili iz Tersta, kako ste se imeli, kod hodili še pozuejši šolske praznike. Ali je zmiraj z Vami hodil F., kteriga uii pozdravite. Kako se je meni godilo. Vam bom pravil poznej, ko pride čas zato, zdaj le toliko rečem, de situ v sercu kervave solze točil takrat, ko sim se smeje zadnjikrat z Vami v čolniču pogovarjal s parnikoviga stropa. Bil mi je drag trenutek, ki ga mende zame več ue bo. Priljubil sim si Vas s tim tako, de si ne morem prav razlagati. Odrinili smo, gledal sim mali čolnič, ali kmalo mi je zginil. Menim, de ste Vi nas dlc vidili. — Ostal sim vedno verh parnika, in gledal ves čas po ilirskim priiimrji, ktero je dozdevno od nas begalo. Pozno zvečer se je skrila dežela ; veličastno je mesec na nebu prisvetil, povzdignil se je iz morja, še preden se je solnce v njem skrilo. Bila je lepa noč, malo hladno, pa brez megle. Ves čas na morji nisim čutil nobene slabosti i. t. d. — Kako ti je. G.? .L? Misli! sini, da Vaji bom dobi! v Terstu, — ali bila sta odšla, nisim se poslovil od Vaji, pa mi je prav de ne, ker kervavelo mi je serce, kader
sim kterimu roko podal in mu rekel: Z Bogam, prijatel!......
G. P., rad bi Te zdaj pri sebi imel, učiti se moram botanike, de spozuain zdravilske zeliša, iu de iz njihove tinkture pripravljam svalčike za homeopatične zdravila, vse bom mogel sain narejati. Te dni mi bo moj zavetnik Braun Hast-a z Dunaja dobil. Tukajšnja flora se malo razloči od naše. Mesto, kjer smo eden od druziga slovo jemali, sim s solzami zaznamnjal, g. J. Ti utegne povedati. — P., pridi v Rim, tu je mnogo slikarij, lepih kipov (štatev) in druziga podobarstva. Thorvvaldsen stanuje vštric mojiga sta-•) Znano je, de Knobleher ob tem času še ni bil duboven. Vr.
novanja. Pozdravile mi vse 3 druge razrede, posebno gg. Br. (žal mi je. de ga nisim doma dobil). G., Pi.. Po., Z., Ž., Š.. A., G-na na. H.. St., H.. V-da, Č-ka. Drugi uaj ue menijo. de jih preziram, ua vse prav živo mislim, od Br-ta do Č-ta, to je. na vse, ktere poznam. De ste in: zdravi, prijatli. priporočam Vas Gospodu, kteriga zame prosite. Vaš vdani sluga	Igu. Skocijanski.
Iz Primorja. X l>rav pobiti so bili nekoliko dni tukajšnji vladi zvesti Slovani, in že so njih politiški proti-nožci za herbtam se jim posmehovati, ko jc predsednik deržavniga zbora na Dunaju poslaucam ujihoviga rodu, ki so zastran vpeljauja materniga jezika v sodnijah in pisarnicah po deželi zastauo reč nekoliko spodbodli, svoj železni ,,uon liquet'* pred usta djal. Iu vender so Primorci kot pravični možje in zvesti podložni svojiga presvetliga cesarja se o svojim času kerpko vzdignili in vladi protivne „i esuuiste" s potepenim listam domu poslati prosili. Pa kar jc prav storjeno, ni tudi vselej prav cenjeno. — Vender pa so se spet nekoliko odatinili, po tem de je minister Lasser storil očitno obljubo, de bo visoko ininisterslvo v tem žc od leta 1848 sem v pretresu ležečem ravnanji, kolikor bo le mogoče, Slovanam ustreči si prizadelo. Res je, obljuba še ni stvar, ali pri vsem tem so besede ministrove tukajšnje Slovane z upanjem oživile, dc zastran njih jezika „Ur boljših bo le s časa m še število."
Zraven tega je bilo pa neko posebno dunajsko inodri-janstvo (glej \Viener Kirchenzeitung od 11». u. m., štev. 12 ) v katoliškim primorji po zaslužku skozi šibe tiranu, iu to je sklep dunajskiga mestniga ali občinskiga zbora zastran pogrebske zadeve. — Pač se je bahal lani o porodu omeujeuiga zbora neki resnično jezičiu dohtar, ko so takrat dunajski časniki opomniti, de bodo a v s t r i j a n s k e ljudstva na tehtne iu modre razsodbe dunajskih srenjskih sta-rašinov pazile in — jih posnemale. Pa človek obrača. Bog pa obcruc. — Razsodilo se je že res dosti, pa modrosti pri nekterih razsodbah ni bilo. kajti modrosti tam ni. kjer stralni Božjiga ni. Med drugim pri tisti seji. v kteri sc je sklenilo. de katoličanske pokopališa morajo zanaprej eniga pomena Hrenjskim pašnikam biti — se je večidel zbornih očakov ali Prešniga izveska ,.GIeiches Recht fiir Alle** po-prijelo, ali ga je pa takrat že sladko predčutje sprehajalo, kadaj s kakim Judam, Turkam. Samojedcam ali pa ognjo-molcam v persteni dunajski ..Filadelfti" grijiti. (rohneti in pa v tem slavnim bratovskim ..centralištvi" s svojim pomešanim prabam in pepelam mater zemljo — gnojili. — Ne! ne, takiga kupila siarašinstva dunajskiga srenjskiga zbora ne bodo nikdar tisti posnemali, ki se pravoverne ude svete matere katoliške Cerkve ne Ic samo imenujejo, ternuč kot take se tudi z djanjem kažejo.
Na vse zadnje pa uaj še nekaj omenimo, in sicer zastran ,,slovenskiga zabavnika Nanosa," ki smo ga ravno prebil ali. Pretresel ga je skoraj dovclj in tudi spodobno že sam gospod izdatelj, vender pa se prcdei ziiemo tudi mi svojo opazko pristaviti in reči, de če ravno nam jc prinesla ta knjižica sem ter tje nektero ugodno delice, tega vender le od veselice v dveh djanjih ,.strast in krepost" poterditi nikakor ne moremo. To je večidel prav tako žalostna, kakor tudi ostudna slika nečimerniga vedenja slovenskih (? i dijakov. Visoko učeni dohtar Slavomil se vale pri pervini vidu zatelebi v kmečko deklico, učeuikain se vžiga na čelo znanje podk ipljiviga mazila iu vestni Tonček profesorju namenjene dve kroni velikodušno sestri za njene svativne godce nakloni. In zavoljo svojiga devištva dosihmal čislana slovenska muza ui v tem sostavku drugiga nič, kot tužna čopljarnica pijanih muh, ki se prederznejo kdej stebri slovanske domovine sloveti. Žal nain je, da je v slovenšini zvedeni in gibčni skladavec jo za zdaj tako zabredel, pa nadjamo se tudi, de bo posihmal to, kar pisal bo, narodu kaj koristilo. Tudi nektere slovenske legende bi bili prav iz serca radi pogrešili. — Lepa dva bisera ,,previdnost
Božja14 in pa „mladeneč na razpotji4' je nam podelil A. Okiski. Prav tako, verla mlada slovenska kerv! le naprej po cesti čednosti, zaslužka gotovo venca manjkalo ne bo!
Pristave k. Prav hvaležni smo učenimu iu znaj-denimu gosp. dopisovavcu za take primerne opombe zastran novih slovstvenih izdelkov, ker s pametnim in nestrastnim pretresovanjem se misli bistrijo in pisavci se bolj trudijo potem, de manj plev zahaja med pšenico.	Vr.
Iz Gorice. — Prav pogostama, skoraj v vsakim svojim listu razglašaš, ljuba Danica, dobrotnike afrikauskiga misijona in njihove darove. Ti dobrotniki so nar veči del tvoji bravci, in gotovo jim bo ljubo pozvediti, kako se misijonarjem godi. V stanu sim jim nekoliko postreči.
Naši misijonarji, kakor je bilo rečeno že v 25. listu 1.1., so 28. vinotoka iz Tersta odrinili, v Hartum, glavno mesto srednje Afrike, pa so dospeli 6. prosinca 1862. De so iz Tersta do Aleksandrije 5 dni potrebovali iu kaj posebuiga ondi vidili, se jc v zgorej imenovanim Dauičnim listu bralo že lansko leto. Kako so pa od Aleksandrije naprej popotovali in kaj posebuiga so doživeli, pišejo takole: Iz Aleksandrije smo prišli po železuici v Kairo, kjer smo 4 dni ostali. Od Kaire dobro uro je mesto stara Kaira; tje smo šli ogledat tisto podzemeljsko votlino, kjer je prebivala sv. deržina, Jezus, Marija in Jožef, skoz 4 leta, iu kamor je bila pred Herodovo grozovitostjo, s ktero je moril nedolžne otročiče okoli Betlehema, iz Palestine pribežala. V to votlino, zdaj kapelico, derži 9 stopnic v tla; bila je pa zdej polna vode in nismo mogli notri. Solučui žarki je niso mogli nikdar razsvetlovati, bila je v nji vcdna tema. Nad to podzemeljsko kapelico je cerkev zidana, ktero pa, se mi zdi, Kopti v posesti imajo. Kazali so nam v stari Kairi kraj, kjer se je bil Jožef svojim bratam dal spoznati, in pa kraj, kjer je bila Faraonova hči jerbasček z detetain Mojzesam iz Nila potegnila. Za vsaciga katoliskiga kristjana so ti kraji imenitni.
Po 4dnevni pomudi v Kairi smo se v 3 ladijah vsih skupej 35 po Nilu odpeljali. Perve 3 dni je bila vožnja po Nilu srečna, ker imeli smo vgoden veter, ali četerti dan se je veter spreobernil, tako de ni bilo mogoče naprej, obstati smo mogli. Dvakrat smo bili v nevarnosti, pervič nam je ladija na plitvini v sipu obstala in drugič v skalovje zadela. Mogli smo torej vse zaboje iz ladijc znesti in vsi skupej smo vlekli in pomagali, de smo jo iz klečeta in skalovja rešili. Po 15dnevni vožnji po Nilu smo prišli 21. kim. ob 9 zvečer v Asvan. 22. smo zaboje iz ladij iznosili, in kamele z njimi otovorili, ter za njimi peš šli do delala, kjer smo našli še dva misijonarja Italijana, svetna duhovna. V Selalu smo ostali dva dni, ter ondi pustili o. Bernardina in 3 brate tercijarje. (Deželska duhovna sta se že ventila v Italijo.) Iz Selala miiio šli zopet po Nilu, pa na druzih ladijah, in prišli smo v 5 dneh v Koroško, 6. grudna. Ondi smo obhajali v duhu pod milim uebam ob Nilovim bregovji praznik cistiga »početja Device Matere Marije, brez sv. maše. — V Koroški urno ostali 3 dni, dokler nismo kamel dobili, ker tukej se prične nar težavniši popotovanje — po pusavi. Cez 100 kamel smo potrebovali za nas in naše blago. Devetiga grudna sim mogel jest, mi piše eden, ki še svoj živi dan ne konja ne osla jezdaril nisim, sesti na kamelo. — Soluce je peklo in žgalo. Obvarovati se, de bi se komu možgani od solnca ne vneli, smo senčnike odpirali; ali kaj ne zgodi? Kamele, vidivši senčnike, sebi neznano prikazen, skačejo, se kopitijo in divjajo, marsikaki jezdic je cepnil na tla. Mogli smo senčnike stisniti in na solncu se peči. Ko smo celih 11 ur, od sedmih zjutraj do šestih zvečer neprenehama naprej jezdarili, srno se ustavili, kosili iu večerjali ob enim in potem se spat spravili; kamo? — Nasa hiša je bila pušava, njena streha milo obnebje z zvezdami in luno, naša postelja pa peščene tla; razril sim nekoliko v pesek, napravil vanj kotajno, se vlegel, in odel s tem, kar siin imel; počival, kolikor se je dalo.
Čudno se mi zdi, se mi piše, ker so dnevi tako pekljivi, de so pa noči tako hladne; vsako noč me je zeblo, ko bi bil čez dan skorej zgorel. Tako smo popotovali z enim kozarcem černe kave in s 4 kosci suhara (cvibaka) brešua na dan od 7. zjutrej do 6. zvečer, in še le čez 15 dni, predvečer Gospodoviga rojstva, to je 24. grudna, smo prišli na konec pušave v Berber. Tukej smo božične praznike obhajali, kakor praznik Mariiniga čistiga spočetja v Koroški, pod milim nebain brez maše.
Od Berbera naprej smo šli zopet naprej po Nilu v dveh ladijah; na eni nas je bilo 17, v drugi 27, med kterimi 11 zamurskih otrok, ki smo jih iz Selala seboj vzeli. Zopet 10 dni po Nilu brodarimo, več gerdih krokodilov ob bregovji vidimo, ki so pa vselej v Nil poskakali, ko smo se jim z ladijama bližali, poslednjič po prestanih velicih nevarnostih iu težavah, 6 prosinca t. I. na ss. treh Kraljev dan zjutraj ob 10 dospemo v Hartum, in tukaj smo bili čez dolgo časa zopet pri sv. maši, pri spovedi in sv. obhajilu v misijonski cerkvi.
Misijonski vert v Hartumu je lep in prostoren, pa precej zanemarjen, kakor uavadno vsako zemljiše, ki je začasno v najem dano. Grozdje je tukej že ocvetelo, in smokve so zrele. Vsak sad po dvakrat obrodi. V Hartumu je zrak nezdrav in oboleli so nekteri tukaj, ki so bili pri pomanjkanji po vsim popotovanji le vender zdravi. Tako je brat Aleš (iz Solkana) perve dni za merzlico bolehal, pa zdej je že do dobriga ozdravel; obolel je tudi brat Jožef (iz Lučnika) ravno za to boleznijo, pa ne nevarno; brat Peter, tercijar iz Neapelna, je 23. prosenca umeri, pa mende ne tolikanj za merzlico, kot velikoveč zastran tega, ker je bil v pušavi dvakrat s kamele padel in se na persih in rokah močno poškodoval.
V	Hartumu, mi piše brat Jožef, sim vidil dva štruca (stravsa), velika, kakor konja. Res je štruc velik ptič, kakor konj in ravno tako, kakor ta, za ježo. Človek se mu na dolgi vrat vsede in dirja ž njim urniši, kakor konj z jezdicem. Je pa tud štruc kar neumna žival, ki kako preganjana beži, v gerinovje glavo stisne, ker si meude misli, ko jest svojiga sovražnika ne vidim, tud on mene ne. Ali ta ga vidi, po glavi mahne, iu po njem je. Ni li štruca podoben grešnik, ki na skrivnim greši, kakor de bi ga tud Bog ne vidil, ker ga ljudje grešiti ne vidijo? —
V	Hartumu sino tud pokopališe obiskali in molili za nekdanje misijonarje. Ondi počiva med drugimi moj sošolec, naš rojak, v. č. g. Jožef Lap. 17. prosinca je bilo v Hartumu v misijonski kapelici keršeno 5letno dekelce. 27. pro-scnec je odločen za odrinjenje po Beli reki proti sv. Križu. Mi Goričani bomo z Nemci ostali pri sv. Križu, v Dingolo bo šlo pa 6 Lahov. Je pa sv. Križ od Hartuma, ako bo šlo po sreči, še 30 dni, Dingolo je pa še 4 dni nižej. Z nami bo šlo k sv. Križu 22 zamurskih otrok, 9 tih je že keršeuih, drugi se za sv. kerst pripravljajo. V sv. Križu bo naše opravilo, de burno te otroke brati in keršauskiga nauka v naših jezikih učili, pa prav za prav se mi od njih počasi njihoviga jezika učili, dokler se ga toliko ne privadimo. de bomo zmožni v tukajšnjim jeziku učiti.44 Bog daj, de si ga dobro privadite, in z lepim zgledam poterdite, kar bote z besedo učili, Bog daj vašiinu apostoljskim trudu svoj blagoslov.	P. Mansvet.
Iz Moravskega. Pred vsem drugim Vam naznanim, da bomo 25. junija t. I., to je, v sredo po sv. Rešujem Telesu na našem starem, častitljivem Velehradu praznovali slovesen spomin na zuajdenje slovanskih čerK po sv. Cirilu. Velika procesija bo šla iz imenitnega benediktinskega samostana Rajgrada, druge procesije se bodo z le-to zedinile, če bo mogoče, gotovo pa bodo omenjeni dan Cirilo-Konštantinsko slovesuost (slavnost Cyrillo-Kanstantinska) z naini na Velehradu praznovale. Upati smerno, da bo to praznovanje še vse večji in veličastniši memo vsih prejšnjih; ker nekaj se je cerkveno-pobožna zavest v našem slovan-
skem ljudstvu precej obudila, zraven tega pa ima čez vse znameniti tisočletni <*) spomin našega pokristijanjenja neki posebno dobrotljiv vtek v oživljenje našega narodnega zavestja.
L. 862 je znajdel sv. Ciril slovanske čerke, in to znaj-denje slovenske pisave in dalje po ravno tein sv. aposteljnu napravljena prestava sv. pisma v slovenski jezik je v resnici tako važna in spomina vredna prigodba, da se nikakor ne sme v nemar puščati. Iii to se ne more in ne sme zgoditi, ker mi keršanski Slovani smo do dobrega prepričani, koliko hvalo smo dolžni sv. Cirilu za njegove neumerljive zasluge. Mislim, da bi bilo prav. ako bi se omenjene slovesnosti tudi naši ljubi jugoslovanski bratje udeležili iu v ta namen Vain to reč naznanujem ter Vas prijazno vabim. Tako pripravna in hitra vožnja po železnici (pelje se iz Dunaja v Lundenburg in od tod v Ogersko Gradišče [Uher-skv H rad ist'J). iu gorki poletni čas utegne morebiti mar-skomu dopustiti, da se udeleži slavnosti, ktera nas Slovane tako svetih iu pomina vrednih prigodb spominja. —
Moj preljubi brat Jožef, tudi mašnik Bernske škofije, potuje ravno sedaj po Palestini ali sveti zemlji iu popisuje to za vsacega kristjana preimeuitno deželo v našem cerkvenem časniku ,,Hlas," kteri kakor ti, ljuba ,.Zg. Danica" tudi trikrat ua mesec v Berni izhaja s* j.
Ker upam predragim sorodnim Slovencom s tim duhovno veselje napraviti, jih povabim, naj mojega ljubega brata v duhu spremljajo. Takole piše : Bilo je 24. nedeljo po Bin-koštih. ko sem v grajšinski kapeli v Pegav-u ua Štajerskem majhni množici poslušavcov bral evangelij od viharja na morju: ,,ln Gospod je zapovedal valovom in bila je velika tihota." Ta evangelij je bil za me toliko tehtniši, ker sein bil prihodnji dau namenjen, daljno potovanje čez morje nastopiti. Vprašaš me, dragi bravec, kam čem potovali? Odgovorim ii : v Jeruzalem! Viditi hočem deželo, kjer je bil rojen Jezus Kristus, zveličar sveta, kraj, kte-rega so Njegove svete noge posvetile, kjer je tudi umeri za naše grehe, da poljubim zemljo, ktera je zavoljo Njegovih svetih stopinj čez vse druge imenitna — to so bile moje naj serčniši želje, Palestina, sveta dežela je bila namen mojega potovanja. „Kje je ljudstvo, vpraša sveti llieroniin, ktero bi He hotlo svetih krajev obiskati?" Jaz, Moravec, sem želel kot romar te svete kraje obiskati, da ondi molim za ljudstvo, čigar sem po rodu. S terdnim zaupanjem v Boga in Njegovo vsemogočno pomoč sem nastopil potovanje in 4. novembra (preteč, letaj dospel do Te rs ta. Tukaj sem imel priložnost spoznati p. n. gosp. \ a p o I i-1 a. Za njegove mnoge iu izverstne dobrote iu ljube dela, ktere misijonarjem sploh iu tudi romarjem v Palestino skazuje, so mu Njih svetost Pij IX. podelili Pijevi red, iu Njih Velič. Franc Jožef so ga posla-v i li in počastili z viteškim redom Franc-Jožefovim. Vsakemu romarju je ljubeznjiv iu postrežljiv svctovavec v vsih rečeh, ki zadevajo potovanje v sveto deželo. Zvečer tistega dneva nastane v Tcrstu hud vihar, kteri je barke, ki so v luki stale, kakor čolne igraje premetaval. To je kaj mična tolažba za prihodnji dan! — si mislim sam pri sebi; ker drugi dau sem bil na morje naineiijen. Ali spel se sponi u i m besedi sv. evangelija: „Gospod je ukazal vetrovom in nastopila je velika tihota!" — Iu glej, ko zjutraj vstauem. je bil nar lepši dan, in ko se po morju ogledujem, je bilo morsko poveršje kakor zerkalo. Grem v cerkev sv.
*) Leto 1863 ima ne 6amo pri nas Moravcih. ampak pri vsih katoliških Slovanih sploh vez prave katoliške ljubezni ponoviti in vterditi. mora od naše strani zraven tega naj serčniši željo obuditi: da bi si kmali svoje ločene brate k katoliški Cerkvi priedinili.	Pis.
**) Priporočamo tudi slovenskim bravcem verli „HIas,u iz kteriga je Danica že marsikaj dobrega posnela (velja 3 gold. na leto); preiiragiinu gosp. dopisovavcu smo pa prav hvaležni kakor sploh za lepe dopise, tako še posebno za tolikanj mične popisovanja iz Obljubljene dežele.	Vred.
Petra, kjer je čudodelna podoba Matere Božje, k kteri se mornarji radi zatekajo. Tukaj mašujem, se priporočim v varstvo Božje in presv. Devici Marii, ktero po pravici .,Morsko zvezdo" iuieuujemo in pozdravljamo (Ave Maris Stella), iu ktero kristjaui v Palestini v lavretanskih litanijah časte kot zvezdo in varstvo vsih mornarjev (Advo-cala navigautiuin). Pod varstvom te predubrotljive in mogočne Device, ktere podobo zmiraj na persih uosim, stopim v barko 5. novembra ob 5 zjutraj. Zmiraj bolj in bolj se napolnuje barka z ljudmi iu popotno robo, eni dohajajo, drugi odhajajo in vošijo znancem srečno pot! Ravno pred odhodom zagledam mladega znanca, po kterem bi kaj rad priserčen pozdrav poslal domovini iu svojim ljubim rojakom. Ta znanec me še bolj na-se vleče, ker ravno tisti materni jezik ž njim govorim in ker njegove sive tovarše, kadar jih kje srečam, vselej rad ogovarjam. Bil je to mlad postaven piskrovez (drotaf). ki je še Ic zadnji trenutek pred odhodom prišel na barko svoje mišnjice prodajat! Ali kislega obraza zapusti deček barko, ker le ene svojih unietui-škili stvari ui bil spečal. Spomnil sem se bil zuaue narodne pesmi: ..Drotar j sem j si, drotar h udu, drotar chci z Ust a ti!" — Ob 10 so mačke vzdignili iu odpeljali smo se ua visoko morje. Parua ladija, na kteri se nam je v Aleksandrijo prepeljati, se je imenovala Pluto. Dolga je bila 100 moških stopinj, široka 1 5 sežnjev iu je imela parno mašiuo za 400 konj moči. to se pravi, ta parna ladija je v stanu toliko nesti. kolikor 400 konj zamore peljati. Ker sc za par konj, da precej hitro vozijo, smč 20 stolov ali centov naložili, se prav lahko prevdari, koliko moč je ta bar*a imela. Napravili so to ladijo na Angleškem pred nekaj leti za 600.000 forintov srebra. V eni uri prehodi daljavo 11 —12 morskih milj. to jc nekaj več kakor 2 zentljopisni milji. Od Tersta do Aleksandrije tje iu nazaj, to je, čez 1300 morskih milj potrebuje za 2000 forintov oglja. Kapitan g. Duskovič, Daliiiatiuec, je bil tako prijazen, da mi je prav mikavne reči o kompasu, o mornarii in morskih kartah pripovedoval. — Neka posebnost ua naši ladii je bil naš kuhar Frančišk Incontrera, kteri ima šestero bratov in vsi so kuharji iu obe omoženi sestri imate kuharje. Pluto nas je pri nar lepšem vremenu peljal. Kmali sein sc sozuatiil z ljudstvom ua ladii, ker samo s temi nam je bilo opraviti. Naj prej naj imenujem visokoč. O. Heriberta \Vitsch-a, direktorja bukvotiskar-nice v Jeruzalemu, iz frančiškanskega reda; enkrat je že ta pater potoval v sv. deželo iu sicer I. 1855. Imel je takrat seboj tovarša O. Fngelberla Bollaud-a, kteri je pozneje kot mučenik za Jezusa Kristusa umeri. 4). Kii-gelbert. rojen I. 1827 v R a in s i na Tirolskim, stopi I. 1847 v red sv. Fraučiška, in I. 1855 gre v misijon v Palestino. Govoril je latinsko, nemško, arabsko, laško, angleško iu francosko. L. 1800 je bival v Damasku v samostanu, in 9. julija, ko so divji Druži ondotne kristjane preganjali, jc pretcrpel smert za sv. vero. Podal se je v beg z Maro-ii i to iii , po imenu Metri, skrila sta se v neki hiši blizo samostana, Metri, ki je ušel smertni nevarnosti, je pozneje pripovedoval, kako so Turki O. Engelberta po vsaki ceni hotli k odpadu pregovoriti. Toda zvesti služabnik Božji stanovitno reče: „Tega ne smem storiti! jaz sem kristjan in služabnik Kristusov!" — „Te bomo toraj ubili, odgovorijo trinogi, ter psom vergli, kteriin si že tako podoben'" (Turki kristjane imenujejo pse). — ..Storite z menoj, kar hočete," reče O. Kugelbert. „toda vedite, svoje vere in svojega Gospoda ne boin zatajil!" — Po teh besedah ga udari nekdo z mečem po glavi. Ker je Marouit zbežal, ni mogel konca te žalostne prigobe vediti. Mnogi pripovedujejo, da so mu tudi roke in ramena odsekali. Neki Fraučišk Nadin, ki jc bil čez nekaj dui marteruika pokopal, spričuje, da je rano na glavi še dobro razločil; drogu truplo je bilo zavoljo hude viočine kraja jelo že zelo trohueti. — Neki drugi tovarš na „Plutonu" je bil mlad
nemšk kupec, namenjen je bil v mesto Batavijo na otoku Java (Džava), na izhodu od Sumatre v Azii. Od Suez-a (pri Rudečim morju) mora mladi gospod še celih 5 tednov potovati, da svoj namen doseže. Ciroz.a ga je bilo, kakor jc sam pravil, tako daljnega iu težavnega potovanja, ali, — kaj ne stori kupec za časne reči. za časni dobiček? Ne ustraši se nevarnosti in potuje po nevarnem morju, da le časni namen doseže; kaj moramo še le mi kristjani storiti, da si nebesa pridobimo? — Dalje sem zapazil na barki več Angležev in Angleškinj; s kakim namenom se pa ti z nami peljejo? Po zimi je v njih domovini premegleno, zatoraj si poišejo v Kairi lepšega in topiejega obnebja; so kakor lastovke, ktere bežč po morju v južne kraje, ko se v Fvropi meglena jescu približuje. 11 koncu zime se vernejo te angleške lastovke iz Juga proti Severju nazaj, da nadlegujejo s svojimi muhami gostivničarje po štajerskih, tirolskih in švicarskih dobravah. Med kacimi 40 popotnimi tovarši je posebna žena. ktera se mi je kaj smilila. Tudi ta potuje v Kairo, ali ona ne gre kakor njeni otožni tovarši iz Angleškega v kratkočasili dnarja zapravljat, ampak da bi si ljubo zdravje spet pridobila. Blede lica. suhi kašelj in posebno njen otožni pogled se mi je zdelo, so znamnja bližnje smerti. O da bi pač, kar tako serčno želi — ljubo zdravje — v Kairi spet zadobila! (Dalje uesl.)
F. C h m e I i č e k.
Rasgleti po ker ti nos kim svetu.
iz Carigrada pišejo, de je mestice Tarnovo in 22 vasi na okrog, skupaj 4000 derzin, v katoliško Cerkev prestopilo. — To je vezilo za god ss. Cirila in Metoda.
Sv. Oče so v Pepelnico samo pepel blagoslovili iu tri ure pepelili. Tudi general Goyon in njegovi častniki so bili prišli k pepeljcnju. — Zdaj spet časniki govore od nove bolezni sv. Očeta; nikakor ne morejo žc sterpeti, ker le nočejo umreti, upamo pa, de se jim tudi še ne bo želja spolnila.
Pepelnično sredo je umeri na Laškim markiz Dragotin Kmanvel Birago di Vische, vodja preslavniga katoliškiga dnevnika ..Armonie.44 Veliko lepiga pripoveduje ,,Armonia'4 od te preblage duše, kako se je tolikim dobičkam, zložnostim, častem itd. odpovedal, dc je Bogii in Cerkvi zvesto služil, koliko je prestal silniga žaljenja, ker se je za sveto reč poganjal, koliko glob je dobrovoljno plačeval, ktere so njegov dnevnik zadevale v pravičnim boju, pred vsim pa, kako je svojim razžalnikam odpušal, ki bi jih bil lahko v nar veči zadrege spravil. Med drugim je odpustil nekomu, ki mu je bil iz inaševanja nektere posestva požgal in oskerbnika umoril. — Tako Božja previdnost med nar večini rogovilstvam obudi vselej tudi nektere piavične in modre može, ki rajši vse hudo terpe, kakor de bi Bala malikovali, iu se moško vojskujejo za Boga in resnico.
Rongeaiicc Scliuselka mora biti ue Ic na pol, ampak reli ,,Schuss," to je, prismoda, ako meni, de mu bodo katoličani iu pametni protestanti tako gerde in nesramne laži verjeli, kakor jih ta ostuduež trosi. Pregovor: De mortuis nil nisi bene" tako razume, de prečudno obrekuje ranjciga papeža Gregorja XVI. in pravi n. pr., de je bil od vsih sploh — še od svojih nar bližnjih sovražen, de se je pa tudi zato maševal, de je bil v bolezni od vsih zapušen, dc so ga mende pustili za lakotjo umreti, de še blezo ss. zakramentov ni prejel itd. Od sedanjiga papeža ta lažnjivi mož piše, de ga je popotvanje v južno Ameriko božjasti ozdiavilo, ko mende vender ves svet ve, de se je to ozdravljenje zgodilo po obljubi in romanji k Lavretanski Marii Devici. Tudi gobezda ta nečednež, dc je Pij IX. po nesrečnih dogodbah 1849 1849 svojo poprejšnjo pohlevnost opustil iu se je popolnama naj ojstrejši reakcii vdal, in še veliko druzih laži, ali sploh reči: samo to je zadel, de sta
bila Gregorij XVI. in Pij IX. res papeža, skorej vse drugo je laž in nar nesramniši obrekovanje. Noben človek bi ne verjel, de znajo sovražniki sv. Cerkve tako gerdo lagati, ako sam ne bere ali ne sliši. — Znani „Religionsedikt" je Schuselkatu „eine gauz ausgezeichnete Arbeit.44 Bolji kritike mu ni treba. — Kako de taki človek s tako očitno hudobnim namenarn sme ljudi zapeljevati , je vender čudno. Ali je v tem svoboda tiska?
Iz Rima je kar neutegama v Pariz poklican ondotni francoski poročnik g. pl. Lavalette. Vzroki so neznani in časniki jih razno vgibujejo.
Kraljestvo Garibaldovo in garibaldovsko. Začelo se je kraljestvo Garibaldovo in njegovcov. Njih veličanstvo je prejemalo v Milanu kraljeve počeševanja v rudeči srajci, in dvorniki svobode in napredka se mu prav spoštljivo poklanjajo. Mi pa se raji poklanjamo Piju IX., pravi „Armonia.44 Pravijo, de se bo napravilo sedmo kardclo iz garibaldinov in njegov poveljnik bo Garibaldi.
Središnje katoliško društvo v Lincu je poslalo v deržavni zbor upor zoper brezbožni .,Muhlfeldov Religions-edikt44 (nasvetvano postavo zastran verskih zadev); po slalo ga je pa tudi do vsih podružnih društev in duhovnij zgornje Avstrije, de bi bili podpisi bolj številni. Društvo pravi, de ta osnova m»ra zavoljo prederznosti in svojih zoper-keršanskih vodil vsako verno serce s sveto jezo napolniti vsako vest k uporu spodbosti. Katoliška družba rada upa, de bo visoka zbornica taki nespodobnosti krepko zopervala. Ko je pa njena večina take može v odbor izvolila, ki si vkljub nar spoštljivši manjšini s tako pošastno osnovo na dan prederzne, ne morejo podpisani zatreti skerbljivosti. de bi ji utegnila vender tudi večina visoke hiše pristopiti — torej si v dolžnost šteje, v prid svobode, vere in domovine glasno in očitno zoper to osnovo upor zastaviti. Uporujejo zoper osnovo, ki svobodo hlini, v resnici jo pa zatira, v pervih stavkih obetano svobodo v naslednjih v sužnost in nasilstvo spremeni. Kje je namreč ,,prostost vere in vesti," ako se mora na postave prisegati, ktere vera in vest za-veržete ? itd. Uporujejo zoper osnovo, ki nejevero zavetva ali brani, vero pa pusti brez varstva... Uporujejo zoper osnovo, ki drega v pravice katoliške Cerkve, ktere so ji s slovesno deržavno pogodbo zagotovljene itd. itd. (Kath. BI.).
Duhovske spremembe.
V	I j u b I j a n s k i škofii. Seutlenarška lokalija je podeljena gosp. A n dr. Pavlič-u, duh. poin. v Stari loki. Umeri je gosp. Kašpar Ven cd i k, duhoven v pokoji, 23. sušca v Teržiču. R. 1. P.!
V	teržaški škofii. Izvoljeni in poterjeni fajmoštri: g. A n t o n II r o v a t i n pri sv. Antonu , iu g. dr. Janez G lavi na pri Materi Božji Pomočnici v Terstu ; g. Matija Su pij i na v Boljunu, in pa g. Anton Svetlin za kurata v Tinjanu. Uinerla sta gg.: Franc Ravber, lokalist v Avberju, in A n t. D e b e I i č , podružnik v Tribanu. R. R. I. P.
Dobrotni rtarovi.
Za sv. Očeta: Sv. Oče! dajte nam svoj blagoslov. 1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. d.
Za afrik. m i s.: Mica M. iz Loke 1 gold.
Pogovori z gg. tiopisovavei.
G. d. H.: Hvala in priporočilo o boljših časih. — G. M : Oboje hvaležno prejeli. — V. č. g. K. v T.: Prav dobro tako! — C. O. D. v C.: Za p. I. smo posebno hvaležni in ga bomo porabili; g. St. naročili. — G. dr. P.: Prejeli s hvaležnostjo iu z upam zanaprej. — G. J. T. pri sv. J.: Zastran Dan. smo založništvu naznanili, ktero samo se peča z razpošiljanjem.