Ml (O® PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 211 (7405) TRST, četrtek, 11. septembra 1969 ) i» OVO-so» 0 je ojko lam1 iboj. Žd ]icfl. e je ulta- atlet tudi sU' opje 14 'tem jeti"1 1 5 seg*f ngiH 0» šege* ovec r i' upe" d *■ g razbitju pogajanj za obnovitev pogodbe DANES ENOTNA STAVKA KOVINARJEV ZASEBNIH PODJETIJ Izjave ministra Donat Cattina - Pričela so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe podjetij z državno udeležbo - V četrtek se sestane komisija za delo poslanske zbornice, v petek pa komisija za zunanje zadeve WM, 10. — Vsedržavne sindikalne organizacije kovinarjev FIOM-, tt, FIM-CISL in UILM-UIL so potrdile prvo vsedržavno stavko, ki danes in ki bo zajela delavce zasebnih kovinarskih podjetij. V teh "“jatjih je sedaj zaposlenih okoli 900.000 delavcev, 180 tisoč jih je v z državno udeležbo in nadaljnjih 150 tisoč v manjših pod-.. • le' so vključena v vsedržavno zvezo male industrije in jih ta dualni spor ne zajema. iS f j °' smo že večkrat podčrtali, je Ij **avke prišlo, ker so se prekini-Pogajanja za obnovitev delovne .Sodbe, ker je Confindustria za-9vala, da se sindikati v naprej *>vedo dopolnilnim pogodbam v dik '^ podie,'t 'n kar i, ki je predlagal nov si-Ijj1’ ko naj bi se do 110 tisoč jteto mesečne plače ne plače-7° dohodninskega davka. za delo in socialno sfcrb-tojč. Je reviji «Panorama» dal in-Hj v katerem trdi, da je mož-iz ostrega spopada, M ga izstavlja sindikalna spor kovinar-' ' Pa čeprav je razlika med strankama ogromna in jo še j.-“usuje psihološka okoliščina, da jjv obe na tradicionalnih pozici-jojk° predvidevajo dolgo in na Pogajanje. Monošter je mne- ^ ___u_.___________ mne- da se lahko pride do rezu'. lw;. ki ne bd pomenil tako stra-šjcjb nevarnosti za dimžbo, kot bg ™ nekateri boje, istočasno pa V,-J Desnica, zlasti pa so-oialde- mvi ^ati' Pa bi rada osredotočili 1 -* okrog češkoslovaških do- '^'•a teden se poleg tega pred-sklicanje vlade, ki mora po tjjJrittnskih obveznostih sprejeti M T®ki predlog o finansiranju de-w Jri čemer gre ponovno za do-^ ločena mnenja. Poslanci jilt^Petorji psu so danes spre-W^jališče, v katerem f P peP* < 0* A _____ _________ se sicer j za" deželno ureditev, ven- b v?a Je ostalo odprto, kdaj naj 1*0 ? volitve in je znano, da sta % KD kot PSI odločno mnenja. '^atni d° skupno z uPravniITli J9 - .V P rP i> / te . zvozi Je zanimiva izjava, ki kh, danes dal minister Gatto, ki vtk 1 da bo levica v KD sodelo-vladi, dokler bo Rumor v te S izvajal program reform, ki kondeordi-ran na osnovi po-števp6 Unije levega centra. V ko-^ 7, Pa bi prišlo zaradi notranjih te if^anjih trenj do zastojev, pa teijjd°a svobodna, da odloča. Pri MrJ® minister Gatto izrecno kot te tiS, Podčrtal deželno ureditev omenil različno stališče, ki ;a vprašanja obstaja med in socialdemokrati, za finance Bosco je pred- V*1 sestanku, na katerem. Mvli dvah beg kapitalov in po- bi Počastitev Hošiminha v Rimu Žalno zasedanje CK KPI in govor Longa RIM, 10. — V kongresni palači EUR se je danes sestal na javni seji centralni komite KPI. Spomin preminulega predsednika Vietna- ma Hošiminha je počastil generalni tajnik KPI Longo. Dejal je da nas vietnamsko ljudstvo uči, da se pri računu materialnih sil, ki se srečujejo, ne sme nikoli pozabiti politične site, ki jo predstavljajo narodi, ko se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Prav v teh dneh je prodrla v zavest Italijanov nujnost, da tudi vi % i naše države deluje za pravični mir v Vietnamu, da prizna Sevemo-viet-namsko demokratično republiko in da uspostavi konstruktivne stike z Narodno osvobodilno fronto in da vzpostavi konstruktivne stike pobude, da bo omogočena ljudstvu Južnega Vietnama koalicijska, demokratična, neodvisna in nevtralna vlada. žalne komemoracije se je udeležilo večje število ljudi, prisotni so bili člani CK KPI, poslanci, predstavniki veleposlaništev iz socialističnih ter številnih drugih držav, senator Pa-rri in razni poslanci neodvisne levice. Svečanost je otvo-ril senator Terracdni, o vplivu Ho-šlmimhavega lika na mladino pa je govoril tajnik mladinske komunistične federacije Borghinl. ŠE VEDNO NAPET POLOŽAJ V S. IRSKI «Zid» v Belfastu med katoličani in protestanti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii PO VČERAJŠNJEM IZRAELSKEM NAPADU Kairo zanika vesti o egiptovskih izgubah Izraelski letalski napad na egiptovske položaje TEL AVIV, 10. — Predstavnik izraelske vojske je danes izjavil, da so izraelska letala napadla na obali Sueškega zaliva egiptovske motorizirane kolone in da so se vsa letala vmBa. Egiptovska tiskovna agencija pa je sporočila, da je protiletalska obramba ZAR sestrelila eno izraelsko letalo, ki je padlo v Sueški zaliv pri kraju Ein Sokhna. Agencija pravi, da je letalo sodelovalo pri napadu na o-balne položaje pri Raz Žafrani. V Amanu so sporočili, da je prišlo danes do spopoda med jordanskimi in izraelskimi četami v južnem delu doline Jordana, ki je trajal pol ure. Jordanci pravijo, da so Izraelci prvi začeli streljati in da niso imeli nobene izgube. V Tel Avivu vsi časopisi obširno pišejo o včerajšnjem napadu izraelskih enot na egiptovskem ozemlju. Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da so imeli Egipčani od 100 do 150 mrtvih. V Kairu pa je predstavnik egiptovske vojske danes dejal, da je bil včerajšnji izraelski vdor «reklamna operacija* Izjavil je, da se izraelske sile niso približale egiptovski fronti in da so se omejile na napade malih obalnih stražnih postojank, ki niso imele vsaka več kot po deset mož. Povedal je tudi, da vojaki v teh postojankah niso utrpeli nobene izgube, ker so se pravočasno umaknili. Edina žrtev včerajšnjega napada, je dejal egiptovski vojaški predstavnik, so bili delavci v nekem avtobusu in potniki nekega zasebnega avtomobila, ki so jih napadla izraelska letala. Egiptovski predstavnik je še dejal, da edini vojaški objekt, ki so ga Izraelci napadli, je bila protiletalska raketna baza, ki je kljub temu sestrelila tri izraelska letala. Na konferenci afriških držav v Adis Abebi so soglasno sprejeli brzojavko predsedniku Naserju, v kateri mu izražajo solidarnost vse Afrike v zvezi s torkovim izraelskim napadom proti ZAR. V New Yorku se je danes sestal varnostni svet, ki je začel proučevati pritožbo islamskih dežel o požigu mošeje El Aqsa v Jeruzalemu. Tito v Zagrebu BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito je danes v Zagrebu v odgovoru na zdravico na kosilu, ki ga je priredil v njegovo čast predsednik konference Zveze komunistov Zagreba Cvetko Bjelič, ugotovil, da je zunanja politika Jugoslavije jasna in načelna. Mi, kot socialistična država, želimo dobre odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi državami prav tako tudi z zahodnimi državami, kjer je to možno in koristno. Mi imamo svojo jasno določeno lastno smer, a to je razvoj dobrih odnosov l vsemi, ki jo bomo dosledno krepili. V nadaljevanju svojega govora, je Tito ugotovil, da so neposredno po vojni, ko je bila Jugoslavija siromašna, bili vsi enotni in zadovoljni in opozoril na anomalijo, da se danes ,ko je Jugoslavija boga tejša in je postala industrijsko raz vita država, mnogokrat izražajo na sprotni pogledi, kar ni v korist na daljnjega razvoja socializma v Ju goslaviji. Mislim, je dejal Tito, da je lepota naše socialistične skupno sti prav v tem, da obstajajo šte vilne narodnosti. In prav komuni--H Wti Wi H bo to skupnost združeval in stalno utrjeval. Da bi pa to mogli, morajo biti tudi sami trdni in morajo biti tudi sami enotni in morajo dosledno slediti določeni smeri. V tem smislu zahtevamo od komunistov večjo aktivnost, večjo enotnost in večjo dejavnost. V znak žalosti za uglednim revolucionarjem Hošiminhom so bile danes v Jugoslaviji na vseh državnih stavbah izobešene državne zastave na pol droga. Delovni kolektivi so z enominutno prekinitvijo dela počastili velikega sina vietnamskega ljudstva. Z enominutnim molkom je počastil spomin velikega revolucionarja tudi zvezni izvršni svet, ki je danes pod predsedstvom Mitje Ribičiča razpravljal o nekaterih zunanje - političnih in gospodarskih vprašanjih. BONN, 10. — Zunanji minister W. Brandt bo na bližnjem sestanku zunanjih ministrov EGS v Bruslju zagotovil, da Nemčija ne bo revalvi-rala marke, tudi kolikor bi se po volitvah obnovila sedanja večina, s čimer bo zanikal nedavne izjave ministra Schillerja. LONDON, 10. — Britanske čete bodo kmalu začele postavljati leseno in žično ograjo med katoliškim in protestantskim delom mesta v Belfastu. Ograjo, ali «bel-fastski zid», kot ga imenujejo, bodo postavili, ko bodo občinske oblasti začrtale «mejo» med dvema verskima skupinama. Vzdolž ograje bodo sbražali britanski vojaki. Sklep o postavitvi neprehodne pregrade v najbolj občutljivem delu Belfasta, kjer je prišlo v prejšnjih tednih in v zadnjih dneh do o-strih spopadov med katoličani In protestanti, je sprejela severnoirska vlada, kot je povedal predsednik Chdchester, «da se odstranijo postavljene barikade po ulicah«. Poveljstvo britanskih čet v Severni Irski meni, da bo ograja ((vrnila prebivalstvu zaupanje vase tn da britanskim četam ne bo treba več poseči v spore med katoličani in protestanti. Vojaške oblasti so včeraj uvedle za nedoločen čas policijsko uro od 21. do 6. ure zjutraj za vsa civilna vozila. Laburistični poslanec v severnoirskem parlamentu Paddy Devlin je obtožil vlado, da noče priznati, da so pretekli mesec protestanti napadli katoličane. Poudaril je, da se bodo katoličani uprli vsakomur in tudi britanskim vojakom, če bodo hoteli odstraniti barikade. Poveljnik britanskih čet na Severni Irski pa je izjavil, da bo o graja «začasna». Hkrati je pozval prebivalstvo, naj sodeluje pri odstranitvi barikad in pri vzpostavitvi mira in reda v mestu. Poslanec v severnoirskem parlamentu ■Hit* je priznal britanskemu poveljniku. da Je storil vse kar je bilo v njegovi moči za pomiritev položaja. Poudaril pa je tudi, da je treba predvsem zaščititi katoliške družine pred grožnjami protestantskih ekstremistov. V zadnjih dneh se je moralo več kot 50 katoliških družin izseliti iz svojih stanovanj pred grožnjami nasilnežev. Edino pomoč, ki so jo družine dobile od britanskih vojakov, je dejal poslanec, je bUa ta, da so jim svetovali, kako ntej odpeljejo svoje pohištvo. Irski pri-mas kardinal Convvav je izjavil, da upa. da bodo vojaki resnično zaščitili prebivalstvo, ter da je prepričan, da se katoličani za barikadami ne bodo pustili izzvati proti britanskim vojakom, kot to želijo «nekateri krogi«. Zadnji dan žalovanja v Hanoju HANOJ. 10. — Danes Je zadnji dan vseljudskega žalovanja ob smrti Hošimiimha. Vse zastave so še vedno na pol droga in prebivalci imajo na prsih žalne trakove. Dolge vrste ljudi se ustavlja pred prodajalnami dnevnikov, ki objavljajo na prvih straneh oporoko preminulega predsednika ter slike z včerajšnjih žalnih svečanosti. Pričele so odpotovati delegacije, ki so bile prisotne ob pogrebu in katerih je bilo 32. Prva je odpotovala delegacija Kambože, ki jo je vodil princ Sihanuk, ki je pb odhodu izjavil, da (ebodo brez rezerv podpirali pravično stališče Vietnama za obnovitev miru«. Zasedanje biroja socialistične internacionale LONDON, 10. — Zaključilo se je zasedanje »biroja« socialistične intemaedonate, ki je na ((salomonski« način sprejel obe italijanski socialistični stranki, odnosno točne je ni izključil PSI ter je pristal, da se vključi na novo nastala PSU Obe stranki imata en sam glas, če se strinjata, če pa ne, pa vsaka polovico glasu. Ustanovili so tudi «grški odbor« v katerem so razne članice in ki mu predseduje sam Pitterman in -bodo na prvo zasedanje povabili še Andreasa Pa-pandreuja in Chara-lambasa Protopapasa, ki je sedaj v zaporu v Grčiji. BEOGRAD, 10. — Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel na poslovilnem razgovoru romunskega veleposlanika Aurela Mailnasana. Za novega veleposlanika Romunije v FLRJ je bil imenovan Vasile Sandru. V SOBOTO V NOVI GORICI Proslava občinskega praznika in 100-Ietnice kmetijske šole Na Krombergu bodo odprli novo poslopje kmetijske šole m odkrili spominsko ploščo prvi slovenski kmetijski šoli v Gorici, umrlim učiteljem in absolventom V soboto, dne 13. septembra t.l. bodo v Novi Gorici na Krombergu odprli poslopje nove kmetijske šole; pouk se je začel že lani, zaenkrat v zgradbi industrijske šole. Ob tej priliki bo s proslavo občinskega praznika Nove Gorice združena tudi proslava 100-Ietnice slovenske kmetijske šole v Gorici. Na poslopju nove šole bodo odkrili tudi spominsko ploščo prvi šoli, umrlim učiteljem in absolventom te pomembne ustanove za gospodarski napredek Goriške. Istega dne bodo v Novi Gorici zborovati predstavniki vseh kmetijskih šol Slovenije. Izšla bo tudi posebna slavnostna številka goriške revije «Srečanja». V Goriškem muzeju pa bodo odprli posebno razstavo starejše literature in dokumentov o razvoju goriškega kmetijstva. Toda gordška kmetijska šola ni bala prve te vrste na Primorskem Kot je razvidno jz oznanila c. kr. magistrata v Trstu z dne 14. decembra 1847, objavljeno ▼ Osserva-tore Triestino v slovenskem jeziku, je kmetijska šola v Trstu tega leta dedovala; oznanilo napoveduje, da bodo tudi v naslednjem letu naslednjem dajali kmetijske nauke kmečkim mladeničem občinskega teritorija v slovenskem jeziku. S poukom je pričel gospod Jernej Radič 26. tekočega meseca (decembra), potem pa so bila predavanja vsako nedeljo zgodaj zjutraj. Oznanilo vabi starše dn varuhe, naj sinove oz. njim izročene mladeniče (pibomce, rejence) pošljejo v šolo in izkoristijo šolsko napravo, katere namen je povečanje potrebnega kmetijskega znanja med krneti tržaškega ozemlja, talko pa tudi povečanje njih prihodnje sreče. Šolarji naj se prijavijo županom ali oskrbnikom zu- nanjih sosesk ali pa kar na kmetijski šoli. Kot je razvidno iz oznanite, je bila to nedeljska šola dn zaenkrat še nimamo virov in podlatkov, kako se je šote obnesla in do kdaj je delovala. Prva kmetijska šola v Ljubljani je bite namenjena slušateljem bogoslovja dn modroslovja in je delovala na Poljanah pri Ljubljani od leta 1771 do 1784, druga pa od leta 1851 do 1863, medtem ko so živinozdravsko dn podkovsko šolo ustanovila že leta 1848; ta je delovala z malimi presledki in v različnih oblikah do konca druge svetovne vojne. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je leta 1868 razglasilo spomenico, kd ureja splošne in posebne kmetijske šole v Avstriji; v kmetijskih krajih naj se ljudske šole usmerijo v kmetijstvo; kmetijstvo naj se vključi v vaje branja in pisanja, ■IIIHIIIIIIIIIIIItHIIIlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHHMIIIIIIIIIIlUlUIIlHIIHHnHMIIIIIIIlllUIIUUUIIIMIIIIIIlIllIIIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllimHIHHHI SVEČANA OTVORITEV LEVANTSKECA SEJMA V BARUU Rumor o razvoju južnih predelov in gospodarskih odnosov s tujino Prisoten je bil tudi zunanji minister Moro in delegacija iz Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil odbornik Dulci - Na sejmu 8500 razstavljavcev iz 80 držav (Od našega posebnega dopisnika) BARI, 10. — V prisotnosti ministra za zunanje zadeve Alda Mora, predstavnikov vlade, številnih poslancev in predstavnikov italijanskega in tujega poslovnega življenja je predsednik ministrskega sveta Mariano Rumor danes dopoldne odprl 33. levantski sejem. Med o-sebnostmi, ki so se udeležile slovesne otvoritve so bili iz naše dežele odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci s funkcionarjema Pierandrejem in dr. Allionom, predstavnik tržaške občine Di Gioia in funkcionar trgovinske zbornice dr. Colombo. V večernih urah je bil najavljen tudi predsednik zbornice dr. Caidassi, ki bo zastopal deželno združenje trgovinskih zbornic na današnjem srečanju z oblastmi in poslovnimi ljudmi Apulije v paviljonu Furlanije - Julijske krajine. Predsednik Rumor je imel ob tej priložnosti daljši govor, v katerem je poleg samega sejma in proble- mov, ki so povezani z razvojem južnih predelov države, obravnaval tudi širše področje italijanske gospodarske politike s tujino. Za njegov govor je vladalo v poslovnih krogih precejšnje zanimanje, saj je bil to praktično njegov prvi javni nastop po poletnem premoru vladnega poslovanja. Kar zadeva sodelovanje s tujino, je govornik naglasil splošno željo Italije, da bi bili kmalu odpravljeni vsi mednarodni spori ob Sredozemskem morju ter naglasil, da bo Italija v ta namen podprla vsako pobudo Združenih narodov, ki bi skušala rešiti ta problem ob upoštevanju zakonitih interesov prizadetih partnerjev. Oprezen ton Ru-morjevih izjav je treba verjetno pripisati tudi dejstvu, da sta na levantskem sejmu prisotna tako Združena arabska republika, kakor tudi Izrael. Ne da bi posebej imenoval katero koli državo (Libija je prav tako prisotna na prireditvi), pa je predsednik Rumor tudi na- POLOŽAJ V VIETNAMU Nova pobuda ZDA za ustavitev ognja? Poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu se bo v petek sestal z Nixonom SAJGON, 10. — Dames zapade tridnevno premirje na bojiščih v Južnem Vietnamu, kii ga je proglasila osvobodilna fronta v Južnem Vietnamu v počastitev spomina Hošiminha. Zato je bilo tudi danes akoraj na vseh bojiščih v Južnem Vietnamu zelo mimo. Kot je znano, so Američani pristali na premirje, medtem iko je jtuanoviet-namska vlada zavrnila predlog vietnamskih partizanov. Ameriška misija v Sajganu je danes sporočila, da bp poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu general Abrams odpotoval v Wa-shimgtan, kjer se bo srečal s predsednikom Nixancm. Politični epa-ozvalcd v Sajigonu ugotavljajo, da bo sestanek v Waahdnigtanu dva dni po končanem premirju. V do- južnovietmunska vlada ni spoštovala tridnevnega premirja osvobodilne fronte. Na sliki: Južnovietfflhn-»ki rejski rod1*« dre **nm»«rf» n* nnv*',*stco na zaslišrranje bro obveščenih ameriških krogih pa poudarjajo, da je pričakovati novo ameriško pobudo v Južnem Vietnamu. Po nekaterih vesteh se zdi, da je predsednik Ndxon že dal vedeti ((nasprotni stranki«, da je pripravljen prekiniti za nedoločen čas letalske napade z «B-52» in vojaške ofenzivne operacije, če bo »nasprotna stranka« prekinila z bombardiranjem ameriških položajev. V istih krogih menijo, da a-meriški predsednik želi podaljšati sedanje premirje, kd naj bi se v doglednem času spremenilo v dejansko ustavitev ognja. Prav tako Iz Sajgona poročajo, da sta se danes ameriški poveljnik v Južnem Vietnamu Abrams In namestnik veleposlanika ZDA v Sajganu Berger ločeno sestala z južnovietnamskiim predsednikom vlade Van Thieujem. Čeprav niso izdali nobenega uradnega sporočila o teh razgovorih, politični o-paeovalci menijo, da so govorili o sestanku ameriškega poveljnika z Nixonam. Po drugi strani pa je včeraj predsednik Van Thieu, kot. poroča ((Sajgon Post«, izjavil, da bodo ((komunisti zaostrili svoje vojaške akcije v prihodnjih dneh. ker hočejo utrditi moralo svoiih čet po smrti Hošiminha«. Poleg tega je še dajal, da hočeio komunisti dokazati svojo »nepopostlji-vo agresivnost» vladi Južnega Vietnama in njegovim zaveznikom. Te lajave tolmačijo v Sajganu kot poskus južno vietnamske vlade, da bi preprečila morebitno pobudo Z DA za začasno ustavitev ognja. Južno vi etn amari poslanec Ho Huu Ruong je danes povedal, da bo de legacija ameriških pacifistov, ki je sedaj v Vietnamu, pred'"“"'H glasil, da gleda Italija s prijateljskim razumevanjem «na probleme razvoja in neodvisnosti«, ki se porajajo v deželah ob Sredozemskem morju. V okviru splošne problematike italijanskega juga je predsednik Rumor zagotovil, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da se bo v »letih 70» uresničil nov gospodarski zagon, za katerega se že pripravljajo potrebne osnove. V tej zvezi je omenil prizadevanje industrijskih organizacij z državno udeležbo, ki bodo v letošnjem letu vložile na jugu 393, v naslednjih dveh letih pa nadaljnjih 200 milijard lir. Pred njim sta govorila župan mesta Bari dr. Liutti in predsednik velesejemske uprave prof. Trig-giani. Prvi je naglasil potrebo po premočrtnem nadaljevanju prizadevanj vlade za uresničitev načrtov, ki jih je svojčas za južne predele pripravila vlada levega centra. «Kot predsednik načrtovalnega odbora za Apulijo ponovno potrjujem,« je zaključil župan, da so naši problemi predvsem pomanjkanje industrijske in pitne vode, pomanjkanje industrije, brezposelnost in problemi infrastruktur, med temi zlasti ceste, pristanišče in letališče.« Predsednik Triggiani pa je poudaril, da so na letošnjem sejmu prisotne dejansko vse sredo zemske države, tako da bi prav v Bariju lahko nastal zametek za splošno spravo in sodelovanje med njimi. Govornik je nato naštel vrsto pomanjkljivosti v državni gospodarski politiki na jugu. ki jih ni moglo odpraviti niti dvajsetletno poslovanje Blagajne za jug. Glede sejma pa je dejal, da vstopa letos v tretjo fazo svojega raz voja (po začetku leta 1930 in po preosnovi leta 1947), to je v fazo izrazite specializacije na nekaterih področjih, kar bo vidno tudi iz razporeditve posameznih prireditev. Na koncu pa še nekaj podatkov o letošnjem levantskem sejmu: na njem nastopa nad 8500 razstavljavcev iz 80 držav, med katerimi je 40 pripravilo kolektivno razstavo domače proizvodnje. Sredozemlje je prisotno, kakor rečeno, «in cor-pore« in prav tako je močna udeležba vzhodne Evrope. Pravzaprav so iz tako imenovanega vzhodnega bloka prisotni vsi, razen Vzhodne Nemčije. Furlanija - Julijska krajina se u-deležuje velesejma letos prvič, vsaj v uradni obliki, in sicer z lastnim paviljonom, ki sta ga zgradila arhitekta Celli in Tognon. V paviljonu je obširna fotografska razstava. V njej prikazujejo barvne diapozitive, obiskovalci pa se lahko tudi seznanijo z našo deželo s pomočjo zemljevidov in statističnih grafikonov. Geslo deželne razstave je »kaj bo lahko jutri nudila dežela Furlanija - Julijska krajina«. Že danes je na sporedu velese-jemski dan, posvečen Furlaniji-Ju-lijski krajini. Ob tej priložnosti se bo odbornik Dulci sestal z italijanskimi in tujimi časnikarji in jim orisal možnosti naše dežele z em-porialne, trgovske in industrijske plati. Kasneje se bodo časnikarji, skupaj z oblastmi, trgovskimi predstavniki in gospodarstveniki udeležili sprejema, ki ga priredi dežel-na — — v računstvu naj se jemljejo primeri iz, kmetijstva. Pouk v posebnih kmetijskih šolah naj traja dva leti dn se začne po končani ljudski nižji ah srednji šoli; poučuje naj se naravoslovje, fdaika, kemija, spoznavanje kamenin in rastlin, risanje, zidanje, gospodarski nauki la 16 strokovnih predmetov. V dežef iHA i&mmm iOOht- a rw i nTA 4 5 > * * » (■ii t n I ;š Mm i Nalepka, ki so jo izdali v Novi Gorici ob praznovanju lOO letnic* ustanovitve slovenske kmetijske šole v Gorici ndh mestih naj se vsako leto organizira dvomesečni tečaj za učitelj« ljudskih šol; ustanovi naj se pose ben kmetijski časopis v deželnem jeziku dn napišejo strokovne knjige. Kmetijsko šolo so ustanovili na pohudo Goriške kmetijske družbe teta 1869; deželni predsednik grol Pace je v Novicah že leta 1867 razpisal mesto učitelja za kmetijstvo., ki obvlada oba deželna jezika, vendar so začeli s poukom šele i januarja 1870 leta. šola je imela dva oddelka: slovenski in italijanski ter nižji in višji tečaj (oz. sred. njo šolo). Prvih deset let je imela šola skupnega ravnatelja, od teta 1879 pa sta nastali dve samostojni ustanovi, slovenska ta italijanska; bila je vsaka v svojem poslopju-z lastnim ravnateljstvom, osebjem ta inventarjem, šote je imela lastno (skupno) posestvo s 14 ha zemljišč, drevesnico, trsndeo, čebelnjak ta svitorejo. Prvi ravnatelj italt janske šole je bil dr. Ohlsen, rojen Italijan, prvi vodja slovenskega oddelka, kasnejši ravnatelj pa je bS Franc Povše; njemu so sledili dr Ernest Kramer, Franc Žepič, Anton Dominko in zadnji pa Anton štre-kelj. Goriška kmetijska šola je na nižjem oddelku dn kasneje v zimskih tečajih vzgajate napredne kme. tovalce, sadjarje ta vinogradnike. Absolventi višjega tečaja (srednje šote) pa so, posebno odličnjaki, dobili mesta upraviteljev na graščinah ta veleposestvih ali pa mesto učiteljev za kmetijski poduk na nadaljevalnih šolah. Za vpis v višji oddelek so zahtevali 4 gimnazije ali realke, oziroma sprejemni izpit za one, ki so komaj končali nižji -tečaj. Absolventi goriške srednje -kmetijske šole so se lahko vpisali v višjo sadjarsko in vinarsko šolo v Klostemeuburgu ali pod posebnimi pogoji tudi na Visoko kmetijsko šolo na Dunaju oz. v Pragi. V dobi narodnega prebujanja ta pred prvo svetovno vojno je go-riška kmetijska šala opravite pomembno gospodarsko in prosvetno vlogo. V tem času se je goriško sadjarstvo in vinogradništvo razvijalo na evropski ravni, tako da so izvažali velik del pridelkov v notranjost avstrijske države. Pri tem imajo zasluge tudi ravnatelji dn strokovni učitelji, med njimi pr vi vodja Franc Povše ta zadnji direktor Anton štrekelj. Zato je prav, da jih v kratkih potezah predstavimo. Franc Povše (1847-1916) je bil doma iz Kresniškah Poljan pri Litiji, umrl je v Ljubljani. Končal je šest gimnazij v Ljubljani, ta kmetijsko višjo akademijo v Magyar Ov«au (1864-67), prakso pa je opravil na veleposestvih na Ogrskem in na Kranjskem. Leta 1869 je bdi imenovan za učitelja, leta 187i za vodjo in 1879 pa za ravnatelja slovenskega oddelka oz. šole v Gorici, katero je vodil do upokojitve 1886. Ves čas je veliko delal za napredek goriškega kmetijstva ter s predavanji ta pismrnimi navodili navajal kmete na napredno kmetijstvo. Priredil je slovensko izdajo Haber-tendove knjižice Kratki navod k vzgoji domatin sviloprejk (1875). Napisal je v treh delih knjigo Umni kmetovalec, ki jo je izdala celovška Mohorjeva družba (1875-77) in knjigo Rinderrassen d. Herzogtums Krain u. Kiinstenland (1894) V Gorica je ustanovil slovensko trgovsko sadjarsko društvo, da bd brez posrednikov prodajali sadje in grozdje na Dunaj; bil je tudi soustanovitelj Goriške ljudske posojilnice (1883), predsednik društva Sloga (1876) ter deželni poslanec; predlagal je ta v zboru zahteval, da se ustanovi slovenska dekliška šola v Gorici (1874). Dopisoval je v Novice in druge časopise ter urejal Gospodarski list (1882-86) ter bil član predsedstva Goriške kmetijske družbe. Po upokojitvi je odšel v Ljubljano, kjer je bil izvoljen za deželnega in državnega poslanca, od leta 1897 do smrti 1916 je bil tud* (Nadaljevanje na 2. strani) » r> 4 Mlf Proslava občinskega praznika v N. Gorici (Nadaljevanje s 1. strani) predsednik Kranjske kmetijske družbe in mnogih parlamentarnih odborov in komisij. leta 1911 je bil s' Icombdinacri!j4, dia postane avstrijski kmetski ministeir, vendar so resor dobili deški agrard. Anton Strekelj (1875-1943) je bil doma na Gorjanskem na Krasu (brat slavista dr. Antona Streklija), «nrl je v Banja Laiki. Obiskoval je rdflUo gimnazijo v Gorici (1869-951, riSJo sadjarsko in vinogradniško Sodo v Ktosterneuburgu (1895-97). Solo za oskrbnike kmetijskih ve-ieposesterv na Dunaju (1899-1900) ter visoko šolo na Dunaju (1898-1900). Služboval je kot vinarski stroko/-rijak pri cesarskem namestništvu v Hnstu (1900-1902), kot potujoči učitelj za sadjarstvo in vinarstvo pri deželnem odboru v Gorici (1902-1907), obenem pa je predaval ne. kmetijski Sodi; leta 1907 je M imenovan za ravnatelja kmetijske šole e Gorici, katero je vodil do italijanske zasedbe 1918 leta. Strekelj je napisal mnogo člankov v časopis Primorski gospodar (1905-1916), u-rejal je prilogo Kmetijski list oz. Kmetov prijatelj. Ker so ga takoj po okupaciji italijanske oblasti internirale in odpustile iz službe, je leta 1919 emigriral v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval delo v kmetijski službi, do upokojitve leta 1926. Kmalu nato se je preselil v Banjo Luko, kjer je ustanovil kmetijsko »drugo ter naseljeval begunce iz Slovenskega Primorja in Istre. Med drugimi so poučevali na fcmettjskd šoli v Ganci še inž. Va-Eemtin Petkovšek (rojen 1888 na Vrhniki), dalije inž. Anton Podgornik (rojen 1881 v Cepovanu, umrl 1964 v Ljubljani). Prvi je bil kasneje dolgoletni ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju, drugi pa na Grmu pri Novem mestu Goriško kmetijsko šolo so Italijani Jemalki ukinili; prirejali so za odrasle zimske in druge sezonske tečaje; zato so biM naši prisi^eni pošiljati svoje sinove na slovenske kmetijske šole v Šentjur in na Grm ali pa na italijanske v Conegliano, Fistodo in drugam. Po osvoboditvi Slovenskega Primorja so nekaj časa delovale šale v Vipolžah, v Lo-šah, na Pivki in v Škocjanu pri Kopru. Lani so obnovili redno kmetsko šolo v Novi Gorica, ki kot nsaflednica garaške šole praznuje letos stoletnico. V OSPREDJU GOSPODARSKA VPRAŠANJA Razprava o vladni politiki v francoski poslanski zbornici Deljena mnenja o vzrokih krize, ki je prizadela Francijo PARIZ, 10. — Danes je bila v Elizejski palači seja francoske vlade, ki ji je predsedoval Pompidou. Na seji so obravnavali pereča vprašanja francoske notranje politike, a predvsem vprašanja, ki zadevajo hudo gospodarsko krizo v katero je zašla Francija in katere zunanji V oktobru izredni cerkveni škofijski shod VATIKAN, 10. — Čez en mesec ir. sicer 11. oktobra, bo v Vatikanu izredno zasedanje cerkvenega škofijskega shoda. Pomen tega važnega srečanja najvišjih dostojanstvenikov katoliške cerkve je davi pojasnil časnikarjem msgr. Ladislav Rubin, ki je generalni tajnik shoda. Vatikanski glasnik je izjavil, da bo sodelovalo na shodu šest patriarhov, en višji škof in šest metropolitov vzhodnega obreda. Prisotnih bo nadalje 93 predsednikov škofijskih konferenc iz vseh de lov sveta, 19 kardinalov rimske kurije, trije predstavniki raznih redov ter 17 dostojanstvenikov, ki jih je papež direktno imenoval. Predsednik shoda bo sam papež Pavel VI., ki pa je imenoval tri opolnomočene predsednike. Na shodu bodo obravnavali vprašanja kolegiatnega vodstva cerkve, odnosno med škofijskimi konferencami in rimsko kurijo in končno odnose med samimi škofijskimi konferencami. O vprašanju kolegiatnega vodstva cerkve bo poročal kardinal Seper, ki je sedaj prefekt kongregacije za nauk o veri. Kot je znano, je msgr. Seper zagrebški nadškof že zaprosil, da bi ga Vatikan odrešil obveznosti do zagrebške nadškofije, da bi se tako lahko posvetil samo delu v okviru kongregacije. .......................................n....umih... SPOROČILO BOLIVIJSKEGA NOTRANJEGA MINISTRSTVA Bolivijski revolucionar Peredo je padel v borbi s policijo loti Peredo je bil soborec znanega južnoameriškega revolucionarja (-he Guevare LA PAZ, 10. — Danes je premimi v Boliviji znani naslednik Che Guevare, Guido Inti Peredo. Bolivijski notranji minister polkovnik Eufranio Padilla je izjavil da je Peredo padel v nekem spopadu s policijo, ki je obkolila stanovanje v katerem je skrivaj živel skupaj s petimi soborci. Bolivijski partizani so začeli streljati na policijo, toda kmalu jim je zmanjkalo nabojev. Inti Peredo je tedaj zgrabil za ročno bombo, ki pa ni padla na policiste, temveč mu je počila v roki. Inti je bil na mestu mrtev, njegovi tovanši pa so zbežali. Padilla je nato izjavil, da je policija pokazala truplo umrlega bolivijskega borca nekaterim časnikarjem krajevnih časopisov. Ti so povedali, da so točno ugotovili, da gre za truplo naslednika Che Guevare, in sicer na podlagi prstnih odtisov, katere je imela na razpola- odraz je bila v zadnjem času devalvacija franka. Ministrski svet je sklenil, da bo o vseh teh zadevah razpravljala poslanska zbornica, ki bo morala podati nekakšno zaupnico sedanji vladi. Ta postopek predvideva sama francoska ustava v svojem 49. členu. Ukrepi, ki jih je do sedaj napovedala vlada, niso naleteli na vsesplošno odobravanje. V nekaterih krogih menijo, da se preveč poudarjajo nekatere plati gospodarstva in da se zanemarjajo druge. Mnenja so deljena, ker gre pač za cenitve, ki izvirajo iz najrazličnejših družbenih slojev. V krogih, ki objektivno presojajo sedanji gospodarski položaj v Franciji prevladuje mnenje, da tičijo glavni vzroki gospodarske krize v relativni tehnični zaostalosti francoske industrije, ki kljub devalvaciji franka ne more konkurirati na svetovnih trgih s tujimi industrijskimi podjetji. V teh krogih menijo, da ni res, da bi francoski trg lahko odkupil vso domačo proizvodnjo in da je treba pripisati presežek uvoza nad izvozom edinole veliki kupni moči francoskih kupcev. Na včerajšnji seji je ministrski svet obravnaval tudi razna vprašanja, ki zadevajo povratnike iz Alžirije. Ob koncu je zunanji minister Schumann poročal o potovanju predsednika republike v Zahodno Nemčijo. — Volitve na Norveškem OSLO, 10. — Na Norveškem so se zaključile volitve v parlament, pri čemer nd prišlo do bistvenih izprememb in bo ostala še za štiri leta na vladi sedanja koalicija, ki ji načeluje predsednik vlade Per Borten. Dokončni podatk iše niso znani, ker pričakujejo še glasove, ki prihajajo po -pošti, vendar pa je že znana razdelitev mest v parlamentu. Laburisti bodo Imeli 74 sedežev (prej so jih imeli 68), konservativci 29 stranka centra ljudska stranka 14 oi ni več zastopana socialistična stranka, ki predstavlja skrajno levo krilo in ki je prej imela dva poslanca. . . ...^ * S* 1 Fiatova vozila na frankfurtskem razstavišču TRAGEDIJA NA PANAMSKI LADJI cGRANEFORS* Slonijo na trhlih nogah obtožbe proti jugoslovanskim mornarjem Domnevo, da je kapitana Giuricha ubil mornar Vukič, izpodbijajo izjave ladijskega strojevodje V zadnjih dneh se je v vsem ita- afriškem pristanišču. Na ladji je lijanskem časopisju ponovno razplamtela afera o tovorni ladji »Gra-neforss, iz katere so v noči med 30. junijem in 1. julijem skrivnostno izginili kapitan Renato Giurich, star 41 let iz Tržiča, 53-letni častnik Filippo Magistro iz Livorna in 22-letni mornar Angelo Vecchio iz Licate. Domneve, da se je tisto noč zgodilo na ladji »Granefors*. ki pluje pod panamsko zastavo, nekaj nenavadnega, so bile popolnoma utemeljene. Gotovo je, da v jutranjih urah L julija kapitana Giuricha ni bil tudi zastopnik agencije »Ciurlo* iz Genove, Id zastopa koristi panamske družbe, ki je lastnica «Gra-neforsa*. Žaloigra se je odigrala v Mozam-biški ožini, toda ladja je potem nadaljevala svojo pot do Indije, kjer so se tamkajšnje policijske oblasti začele zanimati za skrivnostni dogodek. Baje so pritegnili tudi pozornost Interpola. Zdelo se je že, da je preiskava o domnevnem zločinu zaspala, ko so časopisi nenadoma sporočili vest, da so italijanske policijske oblasti aretirale v Genovi 18-letnega po- bilo več na ladji. Pravijo tudi, da ,, ,1jn so našli v bližini njegove kabine morščaka Nedeljka Vukiča, ki je ju- n n v -homi bila blagaina’ kier Je Giurich imel se začeie širiti govorice, da je prav v 2dui™- spravijen revolver, denar in druge četvorica jugoslovanskih pomoršča- listine, izropana. j kov ubila kapitana Giuricha, njego- Ladja »Granefors* pluje, kot smo vega namestnika in mladega mor- ža omenili, pod panamsko zastavo, narja. Te vesti so se opirale na Avstrija zvišala obrestno mero DUNAJ, 10. — Avstrijska narodna banlka je zvišala obrestno mero za 1 odstotek in to od 3,75 na 4.75 odstotkov, kar so utemeljili, da so vskladili obrestno mero z drugimi narodnimi bankami. PRAGA, 10. — Član CK KPO go policija. Dejali so tudi, da je ] Kolder je danes v intervjuju z re-bilo Inti Peredovo truplo razme- j v-ijo «Tribuna» napadel izrecno sarjeno in da je to gotovo jasen ! Dubčka, češ da je kriv za zasedbo dokaz, da je revolucionarja ubila I CSSR, poleg tega je imensko na-bomba. I padel še Kriegla in Smrkovskega. Gre torej za tovorno ladjo, kjer najdejo zatočišče mornarji iz vseh strani sveta, ki se morajo prilagoditi slabšim delovnim pogojem, kot na drugih ladjah. Na »panamskih* ladjah cvete zato tihotapstvo, ker bi sicer mornarji ne pristali na mezdne in druge pogoje, ki so nesprejemljivi za pomorščake na splošno. Kaj se je tisto noč zgodilo na ladji «Granefors» bo verjetno ostalo za vedno zavito v meglo spričo pisane sestave ladijskega moštva. Poleg Italijanov so bili na ladji tudi štirje jugoslovanski mornarji, večje število Kitajcev in Filipincev. izjave, ki jih je podal v svojem pismu italijanskim oblastem filipinski mornar Oninga, ki je zatrdil, da so Italijane umorili prav jugoslovanski mornarji. Italijanskim preiskovalnim organom se je posrečilo, da so aretirali samo Vukiča, ki je pred časom prispel v Genovo, da bi se vkrcal, 'verjetno, na kako drugo ladjo. O ostalih treh jugoslovanskih mornarjih pa se ne ve, kje so sedaj. Zakaj so bili umorjeni trije italijanski pomorščaki? Domneve so številne. Govorijo o nedovoljenih tr- soudeležen. Aretacija mladega Vukiča je brez dvoma posledica prijave filipinskega mornarja. Vprašanje pa je, če je ta prijava pristna in ne morda sad podtalnih mahinacij določenih krogov. V našem dnevniku smo že poročali o nekem dopisu sicer podpisane osebe, za katero pa se ne ve, kje biva, ki trdi, da je bilo pismo filipinskega mornarja napisano v Tržiču ter izročeno neki stevardesi, ki ga je potem baje oddala na pošto v inozemstvu. Trditve, da so zločin zagrešili jugoslovanski mornarji, a predvsem Vukič, je izpodbila izpoved strojevodje ladje »Granefors* kapitana Vita Jenne iz Sicilije. Ta je v svoji izjavi podrobno opisal vse dogodke na ladji. Še posebej pa je poudaril, da se mu zdi nemogoče, da bi Vukič ubil Giuricha, ker se je prav kapitan zavzel za mladega mornarja. ko bi mu morali zaradi neke nesreče amputirati roko. Giurich je napravil, vse kar je bilo v njegovih močeh, da bi nreprečil, da bi Vukič postal |'valid. ČEZ 17 DNI MORAMO PREMAKNITI KAZALCE NA NAŠIH URAH RIM, 10. — Kmalu bo prenehal v Itadji legami čas, Cez 17 dni, to je polnoči 27. septembra bomo premaknila kazalce na naših urah za eno uro nazaj. Kot je znano, je legalni čas stopil v veljavo letos prvega junija, ko smo morali pomaknite kazalce na naših urah za govskih kupčijah (tihotapstvu), ki jih je baje kapitan Giurich odkril, Prisoten pa je bil tudi neki črnec, ] toda tudi o prav takih kupčijah i eno uro naprej. Legalni čas j? ki se je nezakonito vkrcal v nekem 1 pri katerih je bil menda on sam stopil pmč v veljaivo leta 1966. BELR .nCANB RFRIKR * SflUIN J Rio Muni in Fernando Po (Nekdanja španska Gvineja) Španija se uči neokolonializma 46. Septembra 1968 so bile deželne volitve, ki so jih nadzirale štiri »osebnosti*, katere je izbral osebno general Franco. Prebivalstvo pa je vseeno zaprosilo OZN za mednarodne opazovalce. Rio Muni je nekaj večji od Slovenije. Na njem živi četrt milijona prebivalcev. Španija je ozemlju priznala neodvisnost iz več razlogov. Predvsem se je hotela s tem korakom izogniti neizogibnim nevarnim napetostim, preden bi bilo prepozno. S to potezo si je skušal Franco tudi dvigniti ugled pred OZN, ker se je s tem nekako odzval, zelo naglo, na poziv, katerega je naslovila OZN novembra 1967 na gospodarje zadnjih kolonij, in končno je s tem hotela zaostriti vprašanje glede Gibraltarja, ki ga Anglija noče dati iz rok. Do danes ni mogel Franco resno očitati Angliji posestva španskega ozemlja, ker je bil tudi sam kolonialist, z »odklopitvijo* Gvineje pa lahko izziva Anglijo, naj sledi njegovemu zgledu. Lep primer de-“S«08*:... i__ Popreč- Rio Muni je zelo reven- - . ni letni dohodek na osebo _ .. ... ____ _________ ij 56.000 lir. Otok Fernando Fo, je del nove države, pa J? 1 ,cj bogatejši. Prebivalstvo Jma, ^ tisoč lir osebnega dohodka ^ in se zato otepa povezave s sko pokrajino. To je stara P®., katero srečamo skoro v vsaKi katero srečamo skoro ški državi; razdelitev na sprotujoča si dela. Španija je imela v Afrik>^P^ te kolonije še dve ozemlji: “ špansko Saharo. Ifni je v * , leta izročila Maroku, kar J ^ razumljivo, ker je bilo . ozemlje otoček v maroški or ^ Španska Sahara pa je va 23.000 nega rudnega bogastva, kajti ___ Črnci, ki so prišli v Liberijo, so bili potomci sužnjev, ki so jih odpeljali iz Afrike pred nekaj rodovi. Predstav miri neke človekoljubne ameriške organizacije so jih odkupili, ko je bilo suženjstvo še v veljavi, osvobodili so jih in poslali od koder so prihajali, pravzaprav, tja kjer je bilo še kaj prostora ob afriški obali. Prva odprava je prišla v Afriko leta 1822 z 80 črnci, pozneje se je tem pridružilo še nekaj in skupno so si utrdili del obale. Domačini jih niso sprejeli prav nič prijazno, naseljevanje je zahtevalo precej prelivanja krvi, poleg običajnih žrtev zaradi nezdravega podnebja. Deset let po prvi odpravi je bilo teh črnih tujcev 1500, in danes znaša število njihovih potomcev približno 15.000. Ti so ustvarili Liberijo in ustvarili so jo zase. Zato Liberija, o kateri se govori danes, ni država v običajnem smislu kot mi pojmujemo državo, s telesom in dušo, kot nekaj živega ampak država-lutka, kjer majhna skupina drži na vrvci In povoljno razpolaga z ostalimi, kot z lutko. V Liberiji poveljuje 125 družin, ostali milijon prebivalstva vleče voz. Potomci prvih priseljencev v LibfJ dr- splošna; lahko volijo le 1 ebn0 žavljani, ki imajo določeno lastnino in plačujejo dovoj kov; bogatejši prebivalci- ,a. Do pred desetimi leti s ..0-la zdravnika le dva Lihe™ Lrjh troška umrljivost je n® na :n JO področjih dosegala 75 ods ' :sgit odst. prebivalstva je bilo n ,;_nosti nega. V stotih letih ns e) I. če sta po prvih dveh metih niza dve nasprotni ploščici enako oddaljeni od balinčka se meta razveljavita in se niz ponovi; II. če sta ob koncu niza dve nasprotni, balinčku naj bližji plošči-oi te četrtega meta enako oddaljeni od balinčka, se vsaki ekipi dodeli po ena točka; III. če sta dve nasprotni, baJanf-ku najbližji ploščici iz vmesnih metov oddaljeni enako ploščici ostaneta v igri, vendar nista odločilni-o vrstnem redu odloča v tem primeru naslednja balinčku najbližja ploščica; f) ploščica, ki se dotakne ali prekorači eno od obeh stranskih črt, Je izločena te niza. Lahko pa se dotakne ali prekorači eno od obeh prečnih črt, ki omejujeta dometu! prostor, vendar Je Izločena, če se dotakne katarekoM ovire. To velja tudi za ploščico, ki jo je izrinil z dometnega prostora s svojim metom naslednji nasprotnik ali soigralec. g) če Je med nizom izrinjen z dometnega prostora balinček, se ni. zu prizna trenutni rezultat pred tem metom in niz se zaključi. PREMAKNITEV PLOSCICE 8. Namerna in od sodnika nedovoljena premaknitev ploščic se kaznuje z diskvalifikacijo oeiotne ekipe, kateri je pripadal Igralec, ki V namiznem tenisu 50 mladih igralcev na turnirju 11. SŠI samega predsednika, k}. lepe, športne in prijfte'J.^ija, *>* ne boje. Tubman rad go ” voli za predsedniškem mestu, J® . rflncm/ Rritfht. ^ . i,l tisoč glasov, Bright, *** sinoči so zaključili apiejemanje prijav za namiznoteniški turnir S sl. Turnir se bo začel z nastopom najmJajšlh igralcev, ki so se prijavili v zadovoljivem številu. Mladincev se je namreč prijavilo 33 114 z Goriškega), mladink 5 (1 z Goriškega) in naraščajnikov 16 (6 z Goriškega). V soboto bodo nastopili le naraščajniki m mladinke. Naraščajniki bodo začeli Igrati ob 16. url, mladinke pa ob 20.30 Žrebanje nasprotnikov bodo opravili pred začetkom srečanj. Vse tekme bodo odigrali na sedežu 6D Sokol v Nabrežini. Zvečer, med tekmovanjem mladink, bodo organizatorji Izžrebali nasprotnike tudi za ostale kategorije. Skupno se je prijavilo v vseh kategorijah namiznoteniškega turnirja 99 igralcev in Igralk iz 16 društev. S Tržaškega se jih Je prijavilo 68, z Goriškega pa 31. Največ tekmovalcev bo seveda nastopilo med člani, kjer Jih bo 65. članic pa bo le 17. Med društvi sl po številu prijavljenih tekmovalcev delita prvo mesto Kras in Mladost s 14 Igralci, Dom Gorica Je napovedal nastop 13 Igralcev. Škamperle 9, Union 8 Itd. Ker Je število članic razmeroma nizko so organizatorji sklenili vse vključiti neposredno v finalno kolo, ki bo predvidoma v torek v Nabredind. krat. nik in je na vlad) 00 eSto jh, Njegovo predsedniško podeljuje tudi vl°8o Pre vlade, vojske in edine an vsem tem delu mu po1"8* v«<^ riški svetovalec, ki n,u ■ ob strani. ,mj dri*'.. Med ostalimi svetovni mi se Liberija vede s mozavestno. Skuša se afriške Ve na protikolonialno t3°rb£1]ju nizira na lastnem °ze{Jatere afriške konference, na hajajo Tubmanovi nCi. • „ posnemalci, učiteljise^Jjp tovarišija se je zadnjic ^ Monroviji aprila 1968Jugstf&Zfl da sestavi državno sK v hodne Afrike. Nalogo (ji jbj statuta sta dobila ^lb negal. O njem bodo r0UB<*'nje v prihodnjem aprilu v ^or gouju, glavnem mes Volte. ,, slei J (Nadaljevanj8 Sž,n*z,ti Maroko in Mavretanija, doslej. Španija ni še odločila njene. ^ de. Verjetno upa na odkritje *^. gega ni. Poprečna letna tenjP®^ tura je višja od 41 stop. L-žuje le kakih 23 dni na leto. Liberija Pohujšljim imperialistična reklort® ki si so nekakšni naddržavljani. . 0 lastijo vso oblast in si J0.. zapuščajo fd leta l847, dežela postala uradno “^-nbli-in dobila tanko prevleko rek škega videza. . u do- Sami priseljenci bi ne in* ua. .i;____r; j l: fla . volj moči, da bi vzdržali na jrajo sti že stoletje in pol. P0®9 ne- jih ZDA, ki imajo od tega . dvomne koristi, čeprav so ^ priznali, da je Liberija sv0tio-moralo pomeniti «država de») pohujšljiva reklama za rializem*. Volilna pravica impe- ni vzdrževanju Pr ,ž» jahte, ki ima toliko Pr0, ® v v potnike, kolikor je P°s*® ^ jih zbornici. Poslancev je Jjh predstavlja 15.000 potomce priseljencev, ostalih 6 Pa . .^ a( domačinov. Vladni avtomo . .n. uporabljajo kot taksiji- Ko J .gfet ski konzul zvedel, da mu 1 pre-uporabljal njegov Cadillac m jn važanje kokoši, se je r®? rrianj' oklofutal krivca. Malo 1® jani>-kalo, da ga niso obtožik r ^giij Ko je bilo ustanovljeno « dve so letalstvo (sestavljali sta jL pj- stari Daoti), in bi se nistri udeležiti prvega sv poleta, ni nobeden od W jel vabila. Ko sta letali P^ein!' vzleteti, je to uspelo *e zatak' pozneje pa se je še tem nil motor. Politična ureditev je f® pprkjj' riške; volitve so navadn®^ pred' ! nciajji utiiirv m a ni*gV*w W. O. Davies Bright, ki P apfl- .* n rt rt k nnlin rl o ca XI VS(?m r rss i si?*«!.* manom, a da kandidira Pr® jeti* mu po božjem navdihu *0.^ r8 b. s liškem mestu, je & \ organist v neki monro' kVMaja 1967 je bil Tubma^n^ *? *r «?• b^oorih, število kadrov pa se jJ!**0. ker so tovariši odhajali W' IfJjT so namesto prejšnjih 13 hastala 4 velika okrožja: a'°Primorsiko, severnoprimor-i^^ednjeprimorsko in južnopri- j^ajeprimorsko okrožje je na-it^j? ^družitvijo treh dotedanjih Ul sicer goriškega, kraške-'čy.Vlpavskega. Obsegalo pa je Kj6 na obeh straneh sedanje ktr Italijo in Jugoslavijo in (J)4 Jugoslovanski strani ozem- fjoj >»-8waiuvfluaiM atiaui vpcui trenjih občin Nova Gorica in litina ter večji del sežanske ..na italijanski strani pa: \ P^kem ozemlje sedanjih ob-(levi breg Soče), So-\ ,10 Doberdob, ter na Trza-»raško področje od štivana . - vasi do Opčin, Trebč ip bilo razdeljeno na šest \ i*- Ajdovščina, Gorica, Ko-Sežana in Vipava. V mfru 1- 1944 pa sta bila okra ^vščina in Vipava združena 1 biln °*{raj Vipava. Vzrok temu % Pomanjkanje kadrov. \ vj^užitvi okrožij so bili zdru-•tjj _?* okraji in so tako nastali •' y®jj- Na Krasu na primer prejšnjih osmih okrajev na-*ijjeve dva in sicer iz prejšnjih ^9 ^ .^oberdob, Komen, Nabre-Sfc. r^ina j® nastal nov okraj " 'z prejšnjih okrajev Op-'zana, Štanjel in Tomaj pa * nov okraj Sežana. Na . ®nak način so bili zdru-okraji na Goriškem in 'i0oeceTnbru je bil, na predlog 'lito*4 Slov. primorje in Trst, f11 srednjeprimorskemu o-% okraj Podnanos in je H Rožnih aktivistov in akti-° na delo na to področje. \ , Pa deloma zaradi pomanj-l^drov, ki so v vedno več-Vža u odhajali v NOV, in de-1 pp: T,adi zelo slabih zvez ni ni-^‘o do dejanske priključit- if^aja. m komite KPS se je prvič 5 Vin.. julija 1944 v Šmarjah ,Vskem. Kmalu nato se je 'k v Pdi okrožni komite SKOJ Podragi, Nato so bili usta-'W. 1bdi odbori množičnih or-(»7‘n pa okrožni NOO (OF), ^ 1,6 Prvič sestal 9. avgusta % naIoga vseh okrožnih koti’ f‘P odborov je bila, ustano-'\J/ZP>h okrožnih komisij ter komitejev in odborov, ki ^ *®tanovljeni v zelo kratkem [v>stu je bii0 že organizira-i'tbor ’n z®lo usi>ešno množič-Var>je v Zgornji Branici. i1 b °Vanje so prišli ljudje iz \ .4Ie,v okrožja. Prišlo jih je L*^at • 'z (-k>rice ’n Tržiča ter J* ^ erih krajev Furlanije, če-S 1 področje tvorilo saino-L.4,r°žje, Med tema okrožje Ze*° Lesni stiki, tako da ,« Koncert štirih naših godb na pihala z zaključno skladbo «Kraška koračnica» Ta skladba, napisana prav za to priložnost, je bila prvič izvajana ■ Prisoten je bil tudi skladatelj V. Štrucl - Na « kosilu naših nonotov» pri Furlanu je goste zabaval godec na starinsko harmoniko Razne prireditve v okviru Kra- mnogi meščani in gostje iz drugih škega tedna privabljajo v repen-tabrsko občino vedno več gostov, pa tudi vreme se je izboljšalo in kaže, aiM vsaj upamo, da ne bo nagajalo. Repenči hitijo ,s pripravami za kraško ohcet, očistili in popraviti so dvorišča in postavljajo slavoloke, po vsem Tržaškem od BTega do Nabrežine pa si žene in dekleta pripravljajo narodne noše. Ženina in neveste te dni nihče ne moti, ker imata precej skrbi, saj se pripravljata na poroko, in to zares, ne na prikaz starih običajev. Kraška hiša v Repnu 1« te dni središče zanimanja vseh gostov. Kdor jo je že videt, se vrača in si ogleduje razstavo narodnih noš. krajev pa so te dni prvič videli »Kraško hišo« in vsi se zelo pohvalno izražajo. Razstava narodnih noš, kakor smo že omenili, ni ze-obsezna, je pa okusno urejena predstavlja razne narodne, ali ljudske noše, iz težaškega, predmestja, z Brega in Krasa. V starinski peči Kraške hiše so te dnd pekli kruh, kakor v starih časih. Tudi otroci, ki se otepajo kruha, so ga s slastjo jedli, odrasli pa so se spomnili na svoja otroška leta. Tedaj ni bilo vsak dan kruha Predice na tekmovanju s kolovrati v torek zvečer v Repnu .........................................UM«.................... OD SV. JAKOBA DO TRGA SV. ANTONA NOVEGA Povorka in zborovanje v počastitev Hošiminha Lik vietnamskega voditelja in revolucionarja so v svojih govorih prikazali Stojan Spetič, Panizon in sekretar federacije KPI inž. Cuffaro Včeraj zvečer sta bila v Trstu sprevod in zborovanje, ki sta ju priredili avtonomna federacija KPI in ZKMI, da bi tako počastili spomin umrlega vietnamskega^ voditelja in revolucionarja Hošiminha. Okrog 18. ure se je zbrala na Trgu sv. Jakoba precejšnja množica in odšla v sprevodu po Ul. del Rivo, Ul. Malino a Veoto, Trgu Garibaldi, Ul. Carducoi, Korzu Italia in Ulici Dante do Trga sv. Antona, kjer je bilo zborovanje. Med povorko so je začetni množici ljudi pridiruaito še veliko mladincev z rdečimi zastavami in Ho-šiirmhovi slikami Ta Trgu sv. Antona so spregovorili Stojan Spetič, Fiero Panizon in tajnik federacije KPI Antonino Cuffaro. Spetič, ki je govoril v slovenščini, je orisal lik pokojnega vietnamskega revolucionarja ter povezal Hoštimdnhov boj in boj njegovega ljudstva z našim narodnoosvobodilnim bojem. Svoj govor je zaključil z besedami: «Ho-iminho-va dela so zgodovinskega pomena, zato jih cenimo mi in jih bodo cenili tudi naši otroci. Mi pa ne tratimo časa in pojdimo odločni v borbo da bomo uresničili naše ideale, ideale socialistične Evrope « Nato je spregovoril Fiero Pani-zon, ki ’ je v svojem govoru prebral celotno Hošdmimhovo oporoko in razložil občinstvu, kako gleda na ta ((zgodovinski dokument« tržaška napredna mladina. Glavni govor je imel inž. Antonino Cuffaro. Tudi on je lepo orisal lik pokojnega revolucionarja in dejal, da je Hošiminh prava revolucionarna osebnost, ki je s svojim zgledom opogumila mnoge zatirane narode, da so z bojem dosegli svobodo in neodvisnost. Nato je tajnik tržaške KPI dejal, da je med vietnamskim in našim ljudstvom velika in naravna vez ljudi, ki so se in se borijo za svojo svobodo. «Vežeta nas torej,« je dejal Cuffaro, ((revolucionaren duh in pripadnost obeh narodov isti idejnopolitični sili’«. Vse govore je zbrana množica pozdravila s ploskanjem ln vzklikanjem gesel. Naj omenimo, da so skušali desničarski skrajneži izzivati udeležence povorke s transparentom, ki so ga razobesili nad predorom na Trgu Goldoni. Policija in nekateri organizatorji povorke pa so transparent takoj odstranili in prisotni so ga nato sežgali z baikljo, ki so jo pustili na kraju fašistični izzivalci. Mladeniča iz Trsta ranjena pri Portorožu Z jugoslovanskim rešilnim avtomobilom so včeraj ponoči pripe- ljali v tržaško bolnišnico dva ra------u gta se z avtomobilom njenca, ki — — _ ponesrečila pri Portorožu. Ranjenca sta 23-letni Vincenzo Gentlle iz Ulice Rossetti št. 12 in 27-letni Guerrino Gruber iz Milj, Naselje San Cristoforo št. 42. Mladeniča, ki sta člana nekega orkestra lahke glasbe, sta se do poznega za-držala v nekem portoroškem hotelu Okrog treh po polnoči pa sta se z avtomobilom alfa romeo giu-lla GT 1600, ki ga je upravljal njun znanec, 27-letni Luciano Pon-tini iz Milj, vračala proti domu. Približno kilometer od Portoroža pa je na nekem ovinku njun prijatelj iz nepojasnjenih vzrokov nepričakovano Izgubil nadzorstvo nad hitrim vozilom, ki le nenadoma zavozilo na levo stran cestišča ter s precejšnjo silo treščilo v obcestno drevo Fantini sl pri nesreči ni naredil nič hudega, pač pa se je precej slabo končalo za druga dva potni ka. Gentile se je hudo udaril glavo in zadehti pri tem možganski pretres, Gruber pa si je zdrobil nosne kosti. V splošni bolnišnici so prvega sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni, drugega pa na ortopedskem oddelku, kjer bo moral ostati pri-bttžno dva tedna. vsaki hiši, ni bdio zaslužka in denarja, zdaj Imajo denar, pa ni več takega okusnega, dobrega, domačega kruha, domačih minešter, zelja, repe in pravega Kraškega pršuta. Narobe svet, pred leti so naši dedje prodajali v mestu pršute in kokoši, da so si kupili koruzno moko in obutev, zda.i je več denarja, ni pa več pršutov. Mešča-fei so siti in naveličani ponarejenih jedi. gredo na podeželje in x>vprašu,jejo po domači pristni mmi, v krašOrih gostilnah pa redko kdaj dobite mineštro, repo, zelje, domače klobase, itd. Zato je gastronomsko tekmovanje «KaJko so jedli naši nonotd« zelo dobra zamisel. Upate je, da bo zajela vse podeželje in da bomo nato vsaj v nekaterih naših vaških gostilnah lahko jedla pravo, domačo hrano in pili domače vino. Kako gre dobro v prodajo domače vino, smo lahko opazili na vinskih razstavah In v osmicah. Tudi te dni je v osmicah v Repnu vedno polno gostov iiz mesta in vasi. V gastronomskem tekmovanju je bila včeraj na vrsta restavracija Furlan. 2e zunaj je bito videti, da prišlo precej gostov iz mesta, ker je bito na parkirnem prostoru vse polno avtomobilov. Gostje so imeli med drugim na izbiro kraški pršut, ovčji sir, kraško mineštro, «bleke» z maslom, kuhano kokoš z «batudo», prašičjo pečenko, klobase s kislo repo, ajdovo polento s prašičjim golažem, pečene štruklje, češipljev kompot. To čili so samo teran, kdor si je zaželel kavo alt mineralno vodo, je moral k točilni mizi, ker stari Kra-ševcd niso poznali kave in mineralne vode. Ko so gostje pojedli, je prikorakal možakar zagorelega obraza, s pipo v ustih in pušelcem za klobukom. Zavriskal je, da so se vsi ozrii, in raztegnil staro harmoniko. Stare «viže» je Franc Cerkvenik Iz Zgornjih Vrem tako zaigral ,da so mu vsi ploskali. »Kako Je očka?« »Dobro, dobro, luštno, ko na ohcetd.« «Pa jo večkrat potegnete?« »Zdej ne več toliko. Kakšen krat se še kdo spomni, pa me povabi jo na ohcet. Ti mladi imajo zdaj rajši druge, bolj modeme viže, testu ropotanje«. In je povlekel dim Iz svoje piipe ter spil kozarec terana: «Tu je Vince!« Zvečer je bilo v restavraciji Furlan še več gostov kot pri kosilu -Domača brana je privabila tudi teste, ki opoldne niso mogli priti, niso pa hateld zamuditi lepe priložnosti. Največje povpraševanje je bilo po «mdneštrah», ajdovi polenti dn repi. Tudi v drugih gostilnah je faUo vse polno gostov, posebno pa zvečer v osmicah, do polnoči. Zvečer, kot je bdio napovedano, je bil na trgu v Repnu koncert godb na pihala. Nastopile so godba iz Nabrežine pod vodstvom ka pelnlka Stanka MAsloja, godba Proseka (kapelnik Z. Kante), godba »Parma« iz Trebč (kap. Franc Benčina) dn godba iz Doberdoba (ka Franc Tumčov Iz Zgornjih Vrem je raztegnil harmoniko peindfc Gtovamni Marnih). Združene godbe iz Nabrežine, Proseka in Doberdoba so ob zaključku, pod vodstvom Sveta Grgiča zaigrale »Kraško koračnico« Vinka Štrucla, ki jo je komponiral prav za ((Kraški teden« in je bila sinoči prvič izvajana. Občinstvu je bila take všeč da je z dolgim aplavzom in vzklik, zahtevalo ponovitev, toda godbenika so bili že utrujeni. Bila je pozna ura. Kapelniki ter zastopniki godb pa so nato imeli še posvetovanje s strokovno delegacijo Republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, podpredsednikom SPZ Svetom Grgičem, tajnikom Edvinom Švabom in referentom za godbe Josipom Gibioem. Delegacija, v kateri so biti Vinko štruci. Mar jan Gabrijelčič in Doro Hvalica, je pozorno sledila celotnemu sporedu. Na posvetovanju so sklenili, da bodo omenjene godbe sinočnji koncert ponovile v nedeljo, 12. oktobra, v Kulturnem domu. V gastronomskem tekmovanju »Kako so jedili naši nonoti« je danes na vrsti gostilna Križman iz Repna. Kakor smo sinoči uvedeli, so dobro založeni in so te pripravili, da bodo ustregli vsem gostom z domačo hrano. in jo hudo ranila. Nenavadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj, okrog 10. ure, 39-letni uradnici Mariji Regi iz Ulice Cappello št. 7. Uradnica je, kot rečeno, stopala pred občinsko palačo, kjer opravlja neko gradbeno podjetje obnovitvena dela. Ravno tedaj pa se je z ogrodja, ki služi delavcem podjetja za oporo pri delu, odtrgala železna cev in žensko zadela v glavo. Po prevozu z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico so uradnico sprejeli na nevrokirurškem od delku s prognozo okrevanja v 1 do 8 dneh. je namreč vlada že večkrat sprejela oveznosti. Zacsjič je potrdil to obvezo CIPE v oktobru lani. V zvezi z železniškimi povezavami je Varisco zlasti vztrajal na zahtevi po položitvi drugega tira na trbiški progi, ki je zelo važna ne le za razvoj naše dežele in razvoj prometa v tržaškem pristanišču, marveč tudi za vse državno gospodarstvo, kajti po tej progi se razvija trgovinski promet Italije z državami srednje in vzhodne Evrope. Sedanjo progo, ki ima samo en tir, izkoriščajo stoodstotno in ne zadostuje več za naraščajoči promet niti glede količine niti glede brzine vlakov. Zaradi tega morajo pošiljati blago tudi po drugih progah ali pa po cestah. Usmerjajo pa ga tudi z ladjami v druga pristanišča, zaradi česar trpi škodo tržaško pristanišče. Sploh pa je treba progo korenito obnoviti, kar se je videlo tudi lani, ko se je zrušil most v Dunji. Le na ta način se bo ta proga učinkovito uvrstila v srednjeevropski železniški sistem. Minister Gaspari je zagotovil, da bodo spopolnili progo Trst-Benetke in je rekel, da se strinja z zahtevo, naj bi uvrstili trbiško progo v prihodnji razvojni načrt železnic. V ta namen bodo opozorili pristojne organe, da bi ugotovili najbolj primerne rešitve s finančne in tehnične plati. Tretje vprašanje je okrepitev ronškega letališča, ki se je v zadnjih letih razvilo bodisi glede potnikov bodisi glede blaga. Predvsem je prosil ministra, naj intervenira v skladu z njegovimi pristojnostmi. Pri tem gre za nekatera dela, ki jih predvideva dogovor iz leta 1964 na račun države in ki niso še bila o-pravljena. To je zgraditev naprav za gorivo vojašnice za gasilce, ploščadi za aeromobile, zgraditev celotne razsvetljevalne naprave, parkirišča za avtomobile, skladišča za blago in poslopja za shrambo sredstev nujne pomoči. V pristojnost ministrstva spada tudi ustanovitev carinskega odseka, ki je zelo potreben zaradi naraščajočega prometa. Odbornik je zatem orisal ministru program- okrepitve letališča, ki ga je pripravil konzorcij, da bi izboljšali vzletišča in vse naprave. V ta namen pa je treba uvrstiti letališče v skupino italijanskih letališč, ki jih uporabljajo za mednarodni promet, tako da bo lahko dobilo zadevne državne podpore. Minister Gaspari je tudi glede tega dejal, da se bo za stvar zavzel. Kar se tiče tako imenovanih »suhih vej», je Varisco rekel, da hoče dežela ohraniti železniško progo Hu-min-Pinzano-Sacile. V drugem delu pogovora sta minister in odbornik obravnavala vprašanja, ki se tičejo odnosov med ministrstvom in deželo glede obojestranskih pristojnosti pri javnih prevozih. Minister Gaspari je rekel, da je zadovoljen s sodelovanjem med deželno upravo in ministrstvom, ki je omogočilo prebroditi nekatere težkoče, izvirajoče iz norm za uveljavitev deželnega statuta. Pri tem je odbornik Varisco opozoril mini- stra na člen 47 deželnega statuta, ki določa, da se morajo osrednje rimske oblasti posvetovati z deželo tudi glede državnih prometnih zvez, ki gredo preko njenega ozemlja. Minister se je obvezal, da bo na vsa predočena vprašanja izčrpno odgovoril. Miljčanka se je zastrupila z gobami Na oodeliku za oživljanje splošne bolnišnice so včeraj popoldne o-krog 17. ure sprejeli 45-letno gospodinjo Eldo Macor por. Bertoc-chi iz Ulice Colarich št. 95 v Miljah, ker se je zastrupila z gobami. Gobe je sama nabrala v jutranjih urah v gozdu blizu svojega stanovanja ter jih pripravila za košato. Ko je gobe nato zaužila, jo je kmalu začelo zvijati po trebuhu in šele tedaj .ji je prišlo na misel, da so bile zaužite gobe najbrž strupene. Njena svakinja Albina Bertocchi por. Macor jo je nato nemudoma odpeljala s svojim avtomobilom v splošno bolnišnico, kjer so jo v vsej naglici sprejeli na oddelku za življenje. Na srečo pa ni zastrupitev hujšega značaja in bo ženska okrevala v desetih dneh. Včerajšnji primer zastrupitve gobami je prvi v letošnji sezoni na našem področju, vendar naj bo v opozorilo vsem strastnim nabiralcem gob, zlasti tistim, ki niso najboljši poznavalci gob. Kovinski blok stisnil delavca Šolske vesti trto«**’ Ravnateljstvo državnega^ zois> * ga tehničnega zavoda »f« ,j spo• Trstu, Strada di Guardiei»a „„ roča, da Je vpisovanje za š°l!* ,re J j 1969/70 vsak dan od 1*. " teibn. H v Im cm hn calfllllČilO 20. * (tfl t in se bo zaključilo 2#- _'Joda. Informacije v tajništvu vešča, da je vpisovanje z 12, ui<- ijb to 1969/70 vsak dan od 9. ito t f1 se ? te J S sredfJ« ^ tfcfc to 1969/70 vsak dan do vaj . septembra. IjJ^ * * * očitel)1’ togJ Ravnateljstvo državne** , opca jUg Sča «A. M. Slomšek« v teto) Caravaggio 4 obvešča, vs3k d>“ vanje**/tolsko leto Cj £ 20°; septembra* ’ ništvu zavoda. piCt r“. ............ . Otroške »rt* stvo ONA1KC sporoča, 0 - *|s .... v* J d] Vpisovanje v otroške '• D0 if .......~ ---- - njegov* sovanje novin ulium v > da DO-troske vrtce ter if1(’ v ',rt!j do otroci, ki so že h vrt£a, nadaljevali obiskovanje d>n o» 22. do 25. septembra V«K tre* 8.30 do 12. ure. Prinest‘n, spt^ rojstne liste in zdravstvo vala. * * ‘ Ravnateljstvo državnega sp c !> Ilovi £ 5. b ? te roča, da se vrš, vpi«----, tur'ne razrede znanstvenega 11 L, *s»* tesch gimnazije in klasičnega vk1JU®’® J to dan od 10. do 12. ure d 1 j« 25. septembra 1969. jLcg Na osnovni šoli na Ka*10^ ll-jjt PROSEK danes ob 19.30 Technlcotor dramatičen film: FINO A FARTI MALE Igrajo: I. Thulin, J. Sorel, J. Pennec. — Vstop mladini pod 18. letom prepovedan. KINO NA OPČINAH danes ob 18. url Technicoloa-westem film: UN BUČO IN FRONTE Igrajo: Anthonv Ghirda, Robert Hundar, John Bryam. park MIRAMARSKEGA GRADU: »Luči in zvotoi. Ob 21. «Maximt lian of Mexico» v angleščini; ob 22.15 »Masslmlllano e Carlotta« v Italijan ščini. Avtobus «M» vozi iz BarkovelJ postajališče tramvaja «6» In od M-t-ramara pred predstavo ln po njej. Naztonale 15.00 «Exodus». Paul New-man. TechniicoJor. Penice 15.30 »Indianapolis, pista Jn-fernale«. Paul Nevvman, Robert VVagner, Joanne VVoodvvard. Grattacielo 16.00 «Doppda immagine nello spazio«. Technlcotor. Eden 16.00 »Nudstl aIl'isola dl Sylt» Horst Tappert, Renate von Holt. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 »La pelle glovane« Ann Linn, Kelt Barron. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Un detectlve«. Franco N«, ro, Ftorlnda Bolkan. Techntooior. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatlco 16.30 «11 mercena. rio«. Franco Nero, Giovanna Rahi. Colorscope. Alabarda 16.30 «Sono una femmlna«. T, Llvadidi, M, Stathopoulou. Pre-povedano mladini pod 18. letom. Aurora 1630 »Pendulum«. George Peppard. Technlcotor. Crlstallo 16,30 Tom >'n Jerry v (rC'e-ra . . . due volte«. Enajst slikanic. Metrocolor. Capltol 16.30 »Brnela ragazzo brnela«. Frangoise Prevost, Glannl Macchia. Technoolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 »La gatta dagll artlgli d’oro». Technlcotor. Vlttorlo Veneto 17.00 «La scala 9 chlocotola«. Dorothy McGuire, Ge. orge Bneng. Ideale 15.45 »Week-end a 2uydcoote». Jean Paul Belmondo, CJathenine Spaak. Technlcotor. Abbazla 16.30 »I due magnlfld fre-sconl«, F. Franchi, C. Ingrassia. Technlcotor. ODPRT JE NOV KAZINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v Jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem, izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od klub, dva bara, dve katerih tipična, nočni kavami, slaščičarna, sladoledama, snack-bar UU IM, UIC. -M-- ]jc( (D rd je treba predložiti rojstni pj]|i. trršilrv r\ ircoh MPPlPtiD ..jtoflCl trdilo o vseh prejetih Jep{e»ci druge razrede se vpisuj*^.jcvaia. predložitvijo šolskega SP1"1 Didaktična ravnateljstva 5J°noV(i* da se na vseh slovenskih rJ,rt» aa se na vsen vse šolah vrši vpisovanje za f vsak dan od 9. do 12- vpisi^. Učenri, ki se bodo letos drugi, tretji, četrti ali P . je sP naj prinesejo s seboj z čevalo. .. « • • „ sol* s Ravnateljstvo državne j? Fran Erjavec v Trstu, _',oVa«i! j “ 8, obvešča, da le VP‘- a«11 d»i>, j! i? S t? no o, oDvesca, aa drugi in tretji razred v ^ 9. do 12. ure in se zakiju tembra'______________- ^ ŠOLA GLASBENE MATlC®’e m«; Vpisovanje v šolo pis^ tiče se vrši vsak dah jjjpJ Glasbene matice (UL ' 29) od 9. do 12. ure do «■ bra. ... v Pf Vpisovanje na Pr0S®L «0- ^ 12. septembra od 18- d od 18. do 20. ure. Pričetek pouka bo v 15. septembra. l(% Razna obvestila KASTA obvešča JatelJe, da se danes, v baru Kulturnega flo redne odborove seje. Prosvetno društvo v *"sePt^v9'| ganizira v nedeljo, «»• VPfjO-l izlet v Bovec -n Trento. ^ nje v društvenih pros,torn ^ nedeljek, torek, četrtek .iUlMH 19.30 do 21. ure. SPDT pri red-’ v n*f.^ , avtobusni Izlet v Colll,nir|Stif’J u* STA * "M niki povzpeli na CogH*1^^ in najrazglednejši vr" Alpah, LJ1UI Društvena gostilna^ t . ..nM it " redi dne 21. 9. 1969 je pfl tr V.loni* VoiSOV* .,, (P t.m. vsak dan od 17- SPDT javlja, 21. t.m. ne bo, ker J® jJ -■lino zaradi zadnjih n®" da na za avtobuse .Zato tisto nedeljo, 21. t-m’.,oilfl0 IfU ? tovec skozi Poljansko K^el) jo Loko do Železnikov, -a vrh’ Ial 1 sini, Trg Liberta o. ROULETTE, RACCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK ------------------- tl Ob prvi obletnld stor brama daruje družin* lir za Dijaško matic®- Fie*V > Ja na grob pok. Vid* S Slava Sancin 1000 Hr ice tico. V spomin i 1,1 n» V me darujeta hčerk« 1^KI 2000 Ur za spomenik pJJih* jjt1 seku, V počastitev pttr de Flego daruje Meto* Mr za Dijaško matic®- Sekcija KPI pr* ^(flje-j vešča tovariše Ui_P2f umri tov. Aloj« % 1* greb bo danes ob * ■ nlce glavne lM>lnišn*cc A *J5 Ifll - Lu« 19.18 TATINSKA ZALEGA NE POČIVA „ Še predno se je vselil f je dobil tatinski obisk “'f* ^ raznega pohištva so mu pobrali blaga za 200.000 lir » $ Okradena nemški turist in šentjakobski trgovec 1'm. ti J0”* so na raznih komisariac ] ne Stabiel iz Ulice della Pomace 1 »o mes^u za13©1«*'!! vr- I St. 6, ki .je usl/užben v trgovini z M ™nsk!h podvigov. Neznanci , gospodinjskimi stroji v Ulici San „ » ta$JraviI:i nad vse’ kar ie ^ Giaoomo in Morite št. 2/1. Okrog “ ti*u TVFznvnirrvtrartioaro Hilv'- io ■.. ■ nezavarovanega. Obi- n) m, so stanovanje, trgovino in iko ■*' «roulotte» l* se J« jf i sp°-K0 no 12.45 je skrbno zaklenil vhodna vrata v trgovino in pustil rebračo dvignjeno, ko pa se je okrog 15.30 je na komisariatu | vrnil, da bi trgovino odprl, je presenečen ugotovil, .da .je bila rebrača nategnjena do tal, šipa vhodnih vrat pa je bila razbita. Na srečo je bil plen neznanih tatov precej skromen. Odnesli so vsega skupaj le 7.000 lir v drobižu, medtem ko tj 'uZ?1710511 v Barkovljah zgla-tlo uradnik Giovanni Gre- if' ut? yK«e U. Moro št. 17 in poji' 1eawT so v P°nedet.i«k zvečer Uje , vdrli v njegovo stanovar fc, j^terega se je mislil čez l«J~. dtu preseliti. Greblo namreč . ----.-------- s« sploh niso dotaknili gospodinj- ateiJ1, Hm a—f,, *re:llIšču mesta in si je 1 skih strojev. (jlici Ujuj g.®™3?1 zgradil v omenjeni I Stibiel je tatvino nemudoma pri-J"1' ’ ' Tr javil na kvesturi in agenti javne varnosti in znanstvenega oddelka so takoj pričeli z raziskavo. Sklepajo, da so vlom in tatvino izvr- vpiso- Udjj^Pnadstropno hišico. V po-■K iJ“ tvani P?Pol,dn« je v novo sta-jdjoti- v pripeljal že nekaj pohi-v »i it uw razne druge predmete. Ko 22'. ure . zvečer vr! ali mladi in nedorasli ljudje, ker ko tir^s, ’ bi pohištvo neko- je bil prehod skozi razbito steklo Vo4 u_ rtT™11. je presenečen ugoto-1 zelo omejen, i) ^ nii2? P°!£štyo in predmete j Da bi bila dejavnost tatov čim ivt * *> vdrli , £rebrskal1 n«™anra. ki popolnejša, so iste noči, t. j. med la stanovanje skozi stran-: ponedeljkom in torkom, ukradli v *rt^ X,- . Po bežnem pregledu1 ulici Matteotti, pred poslopjem :a, 2 V Sl1’,.-16 da so mu št. 9, lambreto z registracijo TS ^PhS/f10811 j PT113®™0 17.000 lir 30707, ki je last 27-letnega meha-WZU. radijski sprejemnik in ndka Daria Martincicha »tanujoče- l»® tre®* spi1*- a»|W i» SP°- V Kli^ ^ kuhinjskih potret« 6 V^kupna vrednost ukradene* it. ?a"a znaša približno 200.000 so uvedli preiskavo. «* tj i,y, nt komisariatu se je ne-Vijje « ,5 kasneje zglasil tudi 35-let-" državljan Franz Jen- NVj??*.. W je prišel z družino b 'jamice na našo obalo. Pove-da “»Č»vo *• l do “ ,s< KO® ! K »fj F«-., {en® 1 aia. ti da so neznanci ponoči vdrti «roulotte», ki jo je par-1» J13 Trgu De Gasperi. in iz radijski sprejemnik, l^ratični čoln In druge pred-IstJ' skupni vrednosti 135.000 lir. Itfcpi® dne popoldne je podobno 1 ^^čenje doživel 32-letni Ego- ga v omenijend ulici. Pri števerjanskem županstvu SINDIKALNA KRONIKA Šolske vesti Danes tudi na Goriškem bodo uredili dve veliki parkirišči stavka v kovinarskih okatih Morda že prihodnje leto ojačena električna napeljava na Valerišču in v Jazbinah - Prvi razred ljudske šole letos samo v Štever-janu - Kmalu bodo pričeli gradili šeststanovanjsko ljudsko hišo PREPOVED PARKIRANJA Dne 12. septembra bo potekala skozi naše mesto kolesarska dirka za II. trofejo «Tricolore», ki jo organizira športna skupina «Caneva». Cilj dirke bo na Trgu sv. Justa, prihod kolesarjev pa je predviden za 15.30. Zaradi tega je mestni župan s posebnim odlokom odredil prepoved vožnje in parkiranja za vsa vozila na omenjenem trgu od 15. ure do prihoda vseh kolesarjev. '""Hum !iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiimiiiiiiiiliiiiiiii,i,iii,l|liiimiiimiiiil|| 0skrunjena priroda v tržaški okolici Hj,. unovn° objavljamo nekaj fotografij, ki smo jih posneli te dni ob jirst-Katiinara in Trst-Bazovica. Daljši komentar ni potreben. tS('ea° je kriv, da so ob cestah taki kupi najrazličnejših odpadkov, Upi'’ sJšro pohištvo, papir, vrči itd. Kdo naj prepreči, da se taki t.,-SW8njvj oa JudL-iz^. padalko*’, investicijah. V zadnjih štirih letih je na primer v izgradnjo raznih objek- ter zato njena razvojna pot zrcali v malem usmeritev in probleme fit w 4. Teran Triglav Kranj 5. Košuta B. Bor Trst 6. Thaler BSG Neuer Cel« 7. Cyrus AZS Gliwiee 8. Podworny AZS GH«**. 9. Mikeln Ilirija Ljublj"r jji 10. Kerstein Triglav Kreni Ženske posamezno Finale Noworyta — Krajzdj Lestvica 1 1. Noworyta AZS Ghwic® 2. Krajzelj Jesenice lO! 2:0 3:1 3:! 3:0 t. »•ds '< P f S 'Kj "sta, !*• len Spo N: pei H Dav fev, % Ns, ■n N > St m KVop s 3:1 3:0 Ji Ni £ f »on KOLESARSKI BLOIS, 10. — Eddyja so morali sprejeti s JZ prognozo zaradi! Klo00,Je#o®! na glavi in možganskega ^ ^ Iv bolnišnico. Merckx je vožnjo za motorji NJe8°*Jjp# oziroma vozač Femaud " 0 j^zarod^Mjebitja lobahj '^' medtem ko se Je vozač \i$ ki je povzročil nesrečo, ranil. PlAVAHJl RIM, 10. — Novella I ki bo jutri odpotovala na P 0 šesteroboj v Blackpool, j postavila nov italijanski 0 I ski rekord na 1500 m doI“ j8’ll'f ki jo je preplavala/,,, Prejšnji rekord je z dal Svedinji Elizabeth J0 Paolo Barelli, član Lati«; J