Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".
Izdavatelj in urednik: Andrej Žumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Št. 23.	Ljubljana, 1. grudna 1892.	XXXII. leto.
Vsebina. S. Rutar: Goriški Kras. — F. Jaklič: „Slovenska matica" in učitelji. — (Schl. Sch.): Nekaj mislij o pokončni pisavi. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Goriški Kras.

ras bi sicer po svoji visokosti spadal Vv vrsto nizkega gorovja, ali tako ustvarjen svet imenujemo planoto (visoko ravan). Srednja višina dolenjega (zahodnega) Krasa znaša 200—300 m, gore-njega (vzhodnega) Krasa pa 300—400 nt. Kras zavzema dobro petino Goriškega površja in napolnjuje jugovzhodni rogelj dežele. Od daleč je podoben valoviti ravnini, iz katere se vzdigajo lepo okrogli hribi in podolgasti, lahko obokani hrbti. Kjer se nahaja med Krasom kaka dolina (n. pr. ob potoku Iiaša), ondi so pobočja nenavadno strma, in struga je prav globoko zajedena. Tudi proti morju spušča se Kras zelo strmo, nekoliko zložnejše pa v nižino. Pri sv. Polu in Redipolji se stegata dve gorski ostrogi od Krasa v nižino.
Kraška planota je obrobljena z golimi, precej visokimi hribi in pogorji (Trstelj, Gaberk, Čuk, Žekanec i. t. d.). Površje je zelo neravno, nahaja se vse polno dolov
in kotlinic ter malih goličav, iznad katerih se vzdigajo kupi kamenja ali pa skalnat vrhunci in goli grebeni. Skoro ravno po sredi te planote se vleče, vštric z Ze-kancem ozka, udrta dolina od Sežane do Brestovice in Jarnelj, ki se spušča navzdol od 200—60 m nadmorske višine. Vasi obdaja precej rodoviten svet, za tem so na okoli senožeti in na zadnje pašniki z „gri-žami" (velikimi kupi ostrega kamenja). Najbolj pust je svet okoli Nabrežine, Pro-seka, Komna in Vojščice.
Čeravno se oznanja kraški svet že na južni strani Idrijce, vender začenja pravi Kras še le na levem bregu Vipave in Branice. Ta planota se vzdiga 200—300 m od Toinaja (382 m) naprej proti Istri pa 300 —400 m in še črez (najvišja točka ister-ske železnice pri Rodiku znaša 540 m) ter pokriva skoro petino vse goriške dežele. Kras je podoben valovitemu morju, ki je sredi viharja okamenelo. Njegovo površje
je močno razorano in razdrto, malo obra-steno in skoro popolnoma brez tekoče vode. Večinoma ga pokriva žalostna, kamenita puščava, med katero se pa nahaja dosti zelenic obdelane zemlje s človeškimi se-lišči. Tu ti moli iz zemlje velikanski kup sivega skalovja; drugodi pa vidiš raztreseno ostro kamenje, ki je na zraku razpadlo v manjše kose. Med tem skalovjem nahajamo vse polno udrtin, večjih in manjših okroglih rup (kotlinic) in lijcu podobnih ponikev. V njih dnu so navadno žrela (oduški) in vhodi k globokim jamam. Večkrat je združenih več podolgastih udrtin v jedno samo dolino, n. pr. D o 1 (Vallone, najvišje mesto 88 m) med Mernom in IJe-vinom. Skozi žrela in sesalne jame odteka se vsa voda in izgublja pod zemljo, kjer si je izdolbla dolge rove proti morju. Dež-nica je izprala sčasoma mehko zemljo nad takimi jamami, strop je začel pokati in udirati se. Tako so se naredile nove ponikve in, ker je udrto kamenje zasulo rekam njih podzemeljski tok, iskati si je morala zaje-žena voda novih potov, novih jam na jedili ali drugi strani, nižje ali pa tudi višje, in tako se te podzemeljske votline vedno širijo. Tem načinom je postalo pod Krasom brez števila hodišč, rovov in jam, ki se na vse strani križajo in med seboj vežejo. Po njih teče večinoma voda, druge pa so suhe okapnice.
Iznad kraške planote se vzdigajo višji in nižji griči, navadno okrogli in naplos-kani. Časi so njih pobočja obrastena, n. pr. pri Rodiku, kar posebno dobro de očem. čeravno so ti griči po vsem Krasu raztreseni in razmetani, vender so pogostoma sklenjeni v krajša pogorja. Taka pogorja se vlečejo zlasti ob robu Krasa proti Vipavi, Soči, cesti iz Zagraja k Sv. Ivanu in proti morju. V severnem, navadno le „Gora" imenovanem robu je najvišji hrib T rs tel j (644 m) in blizu njega prelaz „Železna vrata" (383 m)-, potem na njegovi zahodni strani Pajtovski hrib (433 m) in O štren (464 ni); vzhodno od Trstlja nad Rihenbergom Sunka (519 m)
in Š k r a 11 j e v i c a (436 ?/<); vzhodno od Kobdilja Gradišče (411 m), južno pa Pleška (372 m). V zahodnem robu Krasa se vzdiga dvoglavi sv. Miliel (275 in 277 m) nad Rubijami; Griža (M. dei sei Busi, 119 m) nad Vermeljanom in T r ž i š k i hrib (M. d. Pietra rossa, 122 m). Ob jugozahodnem primorskem robu se nahaja na Goriškem le Babica pri Nabrežini (201 m), drugi vrhi spadajo pod Tržaško okolico. V sredi Krasa imamo tudi večja in manjša pogorja, n. pr. skalnati greben, ki se vleče vzhodno od Dola (Na brdi 210 m) mimo Jamelj in Vojščice (Ber-gulja 360 m) proti Komnu (286 m). Najvažnejše pogorje sredi Krasa pa drži od Tržiča proti jugozahodu blizu obmorskega roba do Lokve in Skocjana. V tem mnogokrat presekanem pogorji se nahajajo sledeči vrhi: Gromada (325 m), Mora-slavice (255 m), Sv. Lenart (401 m), Žekanec ali Volnik (545 m), Repen-sko sedlo (368 m). Medvedjak (475 w), Sedalnik (576 m) in Strmec (604 nt). Nad Povirjem in Divačo se vzdigajo znatnejši hribi: S o p a d a (464 m), S1 i v e c (615 m), Cebulovec (640 m). Na južni strani Lokve držijo hrbti proti vzhodu in proti jugozahodu. Ob goriško - tržaško-isterski meji se vzdiga Maček ali Kokoš (670 m), bolj proti vzhodu Veliko Gradišče (742 m), južno od tega pa Mat ar o ga ali Videš (667 m) in pri Rodiku Čuk (753 m).
S p o d n j i skladi Krasa obstoje iz numulitskega peščenca (eocenske tvorbe), ki se pa le ob istrijski meji in pri Stijaku na dan prikazuje. Površje sostavlja kre-dast vapnenec (hippuritovec). Podolgaste doline Branice, Raše in Reke so po sredi napolnjene z eocenskimi plastmi, ki se vlečejo čez Kozino tudi dalje doli v Istro. Pri Rodiku, v Skocijanu in v Ležečah se vidi tudi premog. Medejski hribček obstoji tudi iz kredastega vapnenca in spada torej h Krasu. Od najseverozahodnejšega roglja Kraškega se spušča nizki hrbet v frijulsko nižino. En del tega je hribček v Gradišči.
Med Gradiščem in Medejo se pod zemljo lahko naleti na sledove tega hrbta, n. pr. pri kopanji vodnjakov. Brdo pri Fari je pa iz peščenca sestavljeno.
Vse plasti Krasa so močno zvite in prevržene. Najvišje gube se nahajajo na vzhodu in se proti zahodu vedno bolj zmanjšujejo. Na vzhodu pa so plasti mnogokrat navpik postavljene, da, časi celo nazaj obrnjene. Ob vsem severnem robu Krasa so kredne in nu-mulitske plasti popolnoma premetane, poslednje leže nad fucoidnim peš-čencem. Zaradi te pre-metbe padajo mlajše plasti strmo na obe strani ven, a glavne tvorbe leže vodoravno. Te glavne tvorbe obstoje iz krede, med njimi pa se nahajajo eocenske kotline z numulitnim robom. Kjer so tla sestavljena iz krede in numulitskega vapnenca, tam se nahaja ostro, izprano kamenje. To kamenje se v vodi mnogo hitreje topi, nego
čist vapnenec, in prav rado razpada. Zato deluje voda nanj s početka kemično, potem pa kemično in mehanično ob jednem ter napravlja lijcu podobne rupe, votline in okapnice. Posebno tam, kjer so plasti vodoravne ali skoro vodoravne, je to podzemeljsko delovanje vode prav lahko. Učenjaki imenujejo te kraške rupe ,,geologijske orgije". Vedno so v zvezi z „rdečo prstjo", ki je takorekoč 'neugasljiv pepel vapnenčev. Voda širi vedno bolj rupe in dole ter mnogokrat se združita
dva sosedna v jednega samega, kakor 11. pr. pri Škoejanu.
Kjer pa so tla peščena in opokasta, tam so griči in hrbti lepo zakroženi, zemlja je rodovitna in marljivo obdelana. Vender se nahajajo gozdi tudi na krednatih tleh. Čeravno je Kras ogoljen, vender ima še
Bazpoka v Škocjanskem dolu.
mnogo okroglih gričev zaradi vztrajnosti vapnenčeve. Ti griči so le ostanek nekdanje najstarejše odeje Krasove, t. j. ko-menskega skriljenca. Ta se vleče po sredi Krasa od Sežane proti Tržiču in ima v
23*
sebi prav dobro ohranjene odtiske rib. Konienski skriljenec je razcepljen v tanke plošče, ki nosijo v sebi roženec in bitumi-nozni vapneni skriljenec. Da je bilo površje sedaj tako razjedenega Krasa nekdaj popolnoma drugačno, to se vidi iz nekaterih fluvijatilnih skladov, ki se tu pa tam po Krasu nahajajo. Take starejše tvorbe so n. pr. penaste kroglje (Sinterkugeln) v pesku pri Repnem, grušč pri Motavunu in Škofijah, in tufasti peščenec v neki rupi pri Senpolaju, ki ima bobovec v sebi.
Kot mramor služi gorenji rudistni vap-nenec, t. j. beli (pa tudi sivi in rdeči) vapnenec z vapnenimi brekcijami, 11. pr. pri Nabrežini. „Kozinske plasti" med Kozino in Vremom so postale pod vplivom sladke vode v eocenski dobi (polži in školjke iz sladke vode) ter imajo tudi dobre premo-gove žile. Od mlajših sedimentov se nahaja le rdeča prst po globelih in razpokah. Med Krasom in morjem leži gosta peščenčeva plast, ki zapira votline in odprtine Krasove proti morju, tako da vode ne morejo tam prodreti k morju, nego morajo daleč gori proti severozahodu teči.
Kraško kamenje je neizrečeno trdo, časi skoro zvefteče, in zelo malo rabljivo. Samo po nekaterih krajih se nahajajo plasti meljastega vapnenca, ki dajejo prav dobro in iskano tvarino za posipanje cest in vrtnih potov. Cisti kraški vapnenec ima v sebi 80—97°/o oglenokislega vapna, 1 - 5°/o železnega okisa in ilovice, 0—0'5°/o kremenčeve kisline in 1—10°/o neraztopljive tvarine.
Na Krasu je najbolj razširjena rdeča, železonosna gručasta zemlja (terra rossa), pomešana z drobnim vapnenčevim gruščem in peskom. Neobdelana je sestavljena iz 75"9°/o kremenčeve kisline, 4-4°/o oglenokislega vapna, l'6°/o oglenokisle magnezije, 0'48/o žveplenokislega vapna, 5"3°/o ilovice, 12-3°/o železnega okisa; potem ima še sledove o kloru, kaliju, natronu i. t. d. Zaradi obilne množine železnega okisa vlači ta zemlja amonijak iz zraka in ga obdrži v sebi. Zato je ona najrodovitnejša izmed
vseh kraških prstij in najprikladnejša za polja, vinograde, travnike in gozde, ako zadosti dežuje in se jej mokrota ohrani. Škoda pa, da se tako rada osuši. Tedaj razpoka prav na globoko in izgubi vso vlago, posebno blizu obale, kjer poleti tako redko dežeju. Suša in veter spreminjata rdečo zemljo v lahek prsten prah, katerega veter odnese, ali pa vsak naliv odplavi, in tedaj ostane na njivah sam grušč, tako da jih je žalostno gledati, posebno po zimi. Ista zemlja torej, ki prov-zroči slabo žetev in bedo, ista zemlja je pri zadostni mokroti tako rodovitna, da rodi trikrat zaporedoma najlepšo pšenico, ne da bilo treba njive gnojiti. Da je zelo prikladna tudi drevju, to dokazuje trnovski gozd. In celo po čisto golih straneh uspeva drevje, samo če je kje v kaki špranji nekoliko rdeče zemlje. Zverinjak pri Devinu ima kolikor mogoče neugodna tla, a ven-der rasto na njih skoro vedno zeleni hrasti in terebinte.
Na brdih in višjih krajih se nahaja temna, kot čreslo rjava zemlja, ki je nosila delj časa gozde in ima torej več rodovitne snovi v sebi. Izgubila je namreč mineralne dele in prisvojila si mastne čr-nice, ki se že od daleč opaža. Ker pa so gozdi že davno posekani, zato sta solnce in dež to črnico že popolnoma izprala in izlužila, tako da je svojo rodilno moč skoro že popolnoma izgubila. Le ako se pomeša z nižje ležečo rdečo zemljo, potem se jo naredi zopet plodonosno. Sama na sebi pa rodi komaj uborno travo in prav redko tudi drevesne kali, ker je le po tankem natresena.
Prav malo se nahaja ilnate zemlje, ki je navstala iz numulitskega peščenca in se že od daleč razločuje od pravega Krasa. Preprežena je sicer z vapnenimi žilami, ali te na zraku hitro sprhlejo in se spremene v svetlo rjavo, skoro žolto ilovico. Tudi tisto numulitsko kamenje, ki leži na površji, razpade počasi v prst, ki zadržuje mnogo delj mokroto, _ nego vapnenasta zemlja. V nižjih skladih ima ta peščenec
vedno več ilovice in se spremeni nazadnje v pravi skriljenec, ki prav dobro služi za tlake. Zato ga čislajo ne le Tržačani, nego izvaža se celo v Carigrad in Aleksandrijo. Ta ilnata zemlja je najboljša za polja, vrte, travnike in gozde. Ne samo njene kemične, nego tudi njene fizikalne last-
nosti so najboljše. Ona privlačuje bolj mokroto, nego rdeča zemlja, in jo tudi delj časa obdrži. Solnee je ne razgreje tako hitro zaradi njene svetle barve in je ne posuši tako lahko. Za obdelovanje je prav sposobna in sprejema rada animalični gnoj.
(Dalje prih.j	S. Rutar.
„Slovenska Matica" in učitelji.
Pregled učiteljev - udov „Slov. Matice" v letu 1891.1)
Kranjsko.
Ljubljana2) učiteljev 37, udov slovenske matice 16. (Vse javne slovenske šole, vad-nica, šola na gradu, vpokojeni učitelji.) Črnomelj3) 38, 2. Kamnik 41, 12. Kočevje4) 25, 0-[ l, jedini ud v nemškem delu. Kranj 57, 2. Krško5) 53, 8. Ljubljana (okolica) 46, 7. Litija 39, 1. Logatec 54, 5. Novo mesto 39, 2. Postojina 59, 5. Radovljica 36, 8. Skupaj 524, 69.
Štajerska.8)
Brežice učiteljev 32, udov slovenske matice 2. Celje (okolica) 56, 3. Gor. Grad 17, 2. Gor. Radgona 21, 4. Konjice 34, 3. Kozje 26. — Laško 44. — Sv. Lenart 23, 1. Ljutomer 21, 9. Mahrenberg 19, 1. Maribor (okolica) 70, 11, šteti tudi vadniški učitelji. Ormož 28, 6. Ptuj (okolica) 63, 11, 1 ud od mestnih učiteljev. Rogatec 15, 2. Sevnica 18, 3. Slov. Bistrica 28, 3. Slov. Gradec 15. — Šmarje 22, 1. Šoštanj 18. — Vransko 13, 1. Ostale slovenske šole 9. — Skupaj 592, 62.
Primorsko.7)
Trst z okolico učiteljev 43, udov slovenske matice 5. (Slovenska šola pri sv. Jakobu in okoličanske brez italijanskih.) Gorica 94, 17, vadniški učitelji šteti. Gradišče 10, 1. Sežana 42, 8. Tolmin 37, 7. Koper 20, 1. Volovska 10, 2. Skupaj 256, 41.
Koroško.
Utrakvistične šole na slovenskem Koroškem učiteljev 205, udov slovenske matice 2. Skupaj 205, 2.
Po deželah:
Kranjsko — učiteljev 524, udov slovenske matice 69, 13°/o. Štajarsko 592, 62, 10'5°/o. Primorsko 256, 41," 16°/o. Koroško 205, 2, l°/o. Skupaj 1577, 174, ll°/o.
Število učiteljev - matičarjev nikakor ni častno. Ono kaže, da velika večina učiteljev se kaj malo zanima za književni napredek svojega naroda, da jim ni mnogo do lastne izobrazbe. Učitelju nikakor ne sme zadostovati jednostrauska pedagogična izobrazba, ampak izobraževati se mora vsestransko, da napreduje z duhom časa. Kako more ljudski učitelj na deželi, daleč kje v hribih napredovati, ako mu nedostaje knjig, časnikov, ker nima nikake izobražene družbe, da bi se izobraževal vsaj z občevanjem? — Oj, koliko škodujejo taki ma-lornarneži sebi in ugledu vsega stanu s tem, da jim ni do lastnega napredka in izobrazbe! Saj je znano vsakomur, kako prezirno se govori časi o nevednih učiteljih, njihovem znanji in kretanji. Res je da izposojujejo okrajne učiteljske knjižnice matične knjige, ali koliko učiteljev jih pa čita? Večina ne! Morda se ravno spomni na nje, piše po nje, a jih ne dobi, ker še slučajno niso vezane, ali so že izposojene. Drugič ne prosi več zanje, ker
')	Na podlagi Popot. koledarja za 1. 1892.
2)	Učitelji na nemških in zasebnih šolah niso šteti.
•')	Vpokojeni učitelji so povsod prišteti.
4)	Brez nemškega dela.
5)	Z meščanskimi učitelji.
°)	Šteti so le učitelji javnih slovenskih in utra-kvističnili šol in vpokojeni.
7) Učitelji slovenskih ljudskih šol.
morda že pozabi, ali pa knjižničarja noče nadlegovati. Toda tudi ako prečita knjige jedenkrat, to še ni dovolj, ker vsaka boljša knjiga se mora prečitati večkrat, da ima človek kaj koristi od nje.
Letnina 2 gld. nikakor ni tolika, da bi se ne mogla pritrgati pri najmanjši plači, zlasti, ker se vpisuje lahko do konca rož-
nika, torej šest polnih mesecev. Želeti je pač, da število matičarjev-učiteljev kaj naraste v tem letu. Kesal se ne bode nihče za denar, ker se nam obetajo jako lepe knjige. Večje važnosti bodo letošnje knjige tudi zato, ker bode izšla prva knjiga zgodovine slovenske zemlje.
Napredek velja!	F- Jaklič.
Nekaj mislij o pokončni pisavi.
"F^okončna pisava je v sedanjem času .di^1 vprašanje, radi katerega je bilo že mnogo prepira. Tu so nasprotniki in zagovorniki. Oglejmo si jih natančneje. Med nasprotniki najdemo ljudi, ki sicer presojajo o nji, vender je ne marajo; so pa tudi taki, ki jo obsojajo samo radi tega, ker je nova ali ker jim nasprotuje razvajena roka pri prvih površnih poskusih. Proti temu imamo pripomoček! Po besedah sv. pisma je namreč dovoljeno strogo kaznovati tako upornost: „Ako te draži desnica, tedaj jo odsekaj!" — Kaj pa potem? Potem naj se piše z levico. Saj se dobijo ljudje, ki znajo tacega. — Oglejmo si zagovornike. Tu dobimo za novosti vnete reformatorje, ki so navdušeni za pokončno pisavo, s tem kazoč,
kako se zanimajo za nove prikazni na pe-dagogiškem polji. To zanimanje v resnici znači vrlega pedagoga. Vera sama pa ne zadostuje! Ne pozabite tudi pretehtovati in kritikovati! — Pojdimo sedaj k preiskovalcem in pretehtovalcem. Te ne omaja vsaka sapa. „Ne zavržejo pa nove stvari samo radi tega, ker je nova; ker vedo, da je bila tudi vsaka dobra starina nekdaj nova". Ti ne gledajo pokončne pisave z dogmatično desko pred očmi. Skozi očala znanosti vidijo jasno podobo. — Naša roka, ne otrokova je za staro (!) pokončno pisavo preokorna. Naj le nekaj rodov „pokončno" piše! Potem bodo z glavo majali nad našo trdovratnostjo. — Znanstvena kritika se je že izrekla za pokončno pisavo ter jo priznala.	(Schl. Sch.)
Književnost.
Odobrena učna knjiga. Vrhovca Ivana »Zgodovinske povesti za meščanske šole, I. del, založili Blaznikovi dediči v Ljubljani 1892, cena 50 kr.« je visoko ministerstvo odobrilo za rabo na slovenskih meščanskih šolah. (Min. razpis od 5. vinotoka 1892, št. 19086).
Katoliška Bukvama v Ljubljani je založila knjižico:
„Krščanski nauk za prvence". (Prvo in drugo šolsko leto.) Sestavil Simon Zupan, katehet. Peti natisek. Ker je ta katekizem od škofijstva in minister-stva potrjen za ljudske šole na Kranjskem, ga morejo čč. gg. voroučitelji rabiti s pridom v prvem in drugem razredu ljudskih šol. Vezan eksemplar te knjižiče velja samo 10 kr.
Sova učila iz zaloge Karla Janskega v Taboru na Češkem. Znana tvrdka je v zalaganji učil jako delavna. Vsako leto spravi kaj novega na svetlo. Za naše potrebe se posebno priporočajo različne stenske table in sicer: 1. Ker večinoma predstavljajo po jeden sam predmet; 2. ker so dosti velike (64 x 90c;n); 3. ker so barvano tiskane in predstavljajo živali jako karakteristično ; 4. ker so na takem popirji, da jih ni treba na platno pripenjati; 5. ker se smejo z gobo in vodo čistili; 6. ker je cena v primeri z drugimi sličnimi izdelki jako nizka. Pet tabel skupaj, katere se morejo povoljno izbrati, stoji 2 gld. 50 kr., posamezna tabla 60 kr. Bavnokar je izšel teh tabel 15. »sešit« in sicer: 71. Kit. 72. Morski volk. 73. Damjak. 74. Beli medved. 75. Gorila. Sedemdeset že
prej izdanih tabel smo omenili v vlanskem letniku ! za nazorni nauk (08X94cm), Od teh je ravnokar izšel »U. T.« str. 377.	; 4. sešitek. Cena za 5 tabel 3 gld., za posamezno tablo
Jako lepe in priporočljive so tudi stenske table | 70 kr.
Do sedaj so izšle nastopne table:
	Pomlad Poletje		Jesen Zima Promet, roko-Jese" /j,ma (lelstvo		
Sešitek 1.	1. Travnik. Malin. Cvetoče drevo.	2. Polje. Žetev. Kopanje. Škrjanec. Hrček.	3. Travnik. Ovčar. Krave. Veter. Malin na veter. Papirnat zmaj. Ladija.	4. Travnik. Malin. Sani. Snežen mož.	5. Promet. Popotniki. Gostil-nica. Pošta. Že-leznica.Parobrod.
, 2.	6. Vrt in polje. Vrtnar. Oranje. Sejanje. Vlačenje.	7. Polje. Žetev. Nevihta.	8. Gozd. Lovec. Drvarji. Gozdarska hiša. Žolna. Veverica.	9. K me t s ki dvor. Mlatenje. Kure-tina.	10. Kovačnica. Rudokopi.
3.	11. Travnik. Košnja. Štorklje. Krt.	12. Gozd. Borovnice. Bukev. Studenec. Belouška.	13. Vinograd. Življenje na reki. Ribiči.	14. Rožični trg.	15. Zidarji. Tesarji. Opekarna.
, 4.	10. Vas. Ulice. Pokopališče.	17. Vrt. Crešnja.	18. Polje in sadni vrt. Spravljanje krompirja. Ptice selilke od lete.	10. Soba. Družina.	20. Pek ar. Mesar.
Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slo-venskej mladini poklonil Janko Leban, nadučitelj. III. zvezek. V Gorici. Založil in tiskal Ant. M. Obizzi. 1892. Str. 76. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. - V ogo-voru na »preljubo mladost« pravi pisateli, da je v tej knjižici oblika spisom povsem »predelana in opi-ljena in v pesmi »Posvečenje« poje: »Ko pisal sem povesti te In pesmi pel srebrnočiste, Tedaj so kapale solze Prevroče mi na »Iskric« liste!«
Žal, da ne morem pritrditi samohvali pisateljevi, da so spisi »opiljeni« in pesmi »srebrnočiste«. Reči moram, da so oni spisi, ki so bili že natisnjeni, dokaj boljši kakor novi. »Mladost« ne znači istega kakor mladina. Zato mora stati v ogovoru preljuba mladina namesto »preljuba mladost«.
Str. 9. »Trošan in Uroš«. Spis ima premalo življenja in pisava je presuhoparna. »Trošan pa svojih nalog še ni bil o vršil«. Pisatelj zamenjuje tukaj glagol ovršiti z izvršiti. Ovršiti pomeni žito na kup zdrgniti, da ima vrh ali v obče vrh narediti; »izvršiti« pomeni izdelati, izgotoviti. Pravilen pridevnik od samostalnika laž je lažnjiv; torej je »ležnivih« napačno. Izraz »gorjansko neveden« je pre-robat. »Par» knjig, »par« pol itd., »par« ni slovenska beseda in dasi jo rabi ljudstvo, rabiti je ne smemo v knjigah, zlasti ne mladenskih. »Kader« prav kadar. »Da bi na njej širila obleko«. »Širila« tolmači pisatelj sam »gladila«. Meni se tolmačenje ne zdi prav.
Ako misli pisatelj, da je »širila« z likalnikom, naj bi bil tolmačil širila - likala; sicer se obleka ravna ali poravna. Izraz »lepenka« bi bilo treba pojasniti. Str. 14. Da sta ložje prenašala svoje nadloge na mestu »prenašala nadloge svoje«. Str. 24. Menih na mestu »minih«. Str. 25. »Brivec«. Pisatelj samo junaku povesti privošči pridevek »brivec«, vsi drugi jed-naki obrtniki so mu »brijači«. »Par mladičev«, kdor čita to, misli si vsak »par« mladih živalij in niti sanja se mu ne, da mora »mladič« značiti tukaj, kar znači nemški »Lehrjunge«. Tako označevanje je iz-vestno napačno. »Premuhast«, »malce muhast«, »ne-velike« dolžnosti, »kolovratil« od mesta do mesta, »lenobo pasel«, »en (ein) hip«, »nakazani možicelj« (zdravnik) so posebni izrazi pisateljevi. Dandanes pišemo ugajati, všeč biti ali prijati na mestu »dopadati». Str. 40. Nori Matej. Ali bi ne bilo lepše blazni Matej, kar pomeni pač isto. Str. 48. »Drobne povesti«. Deček ne »veka«, vekajo otroci. »Jasmin« je veliki večini mladine neznana rastlina. »Ker mu je Desimir dal cebado«. Ali ni to ganljivo«. »Ti si brez vzroka cebnil psa«. Čudim se, da pisatelj ni zapisal: »Ti si brez vzroka ečbnu psa«. »Redar-stvenik«, bolje je redar. »Zblekniti« ni posebno lepa beseda in zameni se prav lahko z drugo. Imena »Trošan«, »Uroš«, »Dušan«, »Žarko«, »Desimir«, »Lepotica« itd. so preveč poetična. Koliko slovenskih otrok pa ima taka imena? Ali je zavrgel pisatelj vsa koledarska in ljudska imena? Vrednosti povesti ne povečujejo taka imena prav nič. «Forintov«, »bo-
teljka«, »roba«, »parkrat«, »bajerček« se ne smejo udomačiti v slovenskih knjigah. V zadnji pesmi poje:
»Srce prej veselo, Bolno mi je zdaj.«
Pisatelj in pesnik skoraj umrje, kajti srčne bolezni so smrtonosne.
»O bodi pozdravljen, Ti bajerček moj!«
Iz naših očij »strele švigajo« je »malce« prehuda podoba. Vrh tega je še nekaj tiskovnih napak. Pisatelj ima še nekoliko iztisov »Iskric« I. zvezek na prodaj po 10 kr. II. zvezek prodaja R. Milic po 15 kr. oziroma 17 kr.	Frančišek Jaklič.
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. (Odlikovanje preč. kanonika in profesorja Jožefa Mama. Konec.) Drugi nauk, ki sem ga priporočal svojim nekdanjim učencem v cerkvi in v šoli, in bi ga rad tudi Vam danes za sl&vo živo priporočil, je pa — kateri? To je vzgled na božjega dijaka, na dvanajstletnega Jezusa' — Malo je v sv. pismu o mladosti našega božjega Zveličarja, ali to, kar je, zadostuje za Vas vse v dobi, v kateri se v srednjih šolah poučujete in vzgojujete. Šel je dvanajstletni mladenič Jezus s svojimi stariši v Jeruzalem na praznike in še po njih ondi ostal. Glejte, to je Vaša prva dolžnost: Služiti Bogu v njegovi sveti katoliški cerkvi, »lniliuin sa-pientiae timor Domini!« — Šel je s stariši in bil jim pokoren. Čujte! To je Vaša druga dolžnost: Starišem skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino. — Bil je med učeniki — »in medio doctorum«, — katere je izpraševal in jim odgovarjal tako, da so se vsi čudili njegovi razumnosti in njegovim odgovorom. To Vaša tretja dolžnost: Skazovati svojim učiteljem, profesorjem spoštovanje, ljubezen, pokorščino, kajti so Vaših starišev namestniki. — Rastel je v letih, v starosti (aetate), tako tudi v modrosti (sapientia) in milosti (gratia) pri Bogu in ljudeh. V tem, glejte, je vsa Vaša naloga v dobi gimnazijski. — Skrbite najprej za telesno zdravje. V telesu zdravem duša zdrava, — to na svetu je sreča prava. Skrbite še bolj za dušo! Kdaj pa je duša zdrava? Kadar je zdrava v glavi in zdrava na srcu, kadar ima bister um pa blago voljo. Glejte svojega vzornika! Rastel je v modrosti. Tako — oj, da bi rastli tudi Vi vsi v potrebnih, koristnih in prijetnih vedah in uinetnijah! Rastel je v milosti Oj, da bi rastli tudi Vi vsi v kreposti, v svetih čed nostih — soglasno z učenostjo! In to pred Bogom, ker drugače bi bilo Vaše napredovanje hinavsko, i n pred hinavščino sem vsikdar svaril svoje učence, ter »Istinič-Besnicki« marsikaj pisal v ta namen. Pa tudi pred ljudmi naj sveti Vaša luč, da boste tako na čast ustavu, na čast gimnaziji, na kateri se učite in vadite. Cvetica, katera lepša sama sebe. lepša tudi vrt, na katerem raste.
Tako bi rad, da bi rasli tudi Vi vzajemno v modrosti in milosti ter napredovali v lepem soglasji in potem boste srečni za čas in za večnost. Te sreče Vam iz srca želim. In ko bi Vas v tem kateri pre-
zirali ali obrekovali, tolažite se, kakor sem se jaz tolažil, z rekom nekdanjega klasika: »Conscia men s recti famae mendacia ridet. Justurn ac pro-positi tenacem v i rum — impavidum ferient ruinae«. Kdor je »justus« ven in ven, ta je potem lahko tudi »propositi tenax«; njemu se ni treba bati, ko bi se tudi svet podiral. A prav zato, ker so dandanes tako redki, da bi bili v vseh rečeh vselej in povsod »j usti«; justi do Boga, do sebe, do svoje duše, do bližnjega, do vrstnikov, prednikov in pod-ložnikov, zato jih je toliko, ki se le po vetru obračajo, ki omahujejo in obupujejo, kadar pritisnejo reve in nadloge. Da se Vam kdaj kaj takega ne prigodi, napredujte soglasno v modrosti in milosti po svojem božjem vzorniku, da boste srečni naposled časno in večno. In te sreče Vam želim iz dna svojega srca in za slovo, in v ta namen blagoslovi Vas Bog Oče, Sin in sveti Duh! Z Bogom!«
Prisrčne te besede iz ust v šoli in vzgoji osivelega slavljenca so napravile nenavaden utis na vse navzočne in še posebej na šolsko mladino.
Potem zapojo pevci v slovo še prav v ta namen od g. A. Foerster-ja prirejeno skladbo: »Vi zapustiti hočete nas zdaj . . .« In ko se je završila pesem z milim »z Bogom«, poslovil se je slavljenec od svojih tovarišev in slavnostnih gostov ter v njihovem spremstvu ostavil dvorano. In ko je odhajajoč stopil med svoje ljubljene dijake, tedaj pa so mlada, vneta grla vzkipela v gromoviti »živio«, da je glasno odmevalo po vsem gimnazijskem poslopju. Bil je to pač glasen znak ljubezni in spoštovanja do dičnega učitelja.
Tako lepih in vzvišenih slavnostij — smelo trdimo — se po šolskih dvoranah malo obhaja. Ta pa, ki smo jo tu v kroniko šolstva na Slovenskem zapisali, bode tudi izvestno ostala ne samo udeležencem v trajnem prijetnem spominu, marveč nekdanji učenci slavljenčevi bodo, beroč le-te vrstice, obnavljali v svojih srcih čut hvaležnosti in prijetnih spominov možu, ki jim je skozi 35 let zasajal v srce verske resnice, jim utrjeval katoliško zavest, pa tudi budil vsikdar ljubezen do domovine in mile besede slovenske. Pokojni vladika Anton Martin Slomšek je vzgajal ljudstvo slovensko po načelu: Pustite Slo-, vencem dve reči, ki ste jim dragi, kakor
svetle oči: vero katoliško in besedo mate-	I odlikovanja, v nekem oziru postaviti na stran peda
rino.	goga slovenskega, knezoškofa Slomška, častitega ka-
Naš slavljenec je za svojega šolskega delovanja	nonika, viteza Franc Josipovega reda — Josipa
in zlatim vspehom vedno in vedno povdarjal to dvojno	Marn-a.
načelo. Zato pa smemo, radujoč se ž njim najvišjega	1
Društveni vestnik.
I/ našega društva. Društveni odbor je v seji dne 12. listopada sklenil, da bode letošnji občni zboi dne 28. grudna. Dnevni red se priobči v prihodnji številki.
Nadalje se je sklenilo, da bode letošnjo zimo vsak mesec vsaj jeden društven večer z določenim programom. Prvi večer bode v sredo dne 7. t. m. v posebni sobi v gostilni g. Hafnerja na sv. Petra cesti Začetek ob 1/a8 uri. Govoril bode:
1.	G. profesor Fr. Leveč o razpisu c. kr. deželnega šolske sveta z dne 27. malega travna 1892, št. 7S8, ki določuje, kdo na Kranjskem plačuj troške za šolske stavbe in za šolske stvarne potrebščine.
2.	G. učitelj Al. Kcel o ljubezni do poklica.
K temu večeru se uljudno vabijo vsi p. n. druš-tveniki in sploh kdor se bolj zanima za šolstvo in učiteljstvo.
Iz kamniškega okraja. (Društveno zborovanje.) Naše učiteljsko društvo je imelo 20. vinotoka svoje drugo letošnje zborovanje v Kamniku. Vkljub neugodnemu vremenu se je zbralo o določeni uri v deški šoli 23 učiteljev in 6 učiteljic, med temi še celo tovariši od skrajne meje našega okraja, kar je gotovo jako požrtvovalno in zaradi tega tudi hvalevredno. Kako je poučevati pokončno pisavo, je pokazal g. Stiasny praktično pri učencih 3. razreda, katere vadi v tej pisavi že 3 mesece. Navzočni so sledili temu pouku jako pazljivo in imeli so tudi priliko opazovati učence pri pisanji. Ogledali smo si tudi teh učencev spisne in številne naloge, katere so bile s pokončno pisavo pri večini prav snažno spisane. Po odhodu učencev iz šolske sobe pozdravi g. predsednik s toplimi besedami prisotne ter se spominja iz okraja odišlega Al. Kecelna, kateri je bil marljiv društvenik in vesten tajnik. Pismenemu pozdravu omenjenega tovariša odzove se zbor z dobroklici. Na-daljevaje svoj govor kliče predsednik k slogi in vstraj nemu, marljivemu delu. Pozivlje potem g. Stiasny-ja, da doda praktični vaji o pokončni pisavi tudi še teoretično razpravo. Poročevalec navaja razne kraje v Avstriji, kakor tudi one v drugih državah, v katerih je pokončna pisava že v rabi ter opozarja tudi na hrvatskega učitelja Sim. Frangeša zadačnice s pokončno pisavo. Priporoča pa posebno pokončno pisavo: 1. iz zdravstvenih razlogov, 2. ker je jako raz-
ločna in lepa. Pripomni še, da se s to pisavo še celo one učence, ki poševno grdo pišejo, dovede do lepega pisma. Ker je dokazano, pravi, da se s pokončno pisavo istotako lebko hitro piše, kakor poševno, nima nikacega pomisleka zoper vsprejetje te pisave. Pri debati o tem izražali so posamezni svoje misli pro in contra, povdarjali pa vsi, da bi bilo z uvedenjem nove pisave skoro po vseh šolah prenarediti klopi, kajti večina sedanjih klopij niti ne ugaja poševni pisavi, kaino li pokončni. Neki tovariš celo poroča, da je moral opustiti pokončno pisavo, ker je ž njo dosegel popolnoma neugodne uspehe. G. Stiasnv misli, da so temu krive bržkone klopi; dosedaj se je še vsak gojitelj nove pisave pohvalil z dobrimi uspehi. G. nadzornik Letnar nasvetuje, naj bi se učitelji potezah povsod, kjer se napravljajo mesto starih nove klopi, za take, v katerih bi bilo mogoče gojiti pokončno pisavo. Po končani debati se vsejedno sklene, to pisavo priporočati. Učitelji, ki se zanimajo za njo, naj jo poskusijo ter naj pri prihodnjem uradnem zborovanji poročajo o uspehih.
Na vrsto pridejo potem razni nasveti, kakor: domačega okraja pokojnim učiteljem, ki dosedaj še nimajo grobnih spomenikov, naj se oskrbe tablice z napisi in svetilnice. Učitelj, službujoč tam, kjer pokojnik počiva, oskrbi naj vse potrebno za olepšanje groba in za razsvetljavo Vernih duš dan. — Vsak društvenik skušaj pridobiti novih udov tudi izmed drugih stanov. — Društvo naj zboruje trikrat v letu. — Prihodnji društveni shod bode na Brdu. — Tajnik poročaj o društvenih zborih vsaj šolskim listom, ako kdo drugi ne prevzame tega posla. Vsi ti nasveti obveljajo brez ugovora. Končno se predsednik zahvali udeležiteljem zborovanja za zanimanje pri razpravah, kakor tudi še poročevalcu posebej za zanimivo iz-vestje. Vsem želi obilega zdravja do zopetnega srečnega svidenja pri prihodnjem društvenem sestanku. Ker je bila na dnevnem redu tudi volitev zastopnika v okrajni šolski svet, prevzame voditev volitve gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik L. Letnar želeč, naj bi tudi tu učiteljstvo pokazalo slogo, kar se tudi zgodi. Izvoljen je bil skoro soglasno g. Tomaž Pe-trovec, kateri zahvaljujoč se za zaupanje svečano obljubi, da bode ta častni posel zvrševal nesebično, vestno in vsikdar v povzdigo šolstva in v korist uči-teljstva.
Glad smo si utešili v hramu Fr. Rodeta, kjer se nam je za izredno nizko ceno postreglo z vsem popolnoma v našo zadovoljnost. Kratek dan, slabo vreme, nekaterih tovarišev dolga pot do doma — vse to nas j
je prisililo, da smo prej ostavili veselo družbo in se poslovili drug od druzega, kakor navadno. Pred slovesom pozdravili smo brzojavno zborujoče tovariše v Škofji Loki.	Val.
Ve s t n i k.
Najvišje odlikovanje. C. kr. deželni šolski nadzornik g. dr. Matija vitez Wretschko, ki je v službovanji pri naučnem ministerstvu, dobil je naslov in značaj ministerijalnega svetnika.
Osobne vesti. G. Simon Rutar, c. kr. profesor na nižji gimnaziji v Ljubljani, dobil je od naučnega ministerstva štipendijo in poluletni dopust, da potuje in preiskuje starinstvo po Italiji in po Grškem.
G. Andrej Vavken, nadučitelj v Cerkljah, je na svojo prošnjo umirovljen. Imenovani so bili: g. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Litiji, nadučiteljem na šti-rirazrednici v Mokronogu; g. Pavel Gor j up, učitelj v Blagovici, stalnim učiteljem - voditeljem v Nevljab; gdč. Pavla Gotzl, učiteljica v Žireh, za stalno učiteljico na dvorazrednici v Dolu; g. Vendelin Sad ar, učitelj v Zalogu, stalnim učiteljem-voditeljem v Ihanu ; g. Frančišek Gross, učitelj v Suhorji, stalnim nadučiteljem na dvorazrednici v Vremu; g. Matija Krau-land, učitelj na Smuki, stalnim nadučiteljem v Mo-zelji; g. Ivan Okorn stalnim nadučiteljem na svojem mestu v Preddvoru. Iz službenih ozirov so bili premeščeni: nadučitelj g. Jakob Cepuder iz Roštanja v Studenec; nadučitelj g. Ivan Gantar iz Studenca v Čatež; nadučitelj g. Alojzij Račič iz Čateža v Boštanj; učiteljica g. Marija Ce puder iz Leskovce v Studenec in začasni učitelj g. Feliks Nagu iz Studenca v Leskovco.
Preskusil j a učne usposobljenosti pri izpraše-valni komisiji v Ljubljani se je vršila pretekli mesec.
K tej preskušnji so se oglasili in sicer: 1. Za ljudske šole gg.: Ver bič Jožef začasni učitelj v Višnji Gori; Pavčič Jožef, začasni učitelj v Velikih Laščah ; L u ž a r Fortunat, začasni učitelj v Šent-Lambertu; Štefančič Frančišek, začasni učitelj v Črnomlji; Perko Lovro, začasni učitelj vČrnomlji; Megušar Rihard, začasni učitelj v Božakovein; Justin Hajko, nadučitelj v Štekljevci (za nemške šole); Kikel Jožef, pomožni učitelj v Starem Logu na Kočevskem; H ume k Martin, začasni učitelj na Raki; Nagu Feliks, začasni učitelj na Studenci; Sonc Anton, začasni učitelj v Tržišči; P e t r i č Janez, začasni učitelj v Šent-Juriji pri Izlakah; Doni i n k o Henrik, suplent na c. kr. učiteljišči v Kopru (za nemške šole); potem gospodičine Pfau Klara, pomožna učiteljica na c. kr. ljudski in meščanski dekliški šoli v Trstu (za nemške šole); Praprotnik Ana, začasna učiteljica na Igu; M o s s e t i g Justina, učiteljska kandidatinja na c. kr. dekliški šoli v Trstu (za nemške šole); S. Rozalija Angelika L e r n b e i s, začasna učiteljica na ljudski šoli v Voloski (za nemške šole); Moos Marija, učiteljska kandidatinja v Ljubljani ; J a m š e k Marija, začasna učiteljica v Domžalah; Schigon Marija, začasna učiteljica v Spodnji Idriji. — 2. Za meščanske šole: M. Kristina Pezdirc, M. Eleonora H u d o v e r n i k , M. Johana O s w a 1 d, S. Luitgarda Rihar, učiteljice v uršulinskern samostanu v Ljubljani in S. Metodija K al i n š e k, učiteljica na privatni deški ljudski šoli v »Collegium Ma-rianum« v Ljubljani. — 3. Za francoski jezik gdč. P r e s s 1 Viljeinina iz Gradca.
Izmed 20 učiteljev in učiteljic, izven samostanskih je prebilo presku=njo za 1 j u d s k e šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom 11, samo s slovenskim učnim jezikom 2, samo z nemškim ti. Pre-skušnje pa niso prebili 1 kandidat za ljudske š\o 1 e in 2 kandidatinji za meščanske šole. — Zgoraj navedene štiri učiteljice Uršulinke so vse prestale preskušnjo in sicer tri z odliko.
Pismene naloge so bile nastopne: 1. Za ljudske šole. Iz pedagogike: 1. Kako učitelj ravnaj s svo-jeglavnimi otioki? 2. Katere šolske zakone mora n i Kranjskem vsak učitelj poznati? — Za nemški učni jezik: 1. Wert des Anschauungsunterrichtes. 2. Durch welche Mittel kann der L- hrer einen regelmässigen Schulbesuch herbeiführen? — Iz matematike: 1. Ein Wirt hat zweierlei Wein. Vermischt er 5 l der besseren Sorte mit 7 l der schlechtem, so kostet 1 l der Mischung 41 kr.; vermischt er aber 7 l der bes seren Sorte mit 5 l der schlechtem, so kostet 1 l der Mischung 43 kr. Wie theuer ist der besseie, wie theuer der schlechtere Wein?
2.	V jednakokrakein trapecu merita vsporedni stranici 17 m in 9 8 m, nevsporedni stranici pa po 6 in-, kolika je njegova ploščina?
3.	Pokončna kvadratična piramida ima 42'336 dm" prostornine, nje višina pa meri 72 dm: kolika je nje površina? — Iz real i j: 1. Hunska država in nje konec. 2. Lastovica (metodična obravnava). 3. Zračni tlak in tlakomer.
II.	Z a m e š č a n s k e š o 1 e. 1 z pedagogi ke:
1.	Die Nachtheile der Classenüberfüllung für die unterrichtlichen und erziehlichen Aufgaben der Schule.
2.	Worin sind die Philanthropen noch heute unsere Lehrer? — Iz nemščine: Schiller als Dramatiker. — Iz ze m 1 j e pisj a: 1. Kartenskizze von Steiermark mit einem Culturbilde dieses Landes. 2. Erklärung der Tages- und Jahreszeiten bei unseren Nebenwoh-nern, Gegenwohnern und Antipoden. 3. Angabe der aussereuropäischen Besitzungen Frankreichs. — Iz zgodovine: 1. Des Perikles Verdienste um die Hebung der Kunst in Athen. 2. Die Weltlage um das Jahr 1000 n. Ch. (kurz zu besprechen). 3. Die Ländererwerbungen der Habsburger nach dem Jahre 1520.
III.	Za meščanske šole pri preskušnji v uršulinskern samostanu. Iz pedagogike: 1. Der Zusammenhang zwischen Anschauung, Denken und Sprechen beim Unterrichte ist nachzuweisen. 2 Die Richtigkeit des Grundsatzes »der Unterricht sei praktisch« ist an Beispielen aus der gewählten Fachgruppe zu zaigsn. 3. Die wichtigsten Rsgaln der Schulhygiene sind anzuführen. — Slovenščina: Vodnikovo življenje in delovanje. — Nemščina: Lsssing1 als Dichter und Kritiker. — Matematika: l. Die Suimns des 4. und Ii. Gliedes einer arithmstichen Progression ist 28. das Pro-duct aus dem 3. und 10. Gliede 232; wie heisst das erste Glied und die Differenz. 2. Koliko let treba 3500 gld. po 4°/o na obrestne obresti naložiti, da narastejo na 4790 gld.? 3. V trikotniku je a — 14.506 m, b = 17431 m in c = 15'067 r«; kolika je plo-

ščina? 4. Wie ist das Haupt- und wie das Cassabuch eingerichtet? — Prirodopis: 1. Človeško srce in krvni obtok. 2. Die Kreuzblütler (Cruciferae); ihre cbaracteristischen Merkmale und ihre Benützung. 3. Der Kalkspat (Calcit) ist nach seinen Eigenschaften eingehend zu beschreiben und ist seine manigfaltige Verwendung zu erörtern. — Prirodoslovje: 1. Toplomer ali termometer. 2. Das archimedische Gesetz; wie wird dasselbe nachgewiesen und welche Erscheinungen beruhen auf demselben? 3. Der Sauerstoff; seine Gewinnung, seine Eigenschaften und seine Bedeutung in der Natur. — Zemljepis: 1 Es ist eine Erklärung der Ekliptik zu geben. 2. Die wichtigsten Erscheinungen der Gletscherwelt sind zu besprechen. 3. Beschreibung des Bheins sammt Kartenskizze. Zgodovina: 1. Kurze Darstellung der Kriege des jüngern Scipio. 2. Das österreichische Interregnum. 3.Veränderungen im Gebietsumfange der österreichischungarischen Monarchie seit dem Wiener Congresse. — Bisa nje: Ein vorgelegtes Gipsmodell ist abzuzeichnen ; dabei sind die Lichtstelien der Selbst- und Schlagschatten anzugeben. — Pisanje: Zu schreiben sind drei volle Zeilen a) in deutscher Current-, b) in englischer Cursiv- und c) in Bond-Schrift.
Iz Bosne. S 1. septembrom je stopil v življenje ne samo pokojninski štatut, ampak tudi zakon za vravnanje plač bosenskirn učiteljem. Učiteljsko osobje se deli na tri kategorije namreč na:
a)	upravitelje (voditelje, upraviteljice)
b)	učitelje, učiteljice
c)	pomožne učitelje in učiteljice.
Kategorija a) uživa plačo 600 gld.
b)	„ „ 500 „
c)	„ , 260 „
Nadalje dobiva vsakdo od teh še lokalni doplatek stanovanje v naravi, oziroma stanarino. Krajevni doplatek in stanarina je odrejena po posameznih krajih.
V	1. kategoriji imajo upravitelji in učitelji doplatek 150 gld; stanarina je odmerjena s 180 gld. Pomožni učitelji dobivajo 80 gld doplatka in toliko stanarine.
V	11. kategoriji uživajo upravitelji in učitelji po 100 gld. doplatka in 120 gld. stanarine, pomožni učitelji pa 60 gld. doplatka in toliko stanarine.
V	111. kategoriji prejemajo voditelji in učitelji 50 gld. doplatka in 60 gld. stanarine, a pomožni učitelji 40 gld. doplatka in toliko stanarine. Bazven tega hode užival vsak učitelj po tri decenale ä 100 gld. Vsled tega ima učitelj - voditelj 930 gld. plače, učitelj pa 800 gld. Ako je koji odslužil 10 let v Bosni z dobrim vspehom, dobi takoj prvi decenal s 100 gld.
Bazven upraviteljev (voditeljev) so tudi še v onih krajih, kjer je več učiteljev, šolski predstojniki z letno nagrado od 50 gld. Plače in decenali se vračunjajo -v pokojnino. Službeni čas traja 40 let.
V	pokojninski zaklad plačujejo učitelji prvo leto 5°/o od plače, a za ostali čas aktivnega službovanja 2o/u. Ako bi to ne zadostovalo, pokril se bode pri-mankljej iz deželnega zaklada. Za vdove, sirote in za slučaj učiteljeve onemoglosti pred 10 leti skrbljeno je tudi. Po »Napredka«. V.
V	vojvodini Sleški so se učiteljem povikšale plače z zakonom z dne 30. rožnika 1892. Po krajevnih razmerah so razdeljene vse službe v 3 razrede. Učitelji III. razreda dobivajo 500 gld., II. razreda 600 gld. in I. razreda 700 gld. plače. Meščanskim učiteljem I. razreda odločilo se je 900 gld., II. razreda po 800 gld. Za vodstvo šole odmerjeno je učiteljem na jednorazrednicah 50 gld., na dvo- in trirazrednicah po 100 gld. in na štiri ali večrazrednicah 200 gld. Kvin-kvenije, katere se dovoljujejo do 30. službenega leta, znašajo 10°/o učiteljeve stalne plače. Ko bi se učiteljske plače tudi pri nas tako uredile, bilo bi gotovo vse učiteljstvo zadovoljno. Ne nehajmo prositi, morda vender tudi mi to dosežemo.	V.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo za mali znesek poslati naši šoli prav veliko šolskega blaga. Za ta jako lepi dar se podpisani v svojem in v imeni ubogih šolskih otrok prav srčno zahvaljuje ter zakliče : Bog plati!
V	Horjulu dne 15. vinotoka 1892.
I. Pokom, učitelj.
Zahvala. Blagodelno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo proti neznatnemu plačilu poslali tukajšnji šoli jako pripraven računski stroj, zraven pa še mnogo raznovrstnega blaga za ubožno mladino.
Za ta velikodušni dar se izreka tein potem v imeni starišev in otrok najtoplejša zahvala.
Voditeljstvo ljudske šole na Vrh polji pri Moravčah dne 24. vinotoka.
Zahvala. Podpisani šteje si v prijetno dolžnost, prečastitega gospoda Miha Potočnika, monsignora in nunskega spovednika v Ljubljani, kateri je blago-izvolil podariti »Narodni šoli« 10 gld. za učila tukajšnjim ubogim učencem, in društvo »Narodna šola«, katera je poslala prav obilo raznega šolskega blaga, v svojem in uboge šolske mladine imeni najprisrčneje zahvaliti. Bog plati stotero!
Kropa, dne 24. vinotoka 1892.
Mark. Kovšca, nadučilelj.
Zalivala. Gospod doktor Zeno Do Ische in in njegova blaga gospa soproga sta darovala za napravo gorke zimske obleke ubogim učencem tukajšnje ljudske šole znesek 30 gld.
Šolsko vodstvo izpolnuje prijetno dolžnost, ako izreka blagima dobrotnikoma za ta velikodušni dar v imeni učiteljstva in uboge mladine najtoplejšo zahvalo.
Šolsko vodstvo v Postojini dne 10. listopada 1892.
Janez Thuma.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo za mali znesek vposlati mnogo šolskega blaga, za kar se podpisani v imeni obdarovane šolske mladine najtopleje zahvaljuje.
Ljubno, 22. listopada 1892.
Avgust Arzelin, učitelj.
Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je poslalo koncem šolskega leta naši šoli raznovrstnega šolskega blaga, in sicer brezplačno; za ta lep dar se v imeni obdarovane mladine podpisano voditeljstvo lepo zahvaljuje.
Draga tuš. dne 15. vinotoka 1892. J. Bantan.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 612.
o. š. sv. Na dvorazrednici v Mozelji je stalno ali začasno popolniti drugo učno mesto z dohodki
IV. plačilne vrste in začasno vporabo jedne sobe za stanovanje v župnijski hiši, kjer se tudi ceno dobi
hrana. Služba se odda le učiteljici.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože v teku 5 tednov.
G. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 15. listopada 1892.
Št. 1487
o. š. sv. Natrirazrednici v Velikih Laščah je drugo učno mesto z dohodki III. plačilne vrste stalno popolniti.
Pravilno opremljene prošnje naj se v 11 dneh predpisanim potem semkaj vlože.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 16. listopada 1892.
Št. 944
o. š. sv. Na trirazrednici v Višnji gori je tretje učno mesto z dohodki IV. plačilne vrste stalno popolniti.
Prosilci za omenjeno službo naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do dne 10. grudna t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 18. listopada 1892.
Št. 950
o. š. sv. Na jednorazrednici v Šent-Juriji pri Izlakah je mesto učitelja voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem stalno popolniti.
Prosilci naj svoje, pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do dne 15. grudna 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 23. listopada 1892.
Ši. 960.
o. š. sv. Na jednorazrednici v Še nt - Lam b e rt u ob Savi je stalno popolniti mesto učitelja-voditelja.
Letna plača 450 gld., opravilnina 30 gld. in prosto stanovanje.
Prosilci naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do dne 15. grudna 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 28. listopada 1892.
Št. 1168
o. š. sv. Na trirazrednici v Knežakuje stalno ali začasno popolniti tretje učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda.
Pravilno opremljene prošnje naj se v teku 14 dnij semkaj vlože.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini dne 18. listopada 1892.
Št. 1550.
o. š. sv. Na trirazrednici v Cerkljah pri Kranji je takoj stalno popolniti izpraznjeno mesto nadučitelja-voditelja z dohodki II. plačilnega razreda, z opravilnino 75 gld. in prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potem semkaj vlagati do dne 15. grudna 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 28. listopada 1892.
St.
J551
o. š. sv. Na jednorazrednici
Sorici je stalno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki HI. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potem semkaj vlagati do dne 15. grudna 1892.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 28. listopada 1892.
Listnica uredništva.
G. Jaromir V. v L.: Veseli nas, da se zanimate za stvar. Ker se pa razprava po kakšnem dnevniku bolj med ljudstvom razširi, kakor po strokovnem listu, oddali smo jo tukajšnjemu dnevniku v vporabo. — C. g. H. M. v P.: Ocenjevatelj ni »praeparand«, ampak učitelj in kot pisatelj sodelovalec pri »Ljubljanskem Zvonu« in pri listu »Dom in svet«, ki pod ime-
nom Podgoričan spisuje originalne slovenske povesti. Kar se tiče ocene, pa izjavimo, da se v našem strokovno-šolskem listu knjige, ki so namenjene šolski ndadini ocenjujejo brez ozira na pisatelja in založnika s strogo šolsko - strokovnega stališča tako glede vsebine kakor glede jezika, kajti »najbolje je za otroke šele dobro«. Vaša razprava nam je za denašnjo številko prekasno došla.
v-«.-A* X XX XX XXX XXX XXX XXX X'X X XX X XX X X X X X X X XX XXX XX XXX X X XX XXX XXX X X X XX XX ^ i 1 Šolske knjige in šolske potrebščine
j»
v največji zalogi, pri večjih naročilih in gotovem plačilu proti rabatu, potem razna učila kakor globije, telurije, stenske table za nazorni nauk, kakor tudi zemljevide, fizikalične priprave i. dr., imenoma Tomšič-Nazorni nauk, I. in II. del po 3 gld. 50 kr., pripravne knjige za šolske knjižnice v mnogem številu najuljudneje priporoča
J. Giontini, Ljubljana.
Pi
/•'T.rt.ttT.t.T.t.T.TT.t XXX TTT T T T T T T T T T V T T t.TT XX T-T T X T T T T X XX V T T T T X XXXXXXXXXA
«Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osinerke 1. in l(i. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta
1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko.