1991

2 Roman Leljak o Kosu in Visu
6 Kos je izvisel
8 Portret Stipeta Mesiča
10 Zmago Jelenčič - slovenski Rambo
12 Dnevnik teritorialca
16 Kdaj nova ustava? 18 Yutel za mir
20 Borut Pahor ocenjuje zun. politiko RS
24 Fotolabor
26 Odgovarja rektor dr. Sket
28 Infofaks
35 Zoom: Terminator 2
38 Literatura
42 Anarho priročnik
45  Nagradna križanka
46  Pisma
48 Casablanca
Tribuna št. 12
MED VO JNO IN MIROM
PFoto: Tomi Drozg oraženci so si izmislili rek, da so po bitki vsi generali. Ker pa so Srbi pregovorno zmagovalci v vojnah in poraženci v miru, jim ta rek ne bo kaj prida koristil. ResniČni zmagovalci so namreč le tisti - tako dokazujejo zgodovinske izkušnje - ki znajo svojo zmago tako ali drugače »vnovčiti«. In ker v mednarodni skupnosti ni stranke, ki bi »kupila« objektivno pričakovano zmago Srbov v srbsko-hrvaški vojni, bi to bila pirova zmaga. Objektivno pričakovanje temelji na dejstvu, da so vse vojske s srbskim imenovalcem -Jugoslovanska armada, četniki, srbski gardisti in prostovoljci - ta hip najmočnejša vojaška sila na Balkanu.
Tega se očitno zaveda tudi Miloševid, ki je pogovore z misijonarji Evropske skupnosti gladko zavrnil in s tem posredno potrdil, da inu je duh nacionalizma iz steklenice dokončno ušel. Kakršnekoli obveze o miru, ki bi izhajale iz dogovora z Evropsko skupnostjo, Miloševid ne bi bil zmožen uresničiti. Njegov manevrski prostor je močno zožen; videti je celo, da je vojaški spopad zanj edina oprijemljiva alternativa. S tem pa dokazuje, da ga zgodovina ni izučila ali pa jo želi sam pisati. In s tem je zaključen krog srbske tragičnosti - kot so ga sami poimenovali - vojnih zmagovalcev in mirnodobnih poražencev. Še en dokaz več, da je vsaka vojna, tudi ta, nesmiselna.
Druga, hrvaška stran, ima povsem nasprotne ambicije - vojno čimprej končati. Ob tem se lahko ujame v lastno past in pogori v »želji za mirom«. Vojno lahko konča s srbskimi enotami na hrvaškem ozemlju na mejah t.i. Velike Srbije ali pa na administrativnih mejah med Srbijo in Hrvaško. V prvem primeru bi bile njene pogajalske pozicije precej oslabljene, v drugem pa spopadom ni videti konca.
Težko bi verjeli, da se bodo v državi, kje so se 45 let »sistemsko« pogovarjali, karkoli dogovorili - še poseb^j o miru ne, za katerega je potreben konsenz - brez mednarodnega faktorja. Upati je le, da ne bo potrebnih novih 45 let. Tokrat v vojni.
Branko Čakarmiš
TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061)319-496 telefax (061) 319-448. •
V uredništvu dežuramojned 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovor-nega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 20 din. •  Publkacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter števivlke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 16. septembra 1991.
V uredništvu Tribune ali pri Tribtininih kolporterjih na fakultetah lahko študentje s indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev.
intervju
Intervju: Roman Leljak
MOŽ  V
SMETIŠČNI
KANTI
o
bveščevalna vojna za Slovenijo in nekaj malega o KOS-u, VIS-u in Sektorju 9 skozi prizmo Romana Leljaka
Spominjam se, da smo se v Tribuni kmalu zatem, ko se je polegla histerija okoli procesa proti četverici, iz Igorja Bavčarja brili norce z anlgeškim pregovorom: »Once a cup, always a cup!« Kasneje se je to seveda potrdilo. Postal je nič manj kot notranji minister, po vlogi, ki jo je odigral njegov resor v agresiji na Sloveni-jo, sicer zelo uspešen, a to angleški rek samo potrjuje. Izkušenj radi, me je ob pogovoru z Romanom Leljakom prevzemalo nekakšno vznemirjenje. Nič negativnega seveda, in vendar: Roman Leljak je bil nekoč uslužbe-nec KOS-a, nato tudi sam žrtev KOS-ove značilne splet-ke. Kot v razgovoru sam priznava, je sodeloval tudi z Janšino tajno službo Sektor 9, kar spet potrjuje angleško
modrost. Človek, ki je bil in je torej tudi ostal >>in«,^ hkrati pa človek, ki smo ga izbrali, da nam pove kaj več o delovanju KOS-a v teh neumnih časih. Zavedajoč se tega, da zna povedati samo to, kar Želi sam povedati. In da zna spretno zamolčati, kar ne želi povedati. Mno-go je torej ostalo nezapisanega...
TRIBUNA: S kakšnimi aktivnostmi KOS-a se v Sloveniji soočamo v teh časih po agresiji in pred utnikom JA iz Slove-nije?
LELJAK: KOS je v tem obdobju maksimalno akti-ven. Saj imajo zelo kratek trimesečni rok, da vzpostavi-jo potrebno strukturo. KOS mora v tem času preveriti vse svoje sodelavce. Tiste, ki so prej delali na podlagi patriotizma, morajo prepričati, na osnovi materiala, ki ga imajo o njih, da bodo še naprej delovali na neki drugi podlagi. Skratka, morajo jih izsiljevati z klasično me-todo, češ če ste 30 let delali za nas, boste pa še naprej. Če ne, bomo dokaze o vašem delovanju dali v javnost in sami veste, kaj to v Sloveniji za vas pomeni. Ker časa za vzpostavitev nove mreže nimajo, morajo pač zadržati staro. V Sloveniji morajo v tem času organizi-rati vsaj pet ali šest obveščevalnih centrov, v katerih bodo kasneje zbirali informacije in jih posredovali v Beograd. Drugič, morali bodo verjetno polovico vseh sodelavcev »zamrzniti«, kar pomeni, da pet let ne bodo smeli zbirati nikakršnih informacij, da ne bodo odkriti in bodo šele čez pet let postali zares aktivni. Na ta način se obveščevalna služba pač zaŠčiti.
TRIBUNA: Kako lahko slovenska varnostna služba uspešno preprečuje njihovo delo?
LELJAK: Vprašanje je, koliko sta Janšev Sektor 9 in Bavčarjev VIS za to že usposobljena. Namreč, v prejšnjih časih je bilo sodelovanje med SDV in KOS-om na republiški ravni precej neuspešno zaradi rivalstva. Kar pomeni, da KOS ni smel sodelovati s SDV in ta ne s poveljstvi garnizij. To pomeni, da so drug drugemu prikrivali podatke in tako civilna služba ni imela sez-nama sodelavcev, ki jih ima KOS. Tega seznama Bavčar in Janša nimata. Kar pomeni, da bo relativno malo sodelavcev KOS-a odkritih. Seveda je mnogo sodelav-cev KOS-a prestopilo v TO in s seboj prineslo podatke o nekaterih sodelavcih. Toda te osebe bo KOS prepro-sto črtal s seznamov.
TRIBUNA: Javnostje dobro seznanjena z VlS-om, manj pa vemo o t.i. Sektorju 9, ki deluje v sklopu ministrstva za obrambo RS. Ali nam vi lahko o tem poveste kaj več in ali so vas kot nekdanjega sodelavca KOS-a povabili k sodelovanju?
LELJAK: Kmalu po zamenjavi oblasti v lanskem letu je cela vrsta starešin, ki je na ministrstvu za ljudsko obrambo RS delala na preverjanju vojakov, izstopila iz RS LO. To skupino je takrat vodil podpolkovnik Ivan B. Janša je to vrzel moral zapolniti in je zaposlil nove ljudi: Ivana B., Andreja L., Francija P. k sodelovanju je povabil tudi mene in še nekatere druge. Dobili smo pooblastila za zbiranje podatkov od starešin JA. Zame vse skupaj ni bilo sporno do trenutka, ko so mi naročili, naj pomagam organizirati nekaj teh sestankov. Prišli smo v situacijo, ko je bila za nas potrebna pravna zaščita. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi nas na takšnem sestanku zajela vojaška policija, nas aretirala,
zaplenila naše zapiske in obsojeni bi bili kot vohuni. Zame je bilo to, da z nami stoji Janša kot takšen, pač premalo. Za našo skupino sem zahteval pravno zaščito. Tedaj pa na tem sestanku Andrej L. potegne nekakšno pooblastilo Igorja Bavčarja, da je on inšpektor sekreta-riata RSNZ. Meni se je to zdelo čudno in sem od Janše takoj zahteval, naj se opredeli, ali delujemo v imenu RSLO in ne bomo nastopali kot RSNZ, ker sta to popol-noma ločeni ministrstvi. Tako smo seveda prišli v spor in s tem se je moje sodelovanje v Sektorju 9 že na samem začetku končalo. Ostal sem namreč na stališču, da ne bom deloval, vse dokler Skupščina RS ne da kakršnegakoli pooblastila za takšno delovanje. Gre za princip. Stiri leta sem namreč delal v neki tajni službi (KOS, op.avt.) za katero ne vem, kako je bila pravno postavljena in sem zato čutil tudi primerne posledice. Takšna služba mora imeti pravno zaščito, čeprav mora hkrati pri svojem delovanju večkrat kršiti določene zakone. Tako je zmeraj bilo in zmeraj bo. S tem sem prekinil svoje sodelovanje in bil kasneje deležen ra-zličnih pritiskov. Kasneje se je v skupščini pojavil Peter Bekeš, ki vodi Komisijo za nadzor državne varnosti in zahteval, naj se razčisti delovanje tajnih služb in komi-sija je ugoto vila, da Sektor 9 obstaja, čeprav je Janša pol leta trdil, da ne. To je samo razlog več za pravno vzpo-stavitev takšne službe. Vojna je potem vse skupaj za-senčila in stvar je verjetno še zmeraj tam, kjer je bila. Dejstvo je, da v Sloveniji delujeta dve tajni službi, ena je VIS v sklopu ministrstva za notranje zadeve in Sektor 9 v sklopu minstrstva za obrambo. Bo pa ta skupina vsekakor zelo povečala svoje delovanje.
TRIBUNA: Koliko Ijudi sestavlja Sektor 9?
LELJAK: Takrat nas je bilo približno pet, zdaj je ta številka verjetno desetkrat večja. Težko mi je o tem govoriti po vsem tem, kar se je zgodilo. Dejstvo je, da takšna služba je potrebna, popolnoma druga stvar pa je to, da se država v vseh sektorjih razvija zelo militan-tno, mirovniška linija ni nikjer zastopana, kar bo dol-goročno vsekakor imelo hude posledice.
TRIBUNA: Ali lahko primerjava število sodelavcev KOS-a s številom sodelavcem Sektorja9?
LELJAK: V Sloveniji je imel KOS nekje okrog 300 t.i. organov varnosti, vsak med njimi pa je imel 5 do 10 civilnih sodelavcev. Število torej lahko izračunate sami. Ne gre za ljudi kar tako, saj si vojska ni izbirala sode-lavcev na ulici, ampak med ljudmi, ki so posedovali informacije. Torej različne strokovnjake, politike in vodje neformalnih skupin, ki obstajajo v vsakem milje-ju. Vsak tak sodelavec ima svoje vire in mreža je zelo široka. Ze zaradi tega je potrebno, da se slovenske tajne službe razvijajo ustrezno z interesi Slovenije, kajti za-vedati se je treba, da so njihove informacije velikega pomena za vlado in potrebe politike nasploh. Pokaza-lo se je kot zelo slabo, da Slovenci takšnih služb nismo imeli že prej. Že na začetku sem dejal Janši, da mora Slovenija tudi v tujini pridobiti svoj vir podatkov, kar je v tej fazi osamosvojitve še posebej pomembno. Kar nekako presenečeni smo bili, ko smo po razglasitvi suverenosti ugotovili, da o nas svet misli drugače kot mi. To je posledica tega, da v tujini nismo imeli svoje obveščevalne mreže, preko katere bi lahko infiltrirali tudi podatke navzven. Vojska je bila namreč 40 let tista, ki je vodila jugoslovanske obveščevalne interese v tuji-ni. Največ 20 % obveščevalnih dejavnosti je ležalo na nekdanji SDV. Bodimo iskreni, treba je zbirati podatke tudi o hrvaški oblasti in vseh ostalih. To so podatki, ki jih oblast preprosto potrebuje in zato ima takšne službe vsaka še najbolj demokratična država na svetu.
TRIBUNA: TO ima dobre podatke o dogajanjih znotraj armade. Kako pride do teh podatkov?
LELJAK: Povedal vam bom naslednje. Vem, kakšne so tiskovne konference povsod po svetu. Predvsem vojaške. V tujini nastopijo generali ali pa civilne osebe y vojaški službi tako: povedo, da se je zgodilo to in to, imamo podatke o tem in tem, in konec. Pri nas pa Janša in Kacin 15 minut govorita o tem, da ima vojska te in te nuklearne reči in ko vse to razložita, na koncu v zelo kratkem stavku povesta, da te stvari še preverjajo. To je zelo slabo početje. Želijo ustvariti propagandni
intervju
učinek, vendar se na ta način to ne počne. To me še najbolj spominja na to, kar počnejo v JA, kjer v pravilu vojaske službe piše, da se neka stvar počne natančno takole, na koncu dolgega seznama pa piše, »če se ne ukaže drugače«.
TRIBUNA: In vendar je treba priznati učinkovitost informacijskega sistema slovenske vojske najavno mnenje?!
LELJAK: Da. Vendar bomo slej ko prej prišli do tega, da se počnejo napake. In ljudje se po lokalih že sprašuje-jo, kdo ima prav, ali Janša ali Drnovšek. Janša na tiskov-ni konferenci pove, da je Adžič na nekem sestanku govoril to in to, v predverju CD pa Drnovšek drugim novinarjem odgovarja, da v to ne verjame. Nekaj po-dobnega je z načrtom Be-dem. Poznam ga zelo dobro. Je visel že pred 10 leti v pi-sarni dežurnih oficirjev vseh kasarn. To je 40 let star načrt, ki se vsako leto obnavlja in nič drugega. Nastopa pa ves ta čas pod tem imenom. Se pravi, da pridobitev nacrta Bedem ni nobena umetnost. To je načrt, ki ga vsaka arma-da ima za primer, kako bc delovala, ko bo potrebno. Gre za banalen načrt, ki ga je zelo lahko razložiti. Bedem je nek stalni ukaz, na osnovi katerega so oficirji razpore-jali posamezne enote. V skla-du s tem so bile izvršene tudi vse akcije v Sloveniji. JA, takšna kot je, pač mora upoštevati nek načrt, če se sploh želi premakniti iz ka-sarn.
TRIBUNA: Toda, ali ni bilo ravnanje JA kar prevečdiletan-\sko?
LELJAK: Taktično popolnoma zgrešeno. Vojska ima več helikopterjev kot Slovenija tnejnih prehodov. V vsak helikopter bi dali deset diverzantov in zadeva bi bila urejena v pol ure.
TRIBUNA: Alije JA ravnala diletantsko zaradi napačnih podatkov KOS-a ali preprosto zgrešene vojaške taktike?
LELJAK: Oboje. KOS ima probleme že nekaj let. Tudi v KOS-u se je že razplamtel nacionalizem in delo-vanje tajne službe spremlja še kup drugih problemov. Treba je vedeti, da ima vojska dve liniji poročanja. Prva je Iinija poveljnikov, ko komandanti kasarn poročajo direktno v Beograd, in druga linija, linija organov var-nosti, se pravi KOS-a. Vemo pa, kako se v vojski stvari poveličujejo. Npr. to, daje slovensko vodstvo samo, da ga ljudstvo ne podpira in podobne neumnosti. Nihče od organov varnosti ni pričakoval, da se bo zgodilo to, kar se je. Da bodo ljudje delovali samozaščitno in kar tako postavljali svoje tovornjake pred tanke.
TRIBUNA: Torej se strinjate z oceno, da je TO imela zanesljiue in natančne podatke o načrtih JA in je ravnala razmeram ustrezno?
LELJAK: Da. Te podatke je Sektor 9 pridobil od slovenskih starešin, ki so delovali v KOS-u. 70 % teh starešin je namreč tik pred agresijo prestopilo v TO. Tako je imela TO natančne podatke o količini orožja JA in je lahko natančno uresničila načrt blokiranja kasarn. JA je resda presenetila in to storila en dan prej. Toda TO je bila tudi na to pripravljena in blokada vozil je bila zelo uspešna. Tu sicer ni velike filozofije. Ovira se postavi na most ali kakšno drugo ozko grlo in zadeva je urejena.
TRIBUNA: Vemo, da so leta nazaj v tedanjem RSLO delova-li mnogi Ijudje, ki danes delujejo v TO in so še nedavno tesno sodelouali z JA. Ali to njihovo delovanje v preteklosti predsta-vlja nevarnost za slovenske in-terese?
LELJAK: Ljudje so pač ljudje in se tudi prilagajajo zelo hitro. Nevarnost pa je vsekakor prisotna. Že iz tujih izkušenj vemo, da so tudi najvišji politiki in najvišji uradniki raznih ministrstev delovali kot vohuni. Vendar je težko kar tako nekoga ob-toževati na podalgi njegove preteklosti. Slovenska zavest je danes zelo visoka. Vsaj v krogu, kjer sem jaz deloval, ne poznam nobenega prime-ra, da bi kak visok funkcio-nar sodeloval z JA. Moram pa povedati še to, da je nek-danji poveljnik KOS-a v Slo-veniji polkovnik Marjan Krajnc že takoj po procesu četverici vodstvu JA povedal, da bo Slovenija v manj kot petih letih samostojna in se bo armada morala umakniti iz Slovenije. Članom generalštaba se je zdelo to skregano z vsako logiko in kar preveč abstraktno. Polkovnik Krajnc je šel takoj zatem na novo dolžnost. Ni pa še pet let tega in že so se uresničila njegova predvidevanja.
TRIBUNA: Kakšnaje verjetnost, da TO črpa svoje infor-macije tudi iz samega vrha JA?
LELJAK: To je občutek, ki ga na vse kriplje hoče vsiliti slovenski javnosti slovenska oblast. Možnost za kaj takega je minimalna. Ve se, kako potujejo ukazi v nižje enote, seveda okrnjeni, vendar se dajo tudi ti okrnjeni podatki, ki jih TO dobi iz nižjih enot, logično nadgraditi. Sektor 9 ima dovolj znanja, da zna te podat-ke izkoristiti. To je vsekakor bolj verjetno, kot to, da bi kakšen član generalštaba sodeloval z Janšo. Se pa tega ne da popolnoma izključiti, ker so tudi generali samo ljudje in so se v preteklosti že lomili. Npr. Špegelj. Zanimivo je, da še dandanes ne vemo, na kateri strani
intervju
je general Ivo Tominc. Javno sicer še nihče od sloven-skih generalov ni prestopil na stran TO. Vendar je mogoče, da skrivaj sodeluje z njo.
TRIBUNA: Ali je takšnim podatkom mogoče zaupati?
LELJAK: To je seveda drug problem. Če prihajajo podatki iz samega vrha JA, obstaja nevarnost, da so lažni, namerno posredovani, z določenim ciljem.
TRIBUNA: Kako bo KOS v Sloueniji sedaj motiviral svoje civilne sodelavce, ko ideološki interes ne prevladuje več? Ali je to delo dobro plačano?
LELJAK: Ljudje, ki so nekoč delovali na ideoloških osnovah, so sedaj prisiljeni, da sodelujejo na drugih. Če se ne bodo pojavili na kakšnem seznamu v časopisu. Lahko pa ti ljudje z avtocenzuro sami filtrirajo podatke, kar se je dogajalo že prej. Toda zavedati se je treba, da tudi vsi Slovenci niso enakega mnenja. So posamezniki, ki še vedno razmišljajo drugače kot večina. Bo pa ma-terialni motiv sedaj prevladal. Že tedaj, ko sem sam izstopil iz KOS-a, smo barantali za informacije kot trgovci. Ta podatek je vreden toliko, ta pa toliko.
TRIBUNA: Ali hkrati to pomeni, da bo ta igra postala zelo umazana? Mislim, tudi vfizičnem stnislu?
LELJAK: Vsako obveščevalno delo je na nek način umazano. Smo v fazi hladne vojne, ta vojna bo sedaj drugačna, kot je bila prej, ko je morda šel kdo v zapor ali kakšno umobolnico. Prišli bomo v fazo, ko bomo našli kakšnega človeka tudi v smetiščni kanti. Dogajale se bodo prometne nesreče »v nepojasnjenih oko-liščinah« in podobno. Na vrsti je hladna vojna in to zelo močna, v kateri se ne bo izbiralo sredstev.
TRIBUNA: Spominjam se časov, ko sem shdil vojaški rok v JA in so tam vojake odkrito novačili za delo v KOS-u. Ali se bo to kaj spremenilo?
LELJAK: Ne. Isto sesedaj počenja v učnih centrih TO in to je nekaj povsem normalnega.
TRIBUNA: Za to so potrebna velika sredstva. Od kod denar KOS-u in od kod Sektorju 9?
LELJAK: KOS ima velik vir v šolanju tujih ob-veščevalcev in izvozu orožja. Ti viri so praktično neo-mejeni še danes. Za stroške Sektorja 9 je pač treba razumeti, da je delo te službe potrebno in bomo to morali požreti. Janša in Bavčar bosta te službe morala še okrepiti, v ključni fazi pa so potrebne tudi na eko-nomskem področju.
TRIBUNA: Ali je imel KOS tudi skupino za umazana opravila, umore in podobno? '
LELJAK: KOS je imel takšno enoto. Vodil je t.i. knjigo »L«, ki je vsebovala različice posameznih stopenj »ob-delave« s posamezniki. V teh načrtih je bilo jasno zabe-leženo, da se v primeru vojaške nevarnosti izolira konkretne osebe, nekatere pa likvidira. Za izolacijo je bila predvidena Kočevska Reka in ravnali bi pač v skladu s knjigo »L«. Tudi Sektpr 9 bo moral takšno službo ustanoviti, če je še ni. Verjetno to glede na število pribežnikov iz KOS-a in JA ne bo predstavljalo poseb-nega problema.
TRIBUNA: Kako je KOS šolal takšne Ijudi?
LELJAK: Večinoma se je šolalo v Pančevu. To ni nevem kakšna znanost. Ljudi se pač nauči uporaba metod in sredstev ter psihologije, ki je seveda zelo pomembna. Nato sledi enoletna praksa in konec.
TRIBUNA: Ali ima KOS na voljo najsodobnejša teh-nična sredstva in ali jih lahko primerjate s sredstvi, ki jih imata TO in VIS?
LELJAK: VIS ima vsekakor boljšo tehniko.
TRIBUNA: Ali bodo del te uojne deležni tudi mediji?
LELJAK: Glede medijev je tako, da v KOS-u velja pravilo, da nikdar ne drži nobenega medija v celoti. Zmeraj drži posameznike. Posredno ali neposredno. Načrt za to je bil narejen že prej in se verjetno ure-sničuje. Največ zanimanja bo za majhne medije. Delo je npr. preveliko.
TRIBUNA: Ali nam lahko izdate knkšno ime?
LELJAK: Ne, ga ne poznam.
TRIBUNA: Šušljalo se je, da so vas med agresijo na Slovenijo želeli zapreti. Kdo in zakaj?
LELJAK: Bavčarjeva mariborska služba je v času vojne predlagala republiški mojo aretacijo in za to iz-delala tudi načrt. Vendar je Bavčar odgovoril »ne«. Zakaj, ne vem. Sicer pa je Bavčar na radiu Murska Sobota na vprašanje, zakaj Roman Leljak ni vključen v obrambne aktivnosti, odgovoril, da je Leljak nekoč že izdal svojo službo inbi tudi našo. Kakšna aroganca! Ko so potrebovali od mene podatke, sem bil zanj patriot. Sedaj sem pač izdajalec. Naj povem, da semavtor80 % t.i. akta 52.
TRIBUNA: V novinarskih krogih so se razširile govorice, da ima VIS tri sezname Slovencev. Na prvem bi naj bili tisti, ki se niso udeležili plebiscita, na drugem tisti, ki so po 26. juniju zapustili Slovenijo, in na tretjem tisti, ki se niso odzvali pozivn TO. Ali se vam zdi verjetno, da se varnostna služba neke demokratične države ukvarja s takšnimi sezna-mi?
LELJAK: Vedno so obstajali razni seznami in vedno bodo.
TRIBUNA: Najlepša hvala za pogovor.
Tomi Drozg
politika
K O S
JE
I Z V I S E L
Odokončni razdružitvi med vojaško kontraobveščevalno službo (KOS) in slovensko Var-nostno-informativno službo (VIS) lahko govorimo od tistega trenutka, ko je na čelo VIS~a prišel dr. Miha Brejc, povsem neobremenjen (politično in policijsko) univer-zitetni profesor. KOS-u paje prava konkurenca obveščevalna služba, ki joje oblikoval Janša znotraj TO.
KOS NI ODPOVEDAL, PRAVIJO KOSOVCI_____________________
Novi šef se je dela lotil zelo resno in med drugim odpovedal "poslušnost" VlS-a zvezni SDV. O resnejših sporih med VlS-om in KOS-om pa je dokazo-val tudi članek v Sobotni prilogi dela, ki je izŠel približno mesec dni pred voj-no. V njem so bile objavljene fotografije in osebni podatki sodelavcev KOS-a v Sloveniji. Znotraj uredništva Dela so se mnenja o tem, fotografije objaviti ali ne, močno kresala. Na koncu so "hard-li-nerji" popustili le v toliko, da niso obja-vili telefonskih številk kosovcev. Na tem seznamu je bil tudi polkovnik Mi-ladin Nedovič, eden izmed glavnih ko-ordinatorjev KOS-a v Sloveniji, ki je strah in trepet za številne častnike JA.
Med vojno je bil po spektakularni are-taciji med vojnimi ujetniki, o njegovi usodi so na tiskovnih konferencah v Cankarjevem domu spraševali beograj-ski novinarji, profesionalni minister za informiranje Jelko Kacin pa je odgovo-ril, da je Nedovič koordiniral delo teo-riristov, ki so ponoči streljali po Ljublja-ni.
Že med samo vojno so se v javnosti pojavljale ocene o delu KOS-a, ki naj bi napačno ocenil razmere v Sloveniji in napačno predvidel posledice vojaške intervencije. V krogih blizu KOS-a pa danes zatrjujejo, da so armadni vrh pra-vočasno obvestili o pripravah TO in slovenske policije, blokadah, ki so bile pripravljene preden so tanki prižgali motorje, morebitnih ekscesih ob odho-du vojske iz vojašnic... Očitno je, da generali njihovih nasvetov niso upošte-vali. Če bi ocena o popolnem porazu KOS-a v Sloveniji držala (znotraj same armade), potem polkovnik Nedovič ne bi več opravljal istega dela in bi bil pri-krajšan za kakšno zvezdico. Kosovci pa po drugi strani menijo, da je bila areta-cija polkovnika Nedoviča in objava ti-ralic v Delu del "propagandne vojne ministra Kacina, katere cilj je bil diskre-ditacije KOS-a v očeh slovenske javno-sti." Četudi bi ta ocena veljala, lahko pripomnimo, da se je KOS najbolj di-skreditiral prav sam.
VIS JE NAŠ____________________
Po drugi strani pa je bila vojna prvi pravi preizkus t.i. Brejčevega modela obveščevalne službe, ki je v primerjavi s bivšo SDV precej decentraliziran in kadrovsko očiščen. Rezultati njihovega dela so bili kronani s tiskovnimi konfe-rencami v Cankrajevem domu. Priznati je namreč treba, da bi bili Kacinovi na-stopi nekoliko manj bleščeči, če ne bi imel "podatkovnega zaledja" v VIS-u in obveščevalni službi TO. Že Kacinov najpogostejši glagol (preverjamo) na-
kazuje na to dejstvo. Slovenski ob-veščevalni službi sta v prvem "soočen-ju" s KOS-om zmagali, predvsem po zaslugi nelojalnih kadrov znotraj same-ga KOS-a, ki so prestopili na slovensko stran. Ob tem pa je zanimivo, vsaj po podatkih KOS-a sodeč, da je med njimi tudi veliko Neslovencev. Dr. Brejc še danes zatrjuje, da so večino podatkov dobili povsem po legalni poti (okrog 90 odstotkov) in da so za vsako prisluško-vanje telefona imeli dovoljenje sodišča (okrog 70 telefonov).
Slovenija ne bo po odhodu armade nič bolj svobodna, kar zadeva delo ob-vešcevalnih služb, pravijo kosovci. Sa-mi pripravljajo reorganizacijo službe v Sloveniji, ki bo bolj "moderna"(reorga-nizacijo pripravlja polkovnik Nedo-vič). V teh krogih trdijo, da se bodo nekaterim kadrom odpovedali in da bodo obdržali le najbolj sposobne. To številČno zmanšanje sodelavcev KOS-a v Sloveniji po drugi strani pomeni, da bodo obdržali le tiste, ki lahko pridejo do najbolj kvalitetnih informacij. Poleg tega so v slovenskem prostoru zelo ak-tivne tudi nemška služba (BND), itali-janska (SISMI), avstrijska in nekatere vzhodnoevropske. Vso to množico agentov pa naj bi nadzorovali dve slo-venski službi: Bavčarjev VIS in t.i. 9.sektor obrambnega ministrstva.
Sodeč po vojnih izkušnjah in po šte-vilnih pohvalah slovenskega državne- _ ga vrha (Kučan naj bi po nekaterih po- fl datkih pred vojno dvomil o sposobno-stih VlS-a), bodo uspešno krmarili med zakoni in državno varnostjo. S številni-mi novimi sodelavci, ki so jih pridobili med vojno (domoljubi in patološke osebnosti), bo delo lažje. Zato "navad-nim" državljanom priporočamo bud-nost. Toda tudi pred lastnimi ob-veščevalnimi službami!
Marko KonČar
EN  ČLOVEK
RAZCEPLJENA EVROPA
Sprevidite že enkrat, gospod Van den Broek, piše na jeznem obrazu gospoda Genscherja, kadar se sreča s šefom nizozemske diplomacije in predsednikom ministrskega sveta Ev-ropske skupnosti. Pozabite na cvetoča polja demokratične dežele Nizozemske in se soočite z drugačno stvarnostjo. Opraviti imate z Jugoslavijo, ki se kuha v balkanskem loncu, tako hudo začinjenih jedi pa sevemjaki očitno niste najbolj vajeni.
Toda vse skupaj ne zaleže dosti. Nizozemski zunanji minister si še naprej zatiska oči in išče rešitev jugoslovanske enačbe na način, ki bi bil verjetno učinkovit na geografskih širinah, ki jih je vajen in od koder prihaja. V primeru Jugoslavije pa že od prvega srečanja zunanjihministrovEvropskeskupnosti dela hudenapake. Za začetek, na primer, je bila Evropska skupnost pripravljena nuditi finančno in gospodarsko pomoč Jugoslaviji edino pod pogojem, da le-ta ostane skupaj. Pri tem so na oba očesa zamižali pred velikosrbskim hegemonizmom. Genscher je besnel in po brionskem sestanku so se razmere v Sloveniji sicer umirile, toda eksplodiralo je tam, kier je bilo moč tudi pričakovati, in so to čivkali že vrabci na strehah, le Van den Broek je ostal zvest svojim prepričanjem.
Vprašanje samoodločbe za Slovenijo in HrvaŠko je v Evropski skupnosti že zdavnaj zamenjalo vprašanje, kako radikalno naj se EvrCpa sprijazni z zahtevo po samoodločbi Slovenije in Hrvaške. Vsak na svoji strani enačaja sta Van den Broek in Genscher že dobilasvojezaveznike,čepravzahodnoevropskiministrineutrud-no zatrjujejo, da je Evropska skupnost pri reševanju jugoslovanske krize enotna. Na sestanku v Haagu ie dvanajst ministrov pred-lagalo najmanj tri povsem različne koncepte politike Evropske skupnosti do Jugoslavije, ki torej ni le bipolarna ampak kar polipolama. Centri teh polov so vsekakor Nemčija, Anglija in Francija, od katerih je prav zadnji najbolj togo napopustljiv. Od vseh razlag je za Slovence še najbolj tolažeče sprejemljiva tista, ki pravi, da gre takšno obnašanje Francozov pripisati predvsem zgodovinskim vezem Pariza in Beograda in gledano širše, rivalskemu odnosu med Francijo in Nemčijo. In prav problematičen odnos med tema dvema državama je poglavitna toflca dejavnosti, ki jo je opravljala Evropska skupnost, odkar je bilaustanovljena.
Evropi se torej v tem trenutku na Jugoslaviji lomijo kopja, še posebej, če vemo, da poskuša na vprašanja jugoslovanskih republik preizkusiti, ali je sposobna ustvariti enotno zunanjo politiko. In nenazadnje, ne gre le za interese Evrope, ampak tudi interese posameznikov. Nekateri so velikega »hiperatlantista«, kot Hansa Van den Broeka zaradi njegovega upornega nasprotovanja slabljenju Atlantske zveze in prisotnosti Američanov v Evropi imenuje predsednik komisije Evropske skupnosti Jacques Delors, ževideliKotbodočega generalnega sekretarja NATO...
Erika Repovž
EN   GLAS
BOJ PROTI SAMIM SEBI
Najprei se je pokazalo, da Hrvška ni sposobna za mir, pozneje pa, da jo je tudi z vzhoda vsiljena vojna našla povsem nepripravljeno. Danes je že povsem in vsem jasno, da Hrvaška vojne na tak način, kot jo je zastavila, ne more dobiti. V enem letu, odkar se je začela »balvan-revolucija«, je mlada hrvaška oblast naredila preveč napak. Vedno je reagirala za trenutek prepozno in se na vsak način trudila, da bi se izognila oboroženemu frontal-nemu spopadu že tudi po tem, ko je bilo popolnoma jasno, da četniške akcije metastazirajo na več kot polovici hrvaškega ozemlja. Hrvaški čelniki so dolgo zavlačevali, preden so javno priznali, da je Jugoslovanska armada v službi velikosrbske ideje. Naivno so verjeli, da je pomoč armade srbskim odpadnikom delo posameznih častnikov, ki se ne pokoravajo ukazom armadnega vrha. Imenovanje stvari z nepravimi imeni je vsaj v začetku povzročilo nepopravljivo škodo, saj je vrhovništvo s tem vneslo zmedo med Hrvate. Tudmanova samovšečnost in hadezejevski monopol sta povzročila neenotnost na hrvaški politični sceni, kar ni oslabilo samo Tudmanove karizme, ampak predvsem hrvaške pozicije znotraj jugoslovanskega kaosa. Poskus z vlado demok-ratične enotnosti je zadnja rešilna bilka, ki jo je ugodno ocenila večina političnihsil v sosednji državi. Kljub temu pa je popuščanje hadezejevskega ekskluzivizma mogoče razumeti le kot prelaganje bremena na tuja ramena, potem ko je postalo povsem očitno, da je juha prevroča, da bi jo, tisti, ki so jo skuhali, lahko pojedli sami. Zato nova hrvaška vlada šene pomeni demokratizacije enoumne »hrvaške narodne (hadezejevske) biti«, kot hočejo nekateri (npr. MikoTripalo) dokazati. Nova vlada pa vendarlepomenivsaj korak naprej v kadrovski politiki, ki je bila doslej ena najšibkejših točk hrvaške demokracije. Ne gre pa še za tipično ekspertno vlado, saj v njej sedijo tudi ljudje, ki po tem kriteriju vanjo ne sodijo. Tako je prišel na ključno mesto obrambnega ministra namesto zabavljača Dodana Luka Bebič, po izobrazbi sicer agronom. Ali bo odgovor-nim ljudem hrvaške politike končno le postalo jasno, da se Hrvaška ne bori proti toči ampak Srbiji?! Pra v tako je naivno prepričana, da bo Srbijo premagala Evropa, še posebej, če Hrvaška z izredno slabim političnim marketingom izgublja že pridobljene točke. Poglavje zase je kaiastrofalno slaba koordinacija različnih vojska pod isto zastavo ob hkratni odstavitvi generala špeglja in poprejšnji razpustitvi hrvaške teritorialne obrambe. Vse to, skupaj z vprašljivo Mesičevo vlogo v zveznem predsedstvu, je voda na mlin »knindžam« kapetana Dragana, ki ped za pedjo osvajajo dele hrvaškega ozemlja.
Ali se bo torej uresničila prerok-ba srbskega akademika Pavleta Iviča: »Kaj preostane Hrvaski, če se ]LA umakne iz Slovenije in delov Hrvaške, kjer ni Srbov? Satno to, da se bojuje in vojno izgubi!«
Simon Bizjak
portret
MESIC MED KLADIVOM
Stipe Mesičje danes najpopularnejši hrvaški politik. To dokazuje tudi redna anketa v zagrebškem tedniku »Danas«, v kateri je politični angažma bradatega Slavonca v pretek-lem mesecu pozitivno ocenilo kar 84 odstotkov glasovalcev, dobil je najmanjše število negativnih glasov, njegova popularnost pa se kaže tudi v izredno majhnem odstotku neopredeljenih anketirancev. Mesičje torej prehitel »očeta naroda«, ki je potisnjen ob zid Banskih dvorov poskušal braniti Hrvaško kar iz prestolnice, ne da bi se na Baniji, vzhodni Slavoniji ter severni Dalmaciji bolj odločno zoperstavil tistim, ki že od lanskega 17. avgusta, ko se je v Kninu začelo novodobno hajduštvo, napovedujejo zmanjšanje Hrvaške v meje, ki bodo vidne s Sljemena.
Porast Mesičeve priljubljenosti se je odrazil tudi v srbskih medijih, kjer so se, zavedajoč se, da Tudman izgu-blja že doma, s še večjo vnemo spra-vili nad Mesiča. Toda tudi formalno prvi človek mrtve Jugoslavije se je znašel v škripcih. Kljub temu, da ne moremo pritrditi imputacijam, ki po-skušajo ustvariti vtis nekakšnega Me-sičevega »Ojdipovega kompleksa«, pri čemer igra Tudman vlogo njego-vega političnega očeta, Hrvaška pa njegove matere, je popkovina med Tudmanom in Mesičem tako močna, da je kritika Tudmanove struje zno-traj HDZ tako s strani opozicije kot desnih jastrebov v lastni stranki opla-zila tudi Mesiča.
Poleg tega se je končno znašel na mestu predsednika predsedstva SFRJ, za kar si je več kot poldrugi mesec na vse kriplje prizadeval. Toda že na začetku njegovega mandata se je pokazalo, da je opravljanje te fun-kcije za Hrvate danes dvorezen meč, če ne celo kontraproduktivno. Čeprav je več kot štiri petine Hrvatov proti odpoklicu Stipeta Mesiča iz zveznega predsedstva, je njegova vloga v tem organu zaradi razmerja sil (4:2:2) močno sporna, tako da je predsednik kot prvi med enakimi večkrat prisiljen podpisovati tudi ti-sto, s čimer se ne strinja, kar hkrati pomeni, da Hrvaška zavestno ravna v korist lastne škode. Namesto vloge kralja mu je srbsko-črnogorska koali-cija namenila vlogo kmeta na šahov-nici, ki povrh vsega niti ni rdeče-bela. Mesičeva zagotovila, da bo njegova
IN NAKOVALOM
prva poteza na mestu predsednika izenačitev Srbije z drugimi republika-mi glede števila glasov v tem organu, so se namreč izkazala zgolj za nereal-no željo. Dejstvo je, da Mesič danes sedi na dveh stolčkih, kar je nez-družljivo tako z zakoni fizike kot s pravili današnje jugoslovanske poli-tične stvarnosti. Zato se bo moral prej ali slej odločiti, ali bo glasnik republi-ke, ki jo v zveznem predsedstvu za-stopa, ali brezlična donkihotska figu-ra v državi, v katero niti sam ne ver-jame več. Prazno je namreč upanje, da bi ob že omenjenem realnem razmer-ju moči uspel instrumentalizirati predsedstvo oziroma pridobiti na-klonjenost večine za dosego hrvaških ciljev. Jugoslavije (niti take, kot si jo morda zamišlja Mesič) ni mogoče vo-diti niti iz Sarajeva niti z Brionov, kot se je jasno pokazalo, še manj pa seve-da iz Zagreba. Beograd sicer še ni Ca-nossa, toda z nojevskim rinjenjem glave v pesek lahko Mesič postane ujetnik lastnega slepila.
Mesič sicer ni politični zelenec, ki bi ga z lento okinčeni novodobni hrvaški ban izbral za svojega pri-
bočnika samo zaradi izpričane privrženosti ideji in vodji. Bil je vecletni član Zveze komunistov, sa-borski poslanec, predsednik občine Slavonska Orahovica, maspokovski aktivist, ki je svoje hrvaštvo potrdil v Stari Gradiški, in eden od ustanovi-teljev HDZ. Skratka, vedno je bil zra-ven, toda nikoli prav na vrhu. Šele lanska hadezejevska volilna zmaga in odkrite Tudmanove simpatije so mu omogočile vstop v visoko politiko. Ko mu je Tudman maja lani zaupal mandat za sestavo prve hrvaške vla-de po petinštiridesetletni komuni-stični vladavini, je bilo to za mnoge presenečenje in hkrati znak, da je tre-ba na dobrodušnega a večkrat ci-ničnega slavonskega politika še kako računati tudi v prihodnje. Pravo poli-tično promocijo pa je doživel šele, ko je v predsedstvu SFRJ zamenjal Stipe-ta Šuvarja, na Hrvaškem do nedavno verjetno najmanj priljubljenega hrvaškega politika v post-titoi-stičnem obdobju, ki je sicer star Me-sičev znanec z zagrebške Pravne fa-kultete, kjer ga je Stipe reševal pred izključitvijo iz Zveze komunistov.
portret
Mesičev politični credo je prag-
matizem,    pri    čemer    hrvaška
suverenost ni samo največja svetinja,
pač pa je lahko tudi sredstvo za
dosego mnogo bolj profanih ciljev. V
tem   smislu   je   treba   razumeti
Mesičevo izjavo po volilni zmagi
HDZ: »V vsakem narodu živijo miti. V
hrvaškem narodu živi mit o hrvaški
državi. Ni bilopotrebno mnogo modrosti,
ia se to operacionalizira in da s to idejo
pridemo hrvaškemu narodu do srca. Naše
zahteve po suvereni Hrvaški so Ijudje
mzumeli kot uresničitev mita. In zato
smo morali zmagati.« Prostodušno,
zelo iskreno in premalo spreneveda-
vo priznanje od politika takega for-
mata bi lahko rekli. Morda tudi
preveč lahkomiselno, podobno kot
nedavna primerjava Miloševiča s Hit-
lerjem, ki si jo lahko privoščijo
novinarski plačanci in politični
zabavljači a la Sime Dodan, nikakor
pa ne predsednik države, ki se mora
zavedati, da konec koncev vsaj na
papirju še vedno predstavlja tudi
Srbe in da so prav ti tisti, s katerimi
bo treba reševati sporna vprašanja.
Mesič se ni mogel ali ni hotel ogniti manihejstvu in stereotipnemu etničnemu ekskluzivizmu kot predstavnik vladajoče hrvaške stranke, ki je v pičlem letu z nekaterimi nestrpnimi potezami uspela vzbuditi občutek ogroženosti priSrbih na Hrvaškem. Ni dvoma, da je k temu v veliki meri pripomogel Beograd,  toda  tudi Hrvaška bo
morala prevzeti svoj del odgovornos-ti za to, kar se dogaja v tej državi danes. Konec koncev priznavajo to tudi tisti hrvaški mediji, ki niso pod neposrednim vplivom HDZ in hrvaške desnice. Seveda pa vse to še ne pomeni, da se je mogoče strinjati s srbskimi obtožbami za nadaljevanje rasnega čistunstva na liniji Starčevič-Frank- Pavelič. Ce že kličemo na pomoč zgodovino pri razjasnjevanju današnjega »velikohrvaštva«, moramo resnici na ljubo dodati, da je uradna srbska politika, teoretično in intelektualno podprta s Cosičevo memorandumsko kliko, mnogo bližja Garašaninovemu Načertaniju, kot je HDZ Frankovemu pravaštvu ali Paveličevemu ustaštvu. Vsaj zrno resnice pa je bržkone v tem, da je Mesič primer tipičnega hrvaškega provincijskega intelektualca, ki ne glede na to, ali začenja kot levičar ali desničar, vedno konča kot zagrizen nacionalist. Vse to pa seveda izhaja iz frustracij, povezanih z že omenjenim mitom o hrvaški državnosti.
Prav nič narobe ni, če današnja hrvaška politika, katere poosebitev je na zvezni ravni Mesič (dvema naj-pomembnejšima članoma vlade s Hrvaške so se namreč naši sosedi že davno odrekli), temelji na zdravem in racionalnem hrvaštvu. Človeka poštenih namenov ne motijo figurice Zrinskega in Frankopana v vitrini Mesičevega delovnega kabineta, pač pa romantizem hrvaške politike. Ni ji
bilo dovolj, da je vrnila Jelačiča tja, kamor menda sodi, in obrnila njegovo sulico v pravo smer, pač pa, kot bi rekel večni upornik z razlogom Ivan Zvonimir Čičak, najavlja nove Sigete. In tako bradati cinik krmari hrvaško in jugoslovansko ladjo med grozečo vojno in vsaj za nekatere še manj sprejemljivim mirom. Med zgodovino, ki ni niti oproščena, kaj šele pozabljena, in prihodnostjo, za katero ne vemo niti, če bo, kaj šele, kakšna naj bi bila.
Mesič je še pred dvema mesecema izjavljal, da Hrvaška ne bo dovolila, da bi Hrvati doživeli usodo Kurdov. Številni begunci iz ogrožcnih hrvaških krajev ga danes deman-tirajo. Pred nekaj meseci je vztrajal, da mora general Adžič odstopiti in zagotavljal, da njega (to je Adžiča) ne bo pri tem nihče vprašal, če se s tem strinja. Kot predobro vemo, Adžič v svojem generalštabu še vedno kuje peklenske načrte. Še vedno se spom-nimo Mesičeve izjave, da je za tiste, ki ogrožajo suverenost Hrvaške, hrvaška meja kitajski zid. Po tem, kar se je na Hrvaškem zgodilo in se še dogaja, se mnogi sprašujejo, če je mis-lil na mejo na liniji Virovitica-Kar-lovac-Karlobag?! Kot znanstvena fantastika pa zvenijo njegove ne tako davno izrečene besede: »Tisti, ki bo prišel za mano, bo verjetno delal v mir-nejšem ozračju z zmanjšanimi nacional-nimi napetostmi in ugodnejših ekonomskih razmerah, saj Jugoslavija ne bo več država visokega tveganja. Ak-tiviral se bo domači in svetovni manage-ment in verjamem, da bo prišlo do velike ekonomske prosperitete. Takrat bodo zmagovalci vsi, saj botno prišli do mirne razrešitvekrize.«
Naj mi gospod Mesič ne zameri, toda njegov optimizem me neubranljivo spominja na nekega drugega gospoda, ki je hrvaško zas-tavo zamenjal za jugoslovansko, melodijo Lijepe naše za Marš na Drini in evropske manire za tankovsko parado panzer- jugoslovanstva.
Sicer pa smo na žalost že imeli priložnost doživeti, da je (balkanska) politika včasih tudi umetnost nemogočega, zato lahko ne dolgo nazaj aktualno vprašanje, kdo bo obril Stipeta Mesiča, nekoliko predrugačimo: »Se bo obril kar sam?«
Simon Bizjak
rambo
ZMAGO JELINCIC:
BAVČARJEVI POLICAJI SO   ME ZASLIŠEVALI
POD  TITOVO SLIKO
Zmago Jelinčič, predsednik slovenske nacionalne stranke, poslovnež, prvokorec v vojni za Slovenijo, oziroma slovenski Rambo, kakorga nekateri imenujejo, je zagrizen borec za samostojno Slovenijo in vdan patriot. Njegov partiotizem najlažje opišemo z znanimi besedami izfilma Milers crossing: »It is a mental state. It is a question ofethic«
TRIBUNA: V Sloveniji ste znani kot vodja Slovcnske nacio-nalne stranke in prvoborec v vojni za Slovenijo. Po naših informa-cijah ste med vojno v okviru TO uživali tudi določeno avtonomijo.
JELINCIČ: Ja, začel sem takorekoč prvi tenutek, ko je prišlo do tega napada armije na Slovenijo. Verjetno sem bil eden med prvimi desetimi prostovoljci v Sloveniji. Iz eno-stavnega razloga, ker sem pač na neki radijski postaji slišal, da tanki prodirajo in tako sem z veseljačenja ob naši neodvi-snosti odšel po uniformo, ki sem jo imel, in se priključil TO. Veliko sem hodil naokrog. Ostali prostovoljci, ki so na moje ime prišli tja, so bili razdeljeni še v druge enote TO.
TRIBUNA: Topomcni, dastesepriglasilivTOkotposameznik in tu ni bilo povezave z vašo stranko.
JELINČIČ: Ne, nikakor ne. Šlo je za patriotsko zadevo, da je treba domovino braniti, ko pride do takih svinjarij. To, da sem v stranki, je pač dokaz, da je naša stranka najbolj zagna-na za Slovenijo.
TRIBUNA: V Ljubljani so se širile govorice, da ste v TO sodelovali s svojim orožjem.
JELINČIČ: Ja, stranka se zavzema za to, da bi legalizirali orožje in bi moral biti vsak Slovenec oborožen, kajti vse kulturne države imajo to tako že urejeno. Poglejmo Švico, ki )o dajemo za vzor. Tam ima vsaka stara mama doma brzo-strelko. Običajna zadeva, ki nikogar ne moti. In tam je najnižji procent kriminalitete. Neumnost je, kar pravi rdeča klika, teh 25 % policajev, da ljudje ne bi imeli orožja. Verjel sem, da je
to potrebno. Vsaka cev je na mestu za obrambo domovine. Ni me bilo strah tudi tega, da bi mi orožje odvzeli, kar se je tudi zgodilo.
TRIBUNA: Je to povezano s tem vašim odhodom v zapor? Uradna obtožbaje bila, daje šlo za ogrožanje varnosti...
JELINČIČ: To sploh ni res. Verzijo so izumili policaji, kil so me zaprli. Šlo je za polprivatno policijsko akcijo. 70. leta sem bil na vojnem sodišču v Splitu, ker sem bil za odcepitev Slovenije. Poleg tistega člena o širjenju verske, rasne in na-cionalne nestrpnosti so me obravnavali še zaradi širjenja lažnih vesti in žalitve države in njenih predstavnikov. S| pomočjo staršev sem se izvlekel ven, ker so bili pač prvobor-j ci. Vojska je to predala našim hlapcem rdečim v obravnavo,, ti pa so mi montirali proces, zaradi katerega sem sedel tri leta in pol. Videli so, da nisem spremenil mnenja in sem še vedno za svobodno Slovenijo brez južne in rdeče ciganarije, ki nas hoče spraviti nazaj v Jugoslavijo. Ti so zdaj začutili, da me zdaj lahko eliminirajo.
TRIBUNA: Ste odšli v zaporprostovoljno kljub vašemu tnnen-ju, daje šlo za polprivatno policijsko akcijo?
JELINČIČ: Mojo aretacijo so opravičili s tem, da so me prijeli zaradi zagotovitve varnosti najvišjih domačih in tujih predstavnikov oblasti. Aretacija pa je zgledala kot v filmu, ko so me hinavsko zvabili v policijo na Prešernovo. Ko sem oddal svoje orožje, se je nek policaj, mislim, da Ploh, zadrl: »Drž'te ga!« in je planilo name 12 policajev, ki so mi zvijali roke, lisice natikal, da sem imel dva dni zatečene roke. Pri-tekel je še policaj z naperjeno brzostrelko Škorpijon in prstom na petelinu in mi ga zabil v želodec ter rekel, da če ne bom čisto pri miru, bo pritistnil. Skratka, to je poskus uboja v vseh kulturnih državah. Vendar so pri nas oni to imeli za nekaj čisto običajnega, ker so tudi rekli, naj si poslansko imuniteto (sem poslanec DPZ občine Center) vtaknem v rit, tudi druge, ki so jih potem zasliševali, so zasliševali pod Titovo sliko po krasnih ruskih boljševističnih manirah. To se vidi v kakšnih filmih. Ali pri nas v zvezi s tem, kako so zasliševali nacisti pod Hitlerjevo sliko oz. v zahodnih filmih pri James Bondu pod Stalinovo sliko. No, naši policaji pa v isti maniri pod Titovo sliko.
TRIBUNA: Ko ste bili v zaporu, se je govorilo o vaši akciji v podutiških oficirskih blokih.
JELINČIČ: Na štabu so dali komando, da mora iti naša trojka pogledat v podutiške oficirske bloke, ker streljajo nao-krog. Nakar smo ugotovili, da so otroci metali petarde in smo
rambo
jim zagrozili, naj tega ne delajo več. V vojni je namreč tudi metanje petard čista vojaška akcija. Pritegne pač določene enote, ko se na drugem koncu dogajajo druge reči. Za te oficirske družine mislim, da najtesneje sodelujejo z JA. To je in vedno bo 5. kolona. Za svoje lastne interese in interese tujcev v Sloveniji.    To nikoli ne bodo naši ljudje.
TRIBUNA: Lahko bolj podrobno opišete še katero od vaših aktij?
JELINČIČ: Npr. tank pri Brezovici. Čas še ni, da bi se povedalo, kako je teritorialna tamzamočila. Prišloje do tega, da sva dva napadla tank T 72. Tisti trije soldatje v tanku niso bili nobeni rekruti, ampak tisti, ki so jih pripeljali iz Niša. Vsake toliko časa so streljali po mimoidočih. Nekomu so vžgali po Hyundaiu. To se je dogajalo. Počutili so se gospo-darje. Dobil semkomando, naj ga razorožimo ali poskušamo doseči predajo ali spravimo iz obtoka. Tam naj bi bil nek komandant TO, ki naj bi s svojim grozečim glasom pozival vojake k predaji. Ko pa sva prišla s soborcem tja, ni bilo nikjer nikogar. Dva soldata sta gledala iz tanka in merila z mitral-jezom mimoidoče. Streljala pa nista. Zaokrožila sva. šla ven in si šla ogledovat kje tank stoji in od kje je najboljša pozicija za ogled, kar so pač povedali domačini. V skladu s komando iz štaba sva napadla tank in po daljšem boju, v katerem so kasneje prišli zraven tudi teritorialci, se je posadka predala.
Z vojaškega stališča bi zelo težko rekel kaj dobrega o tisti enoti TO tam. Kasneje so sicer prišli tudi drugi, največ pa jih jebilo na koncu, ko se je posadka predala...
TRIBUNA: Ali seje v tem Času vaše mnenje o slovenski politiki spremenilo? Še pred dobrim mesecem ste namreč trdili, da sta Kučan in Peterle precej jugoslovansko usmerjena.
JELINČIČ: Še vedno trdim to. Še bolj, vsaj Kučan, kajti on je dal ukaz, naj se prekine napad na vojašnice, kar je bila velika taktična vojaŠka napaka. Če bi vojašnice takrat napa-dli, teh problemov z vojsko danes ne bi imeli. Vojska je bila namreč totalno v razsulu in se zdaj ne bi pulili za te zadeve inse nam smejali. G. Kučan se je po eni strani pokazal dovolj dobrega politika, ampak moral bi se pokazati dobrega vojščaka. Mi nimamo kaj iskati v tej gnili Jugoslaviji. Veliko pa je teh iz komunistične stranke, teh »ta starih«, boljševiško usmerjenih, ki rdeče popkovine z Beogradom nikakor ne morejo prerezati. In govorjenje Kučana o teh težkih družin-skih travmah. Jaz nisem kriv, da sta se dve njegovi sestri poročili v Srbijo.
G. Peterle je med to vojno malo zatajil. Ni ga bilo nikjer. Pojavljali so se ljudje, za katere smo prej mislili, da niso najboljši, so se dobro izkazali. Npr. g. Drnovšek, ki je za našo stvar naredil veliko več ko Kučan.
TRIBUNA: Po neki geografski nujnosti smo še vedno na tem teriotoriju. Ob tem, ko govorimo o vključevanju v Evropo, se moramo zavedati, da smo še vedno geografsko vezani na jug. Kar pomeni, da lahko, če imamo neprijazne sosede, pri nas trpi tudi demokracija.
JELINČIČ: Neprijazne sosede bomo imeli v vsakem pri-meru. Evropa nam bo dovolila, da bomo tukaj na tem mestu kolikor toliko samostojni. Bomo pufer med t.i. kulturno Evropo, za kar se imajo, in balkanskim jugom. To nalogo bo dobila najprej Hrvaška, v kateri bodo ti boji in prerivanja trajali vsaj še 10-15 let. Slovenija pa bo kot steber obrambe, kar je že bila v zgodovini. Pri Sisku smo pred toliko stoletji premagali Turke in sedaj smo jih spet premagali in to v dobrobit Evrope. Po drugi strani pa se ta evropska srenja oziroma združenje EGS tako mačehovsko obnaša do nas in vidi samo lastne interese, ki so lahko tudi zelo direktni kot pri g. De Michelisu. V Italiji velik delež pri neki firmi, ki gradi in popravlja ceste, je osebni prijatelj Miloševiča in Joviča in z njima se je dogovoril, da bo dobila ta firma ekskluzivo za gradnjo in popravilo cest v Jugoslaviji, če Jugoslavija ostane skupaj. In to so strašanski denarji! G. De Michelisu je veliko več do lastnega žepa kot do tega, da bi kakšnemu narodu pomagal. Dobili pa smo podatke iz predstavništva evropske gospodarske skupnosti v Beogradu, da so vsi v EGS v Beo-gradu vedeli, da bo vojna v Sloveniji že 10 dni pred tem. In to se ni delalo za hrbtom. Nekaterih krogov v Evropi sploh ni presenetilo. V začetku je bil šok to, da je Baker ukazal, dokler se ni zvedelo... Od Evrope tako nimamo kaj pričako-vati, lahko pa jih prisilimo, da nas priznajo zelo hitro.
TRIBUNA: Govorila sva o svobodni Sloveniji. Torej se vaša stranka zavzema za hiter rez ali počasno razdruževanje od Jugo-slavije?
JELINČIČ: Počasno razdruževanje je nesmisel. To traja od leta 1918 naprej. S tem, da nas še vedno molzejo.
TRIBUNA: Kje pa naj bi po vašetn mnenju potekale slovcnske meje?
JELINČIČ: Slovenija mora imeti tiste meje, ki jih zgodo-vinsko tudi ima. Na Kozlarjevem zemljevidu je to krasno pokazano. Tako zgodovinsko kot pokrajinsko Slovenija mo-ra imeti Istro, saj je ta vedno bila slovenska, s tem da so v stari Jugoslaviji najprej to razdelili na banovine in je še nekako šlo. Istrske železnice sodijo pod ljubljansko komando. Šele pred tremi meseci se je začelo razpravljati, da bi šle pod zagrebško. Vendar je to vodila srbska klika, ki je v Istri izredno močna. Ko je po 2.svetovni vojni italijanski živelj moral pobegniti iz Istre, so tam naselili Srbe in ti so to smatrali kot svoje, kar je nevarnost za vso Slovenije. Pravijo, da je to njihova dežela, češ da so že 100 let tam.
TRIBUNA: Kakšne so vaše napovedi zajescn ob upoštevanju tega, da obstajajo grožnjc s strani armade? Kakšnc bodo reakcije vaše stranke takrat?                   —
JELINČIČ: Prepričan sem, da bo vojska napadla šeSlove-nijo, še bolj pa sem prepričan v to, da bodo imeli razne teroristične akcije, podstavljali bodo bombe. Predstavljajte si v nekem kinematografu bombo. 15 bo mrtvih zaradi bombe, še 30 zraven pa zaradi panike. Že na Hrvaškem so dokazali, da jim te teritoristične akcije z veseljem gredo izpod rok. Tudi v Sloveniji so že dokazali: razstrelili so pumpo, daljnovode razstreljuje in vedno hujše bo. Upam, da bo g. Bavčar sčistil svojo policijo, v kateri je vsaj 25% sodelavcev, ki delajo za Srbe in g. Janša bo moral v TO spucati tiste oficirje, ki so se šolali v Bileči, stari jugoslovanskih oficirskih šolah, za katere vemo, da niso nič naučile, edino kar je bilo, je bilo moralno-politično »vaspitanje«.
Bolj si tulil: »Živel Tito! Živela Partija!«, večji čin si dobil.
Bojan Korenini
dnevnik
PLATOON
Tekst, ki ga bereš, je nastal med 2. in 14. julijem na Jezerskem. Ta čas sem bil v četrtem protidiverzantskem vodu TO. Kljub entuziazmu in patriotizmu prvih dni nisem dobil niti enega dobrega vtisa o naši vojski. Obnašanje častnikov in tudi vojakov ni pokazalo nobene take borbene morale, kot stajo propagirala Janša in Kacin. Prej nasprotno. Vsi skupaj smo bili ena prestrašena banda, resnično sposobna sesuti samo kakšen tank.
Prve štiri dni vojne setn preživel v Ljubljani. Hvala Mirjam in Tatjani in vsem. Res ste super. Za vas sem šel v TO.
2.julijl991
Sem se javil kranjskim terito-rialcem. Ko smo dobivali orožje, je radio šibal čebelico Majo. Dali smo si ime Cetrti vod čebelice Ma-
se je zgodilo, je bilo to, da me je imel naš snajper ves čas na muhi. Izkazalo se je, da so zaplenjene JA-jevske uniforme za nas prekle-to nevarne. Pred dnevi sta se dva skoraj pobila med sabo.
je. Bili smo dobra skupina, pripra-vljena na vse živo, dober team, najboljši. Poslali so nas na Jezer-sko. Bili smo napeti, vendar je bil strah odveč, ker so bili JA-jevci še bolj presrani kot mi.
3.julijl991
Šli smo na položaje čakat heli-kopterje. Ta dan naj bi preletavali z oznako rdečega križa. Edino, kar
4.julijal991
Ponoči sem stražil, ob pol štirih pa so nas odpeljali na položaje, spet v zasedo. Spet smo viseli do sedmih zvečer, helikopterjev ni bilo, pač pa so se JA-jevci spokali v kranjsko kasarno.
5.julijl991
Zjutraj nismo šli nikamor, ker je deževalo. Dopoldan smo dobili
zelo nenavaden alarm. Koman-dant je rekel, da bodo vsak hip prišli helikopterji, nakar je dovo-lil, da še v miru pokosimo. Napa-da, jasno, ni bilo, komarji pa so bili spet siti. Zvečer so Jezerjanom pri-nesli vpoklice. Riti so se jim stisni-le in takoj so nehali biti tako pre-kleto pogumni in samozavestni. Postali so panični in zaripli. Od-kar JA ni več, je Jezersko čisto sranje. Lokalnim herojem je zrasel greben in se šopirijo kot purani. Ko pa kaj ni prav, moramo že v Avstrijo po sveže Pampers.
6.julijl991
Ob pol štirih zjutraj spet komar-ji. Cel dan komarjev! Radio zvezo* sem dobil šele, ko sem se predsta-' vil kot Janša, ki je prišel v kontro-; lo.    Ena    krava    je    izjavila: MMMUUUUU. To je vse.
7.julijl991
Pol štirih zjutraj, komarji. Sanjal sem. Prišla je k meni na obisk. Bila je lepa, wow! Zgodilo se nama je podobno kot pred tedni na Rogli, na srečanju Spačkarjev. En vojak je prišel, jo gledal in ga metal na roke. Usekal sem ga s puškinim kopitom čez zobe, vendar je bil v transu in ni niti opazil. Potem sva šla drugam.To se je parkrat pono-vilo, na koncu ji je bilo dovolj in je šla. Ko sem se zbudil, sem imel pulz nekje okoli 150, pritisk pa 300. V meni so se zbudili živalski nagoni.
Zvečer smo šli na mejni prehod. Takoj je bil alarm. Najprej nas je preletelo civilno letalo, za njim še vojaško. Analiza: civil je vzletel^ zasledovati ga je začel vojak, na-kar je tip zletel čez mejo, vojak paj je obrnil. Mimogrede je še prekršil zračni prostor. Ob 20.05 so imelii Avstrijci svoj alarm, ob 20.10 je bil prelet, ob 20.15. so se Avstrijci vrnili, približno takrat pa smo mi alarm šele dobili. Burleske je bilo konec ob 20.30.
dnevnik
8. julij 1991
Na Jezersko so prišli vojaki, ki so šli v TO skupaj z nami, a so morali v Radgono in Maribor. Dva dni so bili v nekem gozdu, izgubili so vodiča, tako da Radgone niso našli, do konca so bili posrani, po-tem so šli za dva dni domov in nazaj na Jezersko. To ni vojska, to je turizem.
9.julijl991_________,
Danes bi morali biti že doma. Postavljali smo ovire za helikop-terje. Drek. Krave so nam sporti podrle, kar smo postavili. Čez čas nam je bilo vsega dovolj in smo šli.
10.julijl991
Tisti, ki so bili že pred nami na Jezerskem, so šli domov, mi pa smo morali vsi na mejni prehod in na karavle.
I
Il.julijl991
Ponoči, ko sem bil na straži, se me je lotil pijan oficir. Tu je razlika med TO in JA. Lahko bi ga zašil in mu naredil mega sranje, če bi bil v JA. Tako pa me tip pozna. Iz mo-jega kraja je in kmalu bi mi vrnil milo za žajfo. Upognil sem hrbet in se umaknil. Pozneje sem zve-del, da je dve leti sedel, ker je pijan povozil in ubil otroka. Ves patrio-tizem je šel po zlu in do TO čutim samo še prezir. Zjutraj je prišel ko-mandant s taistim oficirjem, ki je medtem dobil vzdevek Pujsi. Puj-si mu je že vse strobil, seveda po svoje. Uprli smo se in obljubili so nam, da se bomo lahko zvečer vrnili v dolino. Čez dan so spo-ročili, da bomo ostali na meji kar do nedelje. Znoreli smo in ob osmih zvečer, ko bi nas morali zamenjati, smo jim sporočili, da ne dajemo več straže. Čez dve uri smo bili v dolini. Ugotovili smo, da ima TO na Jezerskem čisto srbsko obveščanje. Vsi so mislili,
da smo naredili ne vem kakšno svinjarijo in smo bili pijani na straži in ne vem kaj še vse. Rezul-tat tega je, da mi je prvič v življenju žal, da nisem streljal. Na Pujsija, namreč. On je vse to zakuhal.
12.julijl991
Dopoldan sem izumil novo slo-vensko lahko oklepno vozilo. Uporabil sem 2 CV 6. Vozilo se imenuje spačkomitraljez.
Obljubili so nam, da gremo v nedeljo domov. Obljubam ne ver-
slišali na 7 kilometrov, oni pa ne, na nekaj sto metrov! Uradna va-rianta je bila, da je bila nezgoda. V resnici je bil zadet kot štanga in je preizkusil, če mu pištola sploh dela. Dela.
Ko je bil preplah mimo in so vsi razen stražarjev pospravili orožje, je pripeljal naš kombi s prej naja-vljeno kontrolo. Namesto napove-danega Pujsija in komandanta so prišli trije totalka nadelani štabski vezisti. Opravili so, kar so imeli, in šli. Spet smo pokazali, da smo boljši od tistih pičk iz štaba.
jamem. Jelko Kacin je rekel, da se TO dezaktivira, v Kranju pa so vpoklicalinazaj staro vojsko. Tudi nas bojo verjetno ponovno vpokli-cali. Še prosili nas bodo, da gremo domov!
13.julijl991
Spet mejni prehod. Ob polnoči je bila moja straža. Ob 23.30 smo zaslišali dva strela. Takoj smo te-lefonirali v štab za pojasnilo. Tam niso nič vedeli in so mislili, da se zajebavamo. Kmalu smo izvedeli, da je pri jezeru streljal nek pripad-nik civilne zaščite. Mi smo ga
14. julij 1991
Nedelja. Dan D. Vrnil sem orožje, se vsedel v mojega spacka in se odpeljal domov. Za vekomaj, dost mam.
Tako. To je vse. Mogoče je kakšen preveč zaveden patriot zdaj jezen name in misli, da sem srbofil. Naj. Če JA ne bi naredila napake in poslala tankov brez podpore pehote, bi nas zradirali v dveh urah. To je bil edini razlog, da smo jih sesuli mi. Vsa čas fan-tom, ki so se borili proti njim, ogromno poguma rabiš, da priti-snes na sprožilec inubiješ človeka. Zdaj me imaš pa res dost. Adijo. Egist Zagoričnik - Maček
jugo
"Zgodovinski" sporazum med Muslimani in Srbi
KDO IZDAJA MUSLI-
MANE?
V BIH se resnično dogajajo ne-verjetne reči. Verjetno ni nihče na-povedoval, da bo prišlo do t.i. "zgodovinskega sporazuma" med Muslimani in Srbi v BiH. Prese-nečenje je še toliko večje ob dej-stvu, da je sporazum predlagala Muslimanska bošnjaška organiza-cija (MBO), ki je dosedaj veljala za najglasnejšega kritika srbske poli-tike, katere sestavni del je tudi Srbska demokratska stranka (SDS) v BiH. Toda z "zgodovin-skim sporazumom" se ne strinja Izetbegovideva Stranka demokra-tične akcije (SDA), ki je na volit-vah dobila 80 odstotkov glasov Muslimanov v BiH, MBO pa ni do-bila niti dva odstotka.
O tem, kako je do pobude prišlo, govori Adil Zulfikarpašič, predsed-nik MBO: "Do pobudejepriilo, ko smo na podlagi določenih dokumentov izve-deli, da se pripravlja priključitev vzhodne Hercegovine Crni Gori in združitev Bosenske Krajine s SAO Kra-jino. Tedaj sem stopil do Izetbegoviča in ga vprašal, kaj lahko stori, da do tega ne biprišlo. Odgovoril mije :nič. Gospod Izetbegovič kot predsednik BiH o tem sploh ni razmišljal. To me je spodbudilo k odprtim pogovorom z legitimnimi predstavniki srbske-ga naroda v BiH, Srbsko demokrat-sko stranko. Naleteli smo na abso-lutno razumevanje. Naše ideje so sprejeli in začeli smo s prvo fazo sporazuma."
Sporazum predvideva, da bi se Muslimani odrekli konfederaciji, Srbi pa regionalizaciji, ki bi bila uvod v razkosavanje BiH. S tem bi resda Muslimanom v morebitni voj-ni omogočili, da bi se izognili preli-vanju krvi. Predvideva pa okrnjeno
Foto: Tomi Drozg
Jugoslavijo (brez Slovenije in Hrvaške), katere jedro bi bile Srbija, Črna gora in BiH. Radovan Karad-jič, vodja SDS, cinično izjavlja, da bi imeli Muslimani vlogo prvega par-tnerja v bodoči državi. V SDA pa menijo, da bi bil muslimanski status izenačen s statusom Albancev na Kosovu.
Adil Zulfikarpašič meni, da je BiH na robu državljanske vojne. »Predsednik BiH vladeje nedavno izja-vil, da vprašanje drzavljanske vojne v BiH ni vprašanje dnevov temveč ur. Tega se v Bosni vsi zavedamo. In me-ni?n, da bi ta vojna potekala med Srbi in Mnslimnni. Ti pa živijo mešano v stod-veh občinah, medtem ko so Hrvati in Srbi pomešani samo v treh občinah (Derventn, Kupres in Modriča). Ni si težko predstavljati, kakšen masaker bi to bil. Vendar so tukaj še momenti, ki opozarjajo. To ne bi bila narodnoosvo-bodilna borba, tu ne bi bilo sovražni-kov, ampak bi šlo izključno za boj med Srbi in Muslimani. Brez Nemcev, Ita-lijanov in drugih okupatorjev. Vso energijo bi porabili na enem nasprotni-ku.« Zato Adil Zulfikarpašič meni, da za Muslimane Jugoslavija nima alternative.
Lahko po vsem tem pričakujemo, da je MB(3-jevski »zgodo vinski spo-razum« način, s katerim se lahko Muslimani izvlečejo iz tragičnega položaja, v katerem so danes, in ta-ko ohranijo BiH. Ta pa je pogoj vseh pogojev za ohranitev Muslimanov. Odgovor je seveda "ne". Sporazum
je namreČ kapitulantsko pristajanjel na Karadjičev in srbski diktat, ki neJ gira njiho vo samobitnost. S tem tudjfl obstoj Muslimanov.                      .1
Zgodovinski sporazum je torejB nesmiselen politični poskus z mul slimanskim prebivalstvom, saj stra« hopetno pristajanje na Veliko SrbijoB ni  rešitev za obstoj in perspektivdB tega naroda. Zdi se tudi, da sta si m tem sporazumom Zulfiakarpašič iifl Filipovič zapečatila svojo političnc« usodo. Razen, če nimata ambicij, dafl bi postala BiH-ovska Sejda Bajrai movič. Žal ni opaziti ničesar, kar bfl bilo modrejše od »zgodovinskega sporazuma« in bi kazalo na smer lepše prihodnosti. Srbi so v Bosni ustvarili dve popolnoma samostoj-ni državi z vojsko, policijo, državni-mi mediji (Bosenska Krajina in vzhodna Hercegovina), Hrvati raz-mišljajo, da bi napravili podobno, le Muslimani množično odhajajo na mirovne mitinge in vzklikajo Titu.
V obrambi muslimanske samo-bitnosti lahko Muslimani storijo le dvoje. Ali se postavijo v bran s silo (ki je nimajo) ali, kar je edina prava varianta, da maksimalno sodelujejo z demokratičnimi silami znotraj srbskega naroda in poskušajo vpli-vati na spremmbno srbskega sta-lišča do BiH. Samo s takimi silami, kar trdijo tudi številni komentatorji v bosenskem tisku, se Iahko podpi-suje zgodovinski sporazumi.
Hajrudin Redžovič
jugo
Zavreb
HDZ prisotna že dalj časa, vendar se je pod pritiskom tragičnih do-godkov v vzhodni Slavpniji in na Baniji ni mogla več nadzirati s stran-karsko disciplino.
Pravzaprav se je za Dodanovimi nastopi akumuliralo kar nekaj sku-pin znotraj vladajoče stranke. Toda večina je reagirala zaradi iskrenega razočaranja nad Tudmanovo ne-močjo, medtem ko so hoteli nekateri usodno vplivati na spremembe v hrvaški politični opciji.
V tem kotlu nezadovljstev, fru-stracij, neuresničenih osebnih ambi-cij in agresivnih vojaških načrtov so se izpostavili trije veliki problemi, na katerih so želeli rušiti Tudmano-vo politiko.
Najpomembnejši je vsekakor raz-glasitev vojnih razmer na Hrvaškem in vse posledice, ki izvi-rajo iz takšne odločitve. O oklicu izrednih razmer so razpravljali na osrednjem odboru HDZ. Ta sesta-
TUDMANOVA   PRVA ZMAGA   V   HDZ
Zadnja zamenjava vlade in nastanek t.i. koalicijske je sprožila vrsto ugibanj o posamez-nikih v vladajoči stranki, njihovih namerah in razmerju sil znotraj HDZ-ja.
Komentarji o državnem udaru so zelo različni. Od tega, da si je puč izmisli Tudman sam zaradi obram-be pred znotrajstrankarskimi napa-di, omahljivosti hrvaške politike, pa do mnenja Ivana Zvonimira Čička, da so v zaroto vmešani Vladimir Šeks, Ivan Milas, Slaven Letica in Darko Bekič.
Za zaroto proti Tudmanu je jav-nost izvedela šele 1. avgusta z na-stopom gromovnika dr. Dodana v saboru, takoj po tem, ko je Tudman dal predlog za novo hrvaško vlado. Dodanova kritika Tudmanovih načrtov je simbolizirala množično nezadovoljstvo z drŽavno upravo in politiko. Ta kritika je znotraj
nek je bil dan pred saborskim zase-danjem. Večina odbornikov je z vse-mi sredstvi prepričevala Tudmana, naj tudi uradno proglasi vojno in splošno mobilizacjo, saj se je hrvaška garda v zadnjem času bolje oborožila.
Po ostrem nastopu predsednika Tudmana, da ni moč tvegati deset tisoč žrtev, je bila diskusija o vojnih razmerah prekinjena. Z alarmantni-mi podatki o žrtvah in beguncih, denimo o izseljevanju iz Vukovarja, so skušali še prvega dne zasedanja izsiliti razglasitev izrednih razmer.
Druga težava je status nove vla-de, kar je Dodana prisililo v izjavo, da bo prestopi v opozicijske vrste. Dodanovo vztrajanje na koalicijski vladi je bilo na koncu sprejeto in tako je bivši obrambni minister iz-pričal politično odgovornost, od-stopil od pučističnih namer in podprl Greguričev kabinet.
Tretji problem je predstavljal Mladen Vedriša. Tudman je vztrajal pri Vedriši, čeprav je bila proti nje-mu večina hadezejevcev. Tudman
je od svojega predloga odstopil šele potem, ko je Dodan zagrozil, da bo prestopil skupaj s svojimi jastrebi v Hrvatsko demokratsko stranko, ki jo vodi Marko Veselica.
Večje število ne toliko pomem-bnih težav je zadevalo predvsem vprašanje strankarskega ključa pri razdelitvi ministrskih sedežev. Ta-ko se je med drugim novi zunanji minister dr. Šeparovič včlanil v HDZ in rešil eno dilemo. Imenovan-ju Ivana Vekiča za notranjega mini-stra je med slavonskim delom HDZ naletelo na negodovanje.
Oblikovanje koalicijske vlade po-meni pravzaprav delno zmago predsednika Tudmana v prvi veliki bitki znotraj HDZ. Po dvotedenski medijski kampaniji proti Tudmanu so o njem začeli ponovno pisati z več komplimenti. Tudman je torej v javnosti svoj položaj okrepil. Toda njegov položaj v HDZ je nekoliko slabši kot je bil pred vojno. Med tistimi, ki so ga napadali, so Ivan Milas, Sime Dodan, Zvone Marko-vič, Antun Vrdoljak. Vendar so ostali predsedniku lojalni. Zaradi tega gre pričakovati, da bo Tudma-nova politika v prihodnje obrnjena k iskanju političnih zaveznikov na Hrvaškem.
Vse vladne zamenjave ne bi bile tako pompozne, če ne bi bila Hrvaška sredi vojne, v kateri bi na-sprotniki želeli izkoristiti vsako sla-bosthrvaškega državnega vrha. Za-to danes v hrvaškem javnem mnen-ju ocenjujejo zelo pozitivno obliko-vanje koalicijske vlade, v katero so vstopili znani intelektualci opozicij-skih strank.
Bruno Lopandič
politika
V   SAMOSTOJNOST   BREZ
Ustavna kriza traja že osem mesecev in vse kaže, da bomo tudi po izteku moratorija za ple-mantacijo neodvisnosti Sloveni-je ostali brez nove ustave. Tako bomo v Sloveniji zahvaljujoč ne-popustljivosti jastrebov vseh strank imeli še vedno trodomno skupščino, Zbor združenega de-la, mamutske občine ter druge ostanke komunistične preteklo-sti. Osnovna nesoglasja v osnut-ku nove ustave so vprašanje voj-ske, splava in teritorialne orga-niziranosti Slovenije. Obe stra-ni, opozicija in vladajoča koalic-ja, nočeta popustiti pri svojih zahtevah, za sprejem ustave pa bi bila potrebna dvotretjinska večina. Za neuspeh seveda kri-vita druga drugo. Na eni strani so to »komunisti«, na drugi pa »klerikalci«. Opozicija zahteva predčasne volitve v konstituan-to, ki bi nato sprejela novo usta-vo, kar pa po mnenju Demosa ne bi spremenilo razmerja sil. Stranke vladajoče koalicije po eni strani zastopajo skupne inte-rese, ki se precej razlikujejo od opozicijskih (to je tudi vzrok za
začarankrog). Po drugi strani pa zastopajo svoje specifične inte-rese, ki so zlasti v strankah leve-ga dela koalicije precej podobne opozicijskih, oziroma so z njo možni kompromisi. Postavlja se torej logično vprašanje: ali bi razpad Demosa pomenil tudi konec ustavne krize?
Stranka demokratične preno-ve (SDP):
Ciril Ribičič: »Pogajanja o novi ustavi potekajo izredno slnbo, saj se politično usklajevanje pravzaprau ni začelo. Vse stranke računajo na to, da to še ni zadnjafaza za iskanje kompromisa, čeprav bi do njega mo-ralo priti. Lanska diskusija o novi ustavi je bila omejena na en mesec, sedaj pa je od tega minilo osem me-secev, diskusije pa še vedno ni.
NOVE USTAVE
Ustavno krizo bi lahko rešili na dva načina. Najprej bi jo lahko premo-stilo predsedstvo Slovenije, če pa to ne bi uspelo, potem pa bi morali razpisati predčasne voliive v usta-vodajno skupščino. Naša stranka se je zavzela, da bi ustavo sprejeli do izteka moratorija, vendarje bila izi-grana. Predsednik skupščine Bučar se je svečano obvezal, da bo storil vse, da bomo dobili novo ustavo do tega roka. Vendar, kot kaže, je zelo malo verjetno, da bo dano obljubo tudi izpolnil.«
Liberalno-demokratska stranka (LDS):
Gregor Golobič: »Ta skupščina ni sposobna, zato se zavzemamo za volitve v ustavodajno skupščino. To pa je odvisno od interesov vladajoče koalicije. Nova ustava pomeni nove volitve in nove okoliščine. LDS zav-zema tri stališča. Prvič demilitari-zacija. Glede na nove okoliščine, stranka ni rekla zadnje besede. Zato pa je treba natančno definirati mi-rovni člen. Drugič - dvodomnost in regionalizem. Tu bi kompromis mo~ rali doseči. Tretje pa je pravica do splava, od katere ne bomo odstopili, Tudi socialne pravice niso toliko ^o-fl tnembne kot pravica do splava. Pričakujemo, da bo ustava sprejeta do zime, volitve pa naj bi bile na-
l
politika
slednjo jesen. Ne potrebujemo po-ipolne, zgodovinske, kot bi radi ne-kateri Demosovi politiki, pač pa re-lativno sprejemljivo ustavo, ki ne bo v prid samo eni strani. Sicer pa bo sprejem še naprej začaran krog.«
Socialistična stranka Slove-nije (SSS):
Vojko Vovk: »Demosova koali-cija ne more prinesti ustave, saj je preveč spornih vprašanj. Ključna ustavna vprašanja pa lahko parla-ment sprejme le z dvotretjinsko večino. Osnovno sporno vprašanje je pravica do splava, pri kateri ne vztraja samo opozicija, marveč tudi polovica Demosovih poslancev. Njihova prizadevanja blokira krščanski del, ki je zastopan v vseh Demosovih strankah. Pravica do splavaje omenjena kot dopolnilo tu-divitalijanski ustavi, zatoje sleher-no govorjenje o nesmiselnosti te ustavne določbe nezaslišano. Ustavno krizo bi lahko rešili z usta-vodajno skupščino. Nobenh znakov ni, da bi bila ustava sprejeta pred novimi volitvami. Pa tudi s pre-strukturiranjem vlade bi bili bliže sprejemu ustave.«
Klub poslancev Demosa:
Franc Zagožen, sicer poslanec SKZ - Ljudskestranke: »Posebnih
pogajanj med strankami pravza-prav še ni bilo. Ustavoje težko spre-jeti, kerje za kompromise malo pri-pravljenosti. Stranke imajo ra-zlična stališča in poglede, ne samo opozicijske, temveč tudi Demosove. Največje ovire prihajajo s strani opozicijskih strank, kot sta SDP in LDS, ki so obremenjene sstaro ideo-logijo. Zlasti liberalni demokrati ne popustijo. Vprašanje splava ni re-gulirano v nobeni evropski ustavi, zato bi se morali sporazumeti, da te sporne točke sploh ne bi bilo. Poleg tega LDS vztraja pri dveh zborih in pokrajinski delegaciji, s čimer se ne strinja večinaposlancev. Predlagali smo kompromis: skupščina naj bi bila enodomna, v kateri bi bila polo-vica poslancev izvoljena teritorial-no, druga polovica pa večinsko. Ne vem, kako se bo to rešilo, saj bi mo-rali ustavo sprejeti že lansko jesen. Vse kaže, da je skupščina ne bo spo-sobna sprejeti. Tudi če bi razpisali volitve za ustavodajno skupščino, problema ne bi rešili, ker bi stranke dobile približno enako število gla-sov kot doslej. Skorajda ni možno-sti, da bi ustavo dobili še letos. Po drugi strani stara ustava ni ovira za delovanje in sprejemanje zakonov. Navsezadnje so brez ustave tudi ne-katere države. Morda bi lahko naj-nujnejše sivari, kotje reorganizaci-ja državne uprave, rešili z aman-dmaji. Ceprav so trenutna prva skrb slovenskih poslancev moratorij in osamosvojitev, bomo ustavo prej ali slej dobili.«
Slovenska demokratična zveza (SDZ):
Tone Peršak: »Medstrankarsko usklajevanje že poteka, startali smo s sedmimi dilemami, nato so tu še rezerva in dodatni predlogi. Naša stranka se zavzema, da bi bila usta-va kratka in jedrnata, družbeni si-stem pa naj seformira sproti. Vse, kar v ustavi ni izrecno prepoveda-no, mora biti dovoljeno. Žal se ta koncept odmika. Preveliko pro-gramsko gledanje na problem člove-
kovih pravic in svoboščin narnreč povečuje število členov v ustavi. Stranke se še niso opredelile glede spornih vprašanj, zato razmišlja-mo, da bi ta lahko rešili na referen-dumu, ali pa bi se jim preprosto
odpovedali. Po mojih ocenah bomo do ustave prišli v oktobru ali pa čez pol leta.«
Zeleni Slovenije (ZS)
Peter Jamnikar: »Vse osnovne dileme bi morali takoj razjasniti, saj se bodo morale stranke sporazumeti tudi o teh problemih. Vprašanje za-stopanosti regij v skupščini lahko rešimo na dva načina: z regionalni-mi korektivami ali dvodomno skupščino. Naša stranka absolutno podpira ustrezne regionalne korek-tive, kar je lahko kompromis med obema stranema. Slej kot prej se bo treba dogovoriti o spornih vprašan-jih in najti skupna stališča. To paje težko doseči. Vedno je nekaj »pro-stih strelcev«, za katere ne moremo predvideti, kako bodo glasovali. Morda bi lahko problem rešili z ustavodajno skupščino, vendar bi se morali opredeliti tudi o tej možno-sti. Druga rešitevpa bi bila referen-dum o ustavi, seveda po medstran-karskem konsenzu.«
Igor Kršinar
press
YUTELOVA MISIJA MIRU
Na Yutelovo pobudo seje v Bosni in Hercegovini, in potem tudi v drugih krajih Jugoslavije zgodil narod. » Lj udstvo j e vstalo«, ne da bi podprlo obs toječa politična vodstva, ki jih hujskajo v vojno, temveč je pokazalo, daje velikaprotivojna koalicija najštevilnejša in se bo zelo agresivno borila za mir v državi
z obsodbami mirovniške-ga rock koncerta v Saraje-vu. Ta peresa med drugim minimizirajo in polivajo ironijo po vseh mirovnih pobudah in vseh, ki so proti vojni opciji. Drama-tični poziv »k dezertiranju iz državljanske vojne« je pravzaprav apel za mir, ki je doživel pravi pogrom političnega          estab-
lishmenta in njihovih me-dijskih servisov. Toda me-diji propagirajo tiste »he-roje« vojnega nacionaliz-ma, ki prezirajo življenja in poveličujejo ideje ubi-janj in žrtev. Ton daje Do-brica Čosič, ki sporoča, da je »pacifistična retorika v tem trenutku nesmisel-na«.
Tisti, ki so v Črni Gori zadolženi za ohranjanje visoke nacionalistične temperature in dviganje borbenega duha, so orga-nizirali pravi moralni po-grom in linČ proti mirov-
Yutelov koncert
Najmnožičnejše mi-rovno zborovanje, prav-zaprav mirovni koncert, je bil že pred dvajsetimi dnevi v Sarajevu, kjer se je kljub dežju zbralo okrog sto tisoč ljudi v dvorani Zetra in okrog nje. Ta pacifistična prire-ditev je potekala v Yute-lovem aranžmaju in njen virus je kmalu okužil tudi druge kraje v Bosni. O uspehu te Yutelove akcije za mir je glavni urednik Goran Milič izjavil: »Lah-ko rečem, da je uspeh akcije v BiH ogromen, mislitn, da bo po naši poti šla tudi Ma-kedonija. Prešlo bo tudi v nekatere srbske kraje, Kra-gujevac, Beograd, Novi Sad, Subotico.... Na Hrvaškem se bo tudi nekaj zgodilo. Z na-mi so bile bosenske ženske, ki so pokazale pogum in odšle tja, in nihče ni nanje strel-jal. Niti t.i. četniki niti t.i. ustaši niti mupovci niti po-licija SAO Krajine... Ne mo-rem si predstavljati, da bi streljali na te čudovite žen-ske in taksiste, ki se borijo za tnir v Jugoslaviji. Pokazalo pa se je tudi, da je ženskam veliko bolj za srečo njihovih otrok kot pa narod. Velika večina Ijudi meni, da je so-vraštvo prišlo že do stopnje, kosene da ničesar več popraviti. Vendar to ni točno. Vzemite na primer časopise v BiH, ki so se specializirali za sovraštvo. Ne prodajo več kot deset tisoč izvodov, čeprav jih tiskajo in delijo zastonj. Ti-stega dne, ko smo imeli zbor v Zetri, so bili v državi tudi mitingi, na katerih ni bilo mirovnih sporočil in kjer je bilo manj Ijudi, kotjih je pri nas ostalo pred dvorano. Nekateri pravijo, da smo imeli veliko obiskovalcev zaradi popularnosti skupin, ki so nastopale. Tifantje so res fantastični, ker so se odzvali povabilu.« Na sarajevski mirovni koncert je
prišlo okrog500 avtobusov. Sponta-no in brez kakšne kampanje. Yutel ni imel organizacijskih odborov, računali so predvsem na ljudi iz Sarajeva in okolice. »Bali smo se«, pravi Milič, »da bomo bili nepripra-vljeni za zborovanje pol milijona Ijudi. Takšno zborovanje bomo še pripravili.« Ta finalni milijonski miting, ki bi bil v Sarajevu, bi obiskali tudi znani ljudje iz tujine, omogočili pa bi tudi neposredni evrovizijski prenos in bi bil po Miličevih besedah sporočilo Evropi irv svetu, da so v tej državi še ljudje, ki se želijo dogovarjati.
Novinarska ugibanja
Zlovoljna, cinična in hujskaška novinarska peresa so takoj pohitela
racija hrabrih in modrih ljudi, skromno in racio-nalno odgovarjajo, da je vprašanje nesodelovanja v državljanski vojni vprašanje zdra-vega razuma in neodtuljive pravice človeka, da ne postane morilec. Ne pa vprašanje patriotizma, izdaje, poguma ali strahopetnosti.
Zlobneži so ugibali o ozadju Yu-telove mirovne pobude. O tem Go-ran Milič pravi: »Vse smo izvedli na prostovoljni osnovi, z delom en-tuziastov, s pokroviteljstvom pod-jetij. Delo smo končali v treh, štirih dneh. Mi bi lahko vplivali na razpo-loženje, ga usmerjali tako, da bi po-magali reformistom ali UJDi ali stranki Jugoslovanov ali kakšni drugi stranki z jugoslovanskim imenom. Tega enostavno nismo sto-
press
rili zato, ker nismo nikoli podpirali stranke. Opazili ste, da smo edino sarajevskemu županu omogočili, da je zbrane ogovoril, toda le v ime-nu mesta, ki je pomagalo Yutelu. Govoril je tudi Vasil Tupurkovski iz občinstva in to kot šolski tovariš naše novinarke Jasmine Teodosije-vič. Bogiča Bogičeviča, ki je bil tudi prisoten, nismo niti omenili.«
Yutelov rating
In kaj govorijo podatki o Yutelovi gledanosti? Po aprilskih anketah je imel v BiH 77 odstotno gledanost, Makedoniji 65, ob dejstvu, da Yutel v teh republikah lahko gledajo neposredno. V Beogradu je gledanost 35 odstotna, Srbiji pa 25, s tem da je v Vojvodini nekoliko večja. Dokler so Yutel lahko gledali tudi na Hrvaškem, je bi-la gledanost 28 odstot-na, v Sarajevu pa meni-jo, da zanimanje zanj še obstaja. No, Hrvati lah-ko spremljajo Yutel pre-ko slovenske televizije.
»V Sloveniji imamo presenetljivo gledanost -kar 30 odstotno,« pravi Milič. »Moram pa pove-dati, da sem v času, ko Ju-goslavija še ni bila tako razkosana, delal relativno gledljiv sobotni dnevnik na beograjski televiziji, Ijubjanska pa ga je pre-našala, čeprav ga je gleda-lolelO%.In tošeNeslo-venci. V Sloveniji smo in-formativno blokado prebi-li. Slovenci se niti ne bojijo gledati in govoriti za Yutel, kar se do-gaja na Hrvaškem in v Srbiji. Verjetno se sprašujete, v kakšnem smislu se Slo-venci ne bojijo Yutela? Dal vam botn primer iz dalmatinskega mesta, dokler je HTV še prenašala Yutel. Prijatelj me je poklical in potožil, da ga pozno pred-vajajo in ga sosedje vidijo, če gleda Yu-tel. Toje recimo ta strah,« pravi ured-nik Milič.
Yutelova prihodnost
V Yutelu namreč menijo, da nji-hova oddaja ni odvisna od terito-rialne organizacije Jugoslavije, tem-več od tega, ali v državi obstaja de-mokracija informacij in televizijsko tržišče. V primeruenotne Jugoslavi-je pod nekakšno totalitarno upravo niti ne bi mogli obstati in ne bi hoteli delati pod takšnim patronatom. V Yutelu se torej niso vezali m enot-nost ozemlja, temveč za svoboden pretok informacij na ozemlju, pa naj bo to urejeno kakor koli.
»Poglejte, v prihodnjih dvajsetih le-tih bo vsaj pri 20 odstotkov Hrvatov
obstajal interes za dogodke v Srbiji, pri 80 % Ijudi v BiH za dogodke v Srbiji in na Hrvaškem, pri 30-40 % Makedon-cev za dogajanja v Jugoslaviji... Torej, naj bo to Jugoslavija ali neodvisne države, za nas to ni pomembno, če TV slika presega meje. Menim, da bo vedno prisoten vsaj eden TV center, ki bo skušal pokrivati današnje jugoslovan-sho občinstvo,« pravi Milič.
Zanimivo je to, da kljub raz-druževanju obstaja tudi interes po-vezovanja. Primer Slovenije, ki očit-no postaja neodvisna država, kaže, da Yutel tam ni ogrožen. Prej so v Sloveniji Yutel snemali in ga pred-vajali pozno, zdaj pa ga pogosto prenašajo kar neposredno.
Milič pravi, da se je pred kratkim pogovarjal z direktorjem TV Slove-nije o Yutelovi usodi, vendar mu je odgovoril, da stvari ostanejo ne-spremenjene in da ni nikakršnih težav. »Vprašal sem ga, če jitn kaj dol-gujemo za uporabo TV tras, glede na našo neugodno materialno situacijo. Odgovoril mi je, da nič, ker tudi oni uporabljajo našepo-snetke in tako stno kvit. Edi-no Hrvati nas ne predvajajo, vendar bo ta prepoved pred-vajanja brezpredmetna v ti-stem trenutku, ko bo prišlo do rešitve vojaških spopa-dov. Seveda obstaja najbolj občutljiva težava -jezik. La-tinica, cirilica, ijekavica in ekavica, vse, kar naše drobne duše moti bolj kot prispevki v angleščini, nemščini, itali-janščini... Ti jeziki naj ne bi bili nevarni, toda ekavica in jekavica sta zelo »nevarni«, lahko nas uničita«, meni glavni in odgovorni ured-nik Yutela Goran Milič.
Na korvcu se še enkrat pomudimo pri mirovni manifestaciji, ki jo je dr. Branko Horvat takole ko-mentiral: »Apelirati na Tudmana, Miloševiča in Kučana nima nikakršnega učinka. Odkar so prišli na oblast, povzročajo samo ne-mire in kot vemo, nacionalisti in njiho-ve stranke v svetu niso nikoli prinesle mira. Glavni predpogoj miru je strmo-glavljenje Demosa, Miloševiča in Tudmana. Z njimi nipogajanj. Le tuje možnost mirovnih gibanj.«
Hajrudin Redžovič
intervju
Borut Pahor, SDP:
NEKAJ VELJA
LE TISTI POLITIK, KI
PRIPELJE SVEŽ DENAR
Poslanec prenoviteljev Borut Pahor je član skupščinske komisije za medna-rodno sodelovanje, v senčni vladi pa je zadolžen za zunanjo politiko. V zad-njem času je »zaslovel« s tezo, da so pi-sma bolj uspešna v Ijubezni kot v poli-tiki. Nas paje zanimalo, kako del opozi-cije ocenjuje delo Ruplovega zunanjega ministrstva, ki vedno širše odpira vrata mednarodnemu priznanju Slovenije.
TRIBUNA: Ali ste v vladi v senci ocenjevali delo slovenskega zunanjega ministrstva in ministra v času in po agresiji JA v Sloveniji?
PAHOR: Zunanjepolitični svet vlade v senci se bo še sestal, imeli smo le posvetovalni sestanek pred sejo skupščinske komisije za mednarodno sodelovanje. Takrat je prevladalo mnenje, da je ministrstvo storilo pomembne korake pri predstavitvi interesov Republike Slovenije v tuji javnosti in je dobro opravilo nalogo med pogajanji na Brionih. Smo pa, tako kot vedno, imeli kup kritičnih pre-mislekov, ki so leteli na premajhno aktivnost ministrstva nasproti ostalim jugoslovanskim republikam. Posebej smo izpostavili kritiko glede zanemarjanja ekonomske dimenzije. Mislim, da prihaja čas, ko bo v Sloveniji nekaj veljal tisti politik, ki bo pripeljal svež denar, nove investi-cije, ki bo odprl slovenskemu gospodarstvu pota na nova tržišča... Skratka, ministrstva za zunanje zadeve ekonom-sko dimenzijo kronično podcenjuje ali pa v tem ne uspeva. Za Ruplovo ministrstvo ni moč dati neke črno-bele ocene, da je bilo slabo ali dobro. Bili so uspehi in tudi napake. Od takih drobnih, kot je popolnoma nepotreben spor in afera s slovenskim pooblaščencem v Washingtonu Millonigom, do strateške napake. Preveč poudarja pomen pridobivan-ja zaveznikov za mednarodno priznanje Slovenije, kar je sicer pomembno, vendar je naše mnenje, da mora ob tem uvajati in izvajati tudi ekonomsko diplomacijo.
TRIBUNA: Ali ni morda »afera Millonig« paradigma za raz-cepljenost oziroma neusklajenost med Ruplovim in Peterleto-vim zunanjepolitičnim aranžmajem...
PAHOR: Zdi se mi, da je bilo pri imenovanju Milloniga premalo premišljenosti. Verjetno je to kadrovsko rešitev predlagal Peterle. Tako sklepam. Mislim, da takrat Rupel ni imel kakšnih alternativali pomislekov. Kasneje pa se je pokazalo, da Millonig ni človek, ki bi lahko kakovostno vršil svojo funkcijo. Ze zato, ker si dovoljuje kot uradnik popolnoma nekvalificirane in žaljive kritike na račun zu-nanjega ministra. To je stvar, ki bi morala zaskrbeti tudi Peterleta. Če bi med Peterletom in Ruplom vladal iskren odnos - ne trdim, da ne - potem bi bil premier do take mere korekten, da bi spor rešil po mirni poti in brez javnosti.
TRIBUNA: Ko govorimo o ekonomskem delu zunanjega tnini-strstva: ali ne bi to v tem trenutku potrebovalo kadrovske okrepitve ali zamenjave? V mislih imam dr. Drnovška, ki bi lahko pripeljal več denarja kot lahko to danes stori dr. Rupel?
PAHOR: No, tukaj sta dva problema. Če bi poleg naju sedel dr. Drnovšek, se verjetno s tem ne bi strinjal, ker je prepričan, da je njegova politična cena veliko višja. Rupel je pač ujetnik in je nasledil ministrstvo, ki je prej opravlja-lo posle, ki niso bili posli zunanjega ministrstva suverene države. Mislim, da Rupel na začetku ni imel srečne roke pri nekaterih kadrovskih zamenjavah, ki pa niso tako bistvene. Poglejmo raje naprej: Rupel bi moral vztrajati pri tem, da ima vlada tudi ministrstvo za zunanjo trgovino; tega v sedanji reorganizaciji ni. Ni mi znano, zakaj to kljub pripombam vlade v senci še ni ustanovljeno. Rabimo ministrstvo, ki bi koncentriralo znanje, interes, kadrovski potencial v ekonomski diplomaciji. Pa še nekaj je. Mini-strstva so v mnogočem nasledila aparate, ki so v nekaterih aktivnostih uspešne, v nekaterih pa ne. V teh aparatih so
intervju
ljudje, ki ne delajo nič, so popolnoma nekoristni. To sodim tudi po tem, kako nekoristen aparat je imela naša stranka. Danes dela sedem ljudi natančno to in tako uspešno, kot je prej delalo 141 ljudi. Zato si upam trditi, da argument vlade, da ni denarja za novo zaposlovanje, ne drži. Tam so ljudje, ki si svojega denarja ne zaslužijo. Morda jih je malo. Toda ta denar je koristneje dati novim kadrom, ki bi delali boljše. Slovenija je tako majhna država, da si ne bo mogla privoščiti tako velikega državnega aparata. Če vladi ne bo uspela pametna kadrovska politika in ne bo pritegnila z dobrim plačilom strokovnih ljudi, potem bo-mo imeli birokracijo, ki bo živela na račun davkoplačeval-cev in ustvarjala predvsem izgubo delovnega časa. TRIBUNA: Cena, za katero bi nas evropske države priznale ob prekinitvi spopadov, je bila ta, da nas JA ponovno napade. Sliši se malce absurdno. Kakšnaje ta cena danes,ko se armada umika, oziroma ali smo danes bližje cilju - mednarodnopravnem priz-nanju?
PAHOR: Trdno sem prepričan, da si Slovenija ne more priboriti svoje suverenosti z vojno. Lahko si jo pridobi le s politično diplomacijo, pogovori... Kolikor je ta teza v svoji absurdnosti morda čelo točna, kolikor je škandaloz-na, ima vendarle tudi svoje pasti. Če drži, bi morala slovenska politika izvajati nove provokacije. To bi bila popolnoma zgrešena poteza. Ne samo zato, ker bi se vojaški konflikt odvijal na slovenskih tleh, ker bi umirale nedolžne žrtve..., ampak tudi zato, ker je naš argument nasproti Evropski skupnosti ta, da smo »normalna« država. Evropejci ne morejo sprejeti v svoja politična nedra »nenormalne« države. In to je Jugoslavija ta trenu-tek. V času, ko se v drugih jugoslovanskih državah med sabo koljejo, streljajo, v Sloveniji sprejemamo novo ustavo demokratične države, novo gospodarsko politiko, zakon oprivatizaciji...
TRIBUNA: Zavezništvo s Hrvati, ki ni bilo formalizirano, je bilo - kotje pokazala vojna -jalovo. Vendarje Slovenija obsojena na naravno zavezništvo ali vsaj demokratično strpnost do sosednje države predvsem zaradi ekonomskih vzrokov. Kaj lah-ko stori slovenska politika (zaradi lastnih interesov), da se razmere na Hrvaškem stabilizirajo?
PAHOR: To zavezništvo se je v javnosti bolj potenciralo,
kot pa je samo imelo resne korenine. Šlo je bolj za psiho-loško oporo, da nismo samo v Jugoslaviji niti mi in niti Hrvati. Kar je bilo zelo pomembno in koristno. Vprašanje je, koliko so naši interesi skupni s Hrvaškimi. Gre tudi za to, ali Hrvati resno mislijo z osamosvojitvijo. Še vedno obstaja možnost, da bomo imeli Jugoslovane namesto Hrvatov za sosede. Torej bodo Hrvati zaradi različnih razlogov ostali v Jugosloviji, ki bi seveda konstitucional-no bistveno različne od te. To je ena izmed možnih opcij. Vsekakor je interes Slovenije, da aktivno sodeluje pri reševanju jugoslovanske krize. Zdaj ni čas za neke otroške igre: »gremo v Beograd ali ne?« Treba je biti tam, kjer se sprejemajo odločitve in seveda zelo aktivno vplivati na te odločitve. Notranja in zunanja slovenska politika bo ime-la toliko večji ugled, kolikor bo umirila razmere v Jugo-slaviji. Brez tega bomo v očeh tuje javnosti videti kot »trouble-makerji«, ki jih vodi nek egoistični interes. S takimi mednarodna skupnost ne simpatizira in jih ne more sprejeti, saj je logika mednarodnih odnosov danes logika zelo povezane, soodvisne skupnosti. Treba je sode-lovati tudi z ostalimi republikami, saj bodo te tako ali drugače naše sosede.
TRIBUNA: Lahko ugotovimo, da je Evropska skupnost (do)končno identificirala politične sile in interese v Jugoslaviji. Kakšni bodo po tvoje naslednji koraki Evropske skupnosti? Bodo še vedno vztrajali pri integralnosti ali bo prišlo do popuščanja...
PAHOR: Menim, da slovenska politika ni bila najbolj prepričljiva in še danes ni, ko hodi na obiske v tujino in dopoveduje sogovornikom, da imamo pravico do samoo-dločbe. To niti z mednarodnopravnega niti političnega vidika ni sporno za sogovornike. Zanje je pomembno eno kljucno vprašanje: ali bi mednarodno priznanje Slovenije poglobilo ali reševalo krizo na Balkanu? Ta trenutek veli-ka večina mednarodne skupnosti z nekaterimi izjemami ocenjuje, da bi mednarodno priznanje Slovenije poglobilo krizo. Tisto, kar bi morala slovenska politika »stuhtati«, so argumenti, s katerimi bi prepričevala sogovornike, da mednarodno priznanje Slovenije krizo umirja in odpra-vlja, Evropi ponuja mir, balkanskim državam pa nek nov ciklus pogovorov o novi skupnosti na Balkanu. Pri tem, mislim, da nismo najbolj uspešni.
Branko Čakarmiš
press
IZKUŠENA BOJEVNICA
KATJE ADIE, novinarka BBC Television, London, ena naj-popularnejših žensk v Veliki Britaniji o Sloveniji...
Katie Adie je v Slovenijo prišla že proti koncu nedavne vojne v Sloveniji, žal, je dejala, saj jo je zanimal spopad med teritorialci in armado. Med mirni-mi dnevi, to je po zasledovanju avtobu-sov s srbskimi materami in vseh čudnih govorih gospodov generalov, sva v eni od ljubljanskih gostiln poklepetali o Sloveniji, o tem, kaj ona meni o sami deželi, o njeni politiki, bodočnosti... Najprej pa seveda o tem, kdo to je, Katie Adie?
»Taka, kot me vidiš,« je bil odgovor. Ni hotela preveč govoriti o svojih prvih novinarskih poskusih. Rekla je, da je za vsako žensko ta posel težak. Kosati se z moškimi, še posebej kot začetnica, »za to moraš imeti ne samo dobre živce temveč tudi trdo kožo.«
Katie raje govori o vojnah, v katerih je bila. »Sem kot prava, zavedna Britan-ka. Ne izgubljam časa v miru. Takoj, ko sem bila »godna« za vojno, sem se začela potikati po bojiščih.. Verjetno ne veš, da smo Britanci v vojni že od leta 1945. Takrat je bilo par dni popolnega miru, potem pa smo začeli avanturo po svetu. Bojevali smo se dejansko pov-sod, hočem reči na vseh celinah, razen v Evropi, če ne štejemo druge svetovne vojne. Sama sem bila v večini vojn, v katerih so se borile britanske čete od
začetka sedemdesetih let pa do sedaj.« To, da je bila v tolikih vojnah, je iz Katie naredilo pravega strokovnjaka za vojaško strategijo in vse vrste orožja. Tako mi je zagotovila, da nas v nobe-nem primeru ne bodo bombardirali, saj s tem tvegajo uničenje svojih objektov in Ijudi. Iz istih razlogov in zaradi bližine meje naj tudi ne bi uporabili kemičnega orožja. Glede oborožitve obeh, teritorialcev in armade, je dejala, da imajo teritorialci zelo dobro orožje, sploh pa da so v moralni premoči, kar je za vsako vojaško grupacijo skorajda najpomembnejše. O armadi je izjavila, da je, vsaj na podlagi tistega, kar je vi-dela v kasarnah, slabo opremljena in izredno sJabo organizirana. »Tako sla-bo organizirane armade že dolgo nisem videla.« Ko je med intervjujem, ki ga je imela z enim od redkih oficirjev jugo-slovanske armade, ki je vsaj za silo go-voril angleško, spraševala glede zasta-rele ruske oborožitve, je bil ta šokiran. Zenska, pa še na orožje se spozna... »Oficirji JA so izredno slabo oboroženi. V zahodnoevropskih vojskah so to na-vadno ljudje z najvišjo stopnjo izobraz-be. Pustimo sicer ob strani njihovo srčno kulturo in stopnjo tolerance, ki je seveda pod kritiko, kar verjetno velja za pripadnike vseh vojska nasploh.«
Katie je bila zelo všeč pobuda mirov-nikov, ki se niso ustavili niti v vojnih časih. Ko sem ji pripovedovala o akci-jah OF v dmgi svetovni vojni, je bila
navdušena in čudila se je, da se tako organizacijsko sposoben narod ni raje odločil za take vrste upora. »Geniji ste, kar se tiče organizacije. Še v nobeni voj-ni ni bilo tako dobro organiziranega tiskovnega centra, kot je ravno ta vaš v Cankarjevem domu. In vsi novinarji so mojega mnenja.« Tudi sicer jo je prebi-valstvo s svojo umirjenostjo in discipli-no navduševalo. »Po disciplini me spo-minjate na Nemce, vendar še zdaleč ni-ste tako zadrti kot oni.«
In kaj je dejala o naši prihodnosti?
»Ta dežela je bogata. To je čutiti na vsakem koraku. Ko se človek sprehaja po tržnici, opazi, da imate dve vrsti jagod, gozdne in vrtne. Z gobami je isto, sveže ribe, in vse to si lahko kupi še tako preprost človek z nizko plačo. Vaša tržnica je ena najbogatejših, kar sem jih videla. Ni čudno, da se želite priključiti' Evropski skupnosti. V bistvu ste glede kvalitete življenja nad večino njenih držav. V Angliji je večina ljudi rev-nejših kot pri vas, npr... Nekako se ob razmišljanju o Sloveniji spomnim Gru-zije. Pred leti sem bila tam in njihov ministrski predsednik me je povabil na večerjo. Ob okusni hrani, kakršno ima-te tudi vi, mi je predstavil načrte Gruzi-je za priključitev Evropski skupnosti. S podcenjujočim nasmeškom sem ga po-slušala in si seveda mislila svoje. Že naslednji dan, ko sem imela priložnost videti njihovo proizvodnjo vian in deželo nasploh, sem spoznala, da ta ideja sploh ni tako utopična in bi Gru-zija po vseh kriterijih, razen seveda od-daljenosti, pa še ta ni tako velika, sodila v Evropsko skupnosti. Slovenija je še kako primerJjiva z Gruzijo, ob tem, da geografsko zagotovo sodi v Evropo. Vi ste perspektiven narod in to je dežela, ki ima prihodnost. Mogoče vi tega ne čutite, toda tujec to začuti že na prvem koraku. Če bo kdaj mogoče kupiti hišico v Sloveniji, bom ena prvih kup-cev in verjetno bo marsikateri novinar, ki je sedaj pri vas po službeni dolžnosti, že naslednje leto tukaj preživel počitni-ce.«
Žal je najin pogovor, ki bi se vrtel še okoli slovenske politike in možnosti, ki jih ima Slovenija za samostojno pot v prihodnost, prekinil Katien kolega, ka-sneje pa dogodki na Hrvaškem, saj je kot človek, ki je svoje življenje posvetila novinarstvu, Katie želela biti v prvih vrstah. Tako je pogovor z njo krajši, kot sva obe želeli, prav tako pa ni njenej fotografije. Kakšna je videti, lahko vidi-te v BBC-jevem programu. Sicer pa sa-ma pravi: »Moja najlepša leta so za ma-no, zato je bolje, da se ne fotografiram preveč.«
Natalija Gorščal
globus
AFRICAN   DATA
VIMENUBOGA
(Economist) Ta zgodbica je sicer že za-
starela, vendar se lahko tolažimo, da ni-
smo edini. Pravzaprav: armensko-azer-
bajdžanska situacija pri nas še ni nastala,
ker so Muslimani še mirni. Je pa približno
tako že v črni Nigeriji, kjer sicer vlada -
kdo drug kot - vojska, šef militokracije pa
je generalporočnik Ibrahim Babandiga.
Vojska je ljudstvu obljubila, da se bo do
konca 1991 utnaknila in zopet vpeljala
demokracijo, kar pa se zdi po zadnjih do-
godkih spet manj verjetno, saj med Musli-
mani na severu države vre - ljudje kipijo
od jeze zaradi vojaških akcij trde roke
proti njim... Zgodilo se je v dveh mestih,
najprej v Katsini 19. aprila, kjer so se po
petkovi molitvi šiitski verniki zlili na uli-
ce, vzklikajoč podporo Ibrahimu el Zak-
zakyju, teologu iz religioznega centra
Zaire, ki je nekakšen nigerijski ajatolah,
ker je vojaški guverner Katsine John
Mandakid (kristjan) javno zagrozil s
smrtjo njegovemu lokalnemu predstav-
niku, šejku Yahaya Vakubu. Šiitski radi-
kali so začeli zažigati vladine stavbe, zato
jihjevojska morala ustaviti. Šejk Yakubje
zbežal z zlomljeno roko in se predal obla-
stem nekaj dni kasneje, nato pa so ustano-
vili posebno vojaško sodišče za sojenje
njemu in še okrog 200 privržencem. Cetrti
teden aprila pa se je v mestu Bauchi, nepo-
vezano s prejšnjim dogodkom, razvil še
bolj krvav konflikt med musliji in kri-
stjanci. Ubijanje se je začelo po razpra-
vljanju v predominantno krščenskem na-
selju, imenovanern (po prvem premierju
Nigerije) Tafaiva Baleiva, kjer je nato župan
(kristjan)    razglasil,   da   bo   odtlej
kriščanom dovoljeno klati prašiče in pse
vlokalni klavnici, naredoč tako vse meso
od tam nečisto za tiste, ki se držijo korana.
Ti so zato protestirali, črne Kristusove
ovčke pa so pogumno šle nadnje. Nasled-
njega dne so nepokriti policajski kamioni
tovorili ducate križarskih žrtev y Bauchi,
glavno mesto pokrajine, kjer žive v glav-
nem črni sinovi Alaha. To je sprožilo vse-
splošno hajko na lokalne krisljane, ki so
jih nato v dveh dneh divjanja pobili na
stotine. Ulice Bauchija so bile nastlane z
obglavljenimi trupli, skoraj vse cerkve in
hiše krščanskih duhovnikov požgane.
Ostale tarče napadov so bile med drugim
bordeli in hoteli, v katerih so stregli alko-
hol. Kristjani - mnogt med njimi Iboji z
jugovzhoda (glej Biafra) - so zbežali v
tisočih, kar je pomenilo bajen zaslužek za
taksiste in prevoznike avtobusov, v kate-
re so se prerivali tako možje kot žene in
otroci. Pač, "jebeš bonton, ko zagusti!" Ra-
dikalni musliči so v tem času, potem ko so se naklali, oboroženi z loki in puščicami zasedli strateške točke v mestu. 24. aprila je vanj vkorakala armada in v naslednjih dveh dneh je pod streli pušk padlo še najmanj 120 Muslimanov. Končni sešte-vek mrtvih v Bauchiju najbrž dosega štiri cifre. No, v primerja vi z 200 (ali 300 ali 500 - niti ni važno) tisoč mrtvih v Bangladešu to niti ni toliko. Sicer ima Nigerija pri-bližno 120 tnilijonov prebivalcev, od ka-terih je cca. tretjina kristjanov, ki so sicer v večini - tako da ne bo problem obnoviti število nasilno poslanih v nebesa. Musli-nnani (pretežno suniti) pa kraljujejo na severu in jih je tako ali tako vedno več. Ni glih Jugoslavija, se pa da popraviti...
VIMENUDENARJA
»Puške so tiho, toda dolarji in dirhami letijo naokrog kot krogle,« komentira The Economist situacijo v Zahodni Sahari, kjer dejansko že od 1989 ni bilo pravega boje-vanja. V pripravah na referendum, ki bo potekal pod okriljem OZN in na katerem se bo celih 74.000 prebivalcev (ki živijo na 25.000 (!!) km) izjasnilo, ali si želi neodvi-snostali integracijo z Marokom, troši vla-da maroškcga kralja Hasana II pravo bo-gastvo. V Zahodni Sahari sicer živi 200.000 prebivalcev, vendar bo plebiscit temeljil na popisu iz 1974, ko so Spanct to svojo edino afriško kolonijo zapustili. V tem času pa se je namreč iz Maroka prise-lilo več kot 100.000 imigrantov, ki bi tako postavili pod vprašaj legitimnost referen-duma. Maroška vlada sedaj izkorišca neuradno premirje, povzročeno tudi z otoplitvijo odnosov z Alžirijo, ki je fronto Polisario (zahodnosaharsko osvobodilno gibanje) podpirala in si s pomočjo casha kupuje glasove, čeprav to seveda uradno zanika. Vsekakor imajo največ koristi od tega puščavniki, saj 500 mio C na razpola-go za razvoj predstavlja tam doli kar velik denar. v Laayouneu in Smari, dveh naj-
večjih centrih so tako zgradili ceste, hiše in bolnice... Laayoune je bil po španskem odhodu kup smeti med kolibami, ki so se komaj upirale puščavskim vetrovom. Da-nes je to mesto s 100 tisoč prebivalci, 19 šolami (ena za onemogle), 120 mio C vred-nim pristaniščem, do katerega se razteza vrsta tovarn, katerih lastniki in ostali lo-kalni podjetniki uživajo v razkošnih vi-lah, za plebejce pa so zgradili tudi nogo-metni stadion, ki je najbrž edini v Sahari, ki je pokrit s travo. »Ne streljajte jih, kupite jih!«, pravi The Economist in tej globoki modrosti je treba potrditi. Škoda, da naši generali Economista ne berejo.
VIMENU ZDRAVJA
Leteče zadeve so povzročile tudi danes eno iztned najneverjetnejših zavezništev na svetu, kar si jih lahko zamislimo. Gre za muhe, doma iz Novega sveta, nekoč običajen mrčes v tropski Ameriki, ki po-lagajo jajčeca v majhne rane, kot so tiste, ki jih povzroči klop, na govedo, v katerem se potem izležejo ličinke. Te nato žro me-so okoli sebe in oddajajo vonj, ki privlači ostale muhe, ki nato puščajo v živalih nova jajčeca, dokler gostiteljica ne ogine v agoniji. Pred nekaj leti so se nevarni in-sekti pojavili v Libiji, uvoženi na hrbtih ameriške živine. Znanstveniki so se zbali, da bi se nevarnost utegnila razširiti v Tu-nizijo in nato Alžirijo ter Egipt, zato so prosili za pomoč, ki je prišla od IFAD (International Fund for Agricultural Deve-lopment) sodeloval paje tudi FAO. Tehnika reševanja problema je v spuščanju sterili-ziranih samcev, ki hlastajo po razpoložlji-vih samicah, povzročajoč tako, da le-te proizvajajo sterilna jajčeca. Ti samci pa morajo biti podvrženi potrebni gama-ra-diaciji, ki jo trenutno opravljajo le v labo-ratoriju v Tuxtla GuHerrezu v Mehiki -vendar pa so lastniki tehnologije - kot ste najbrž uganili - Američani!... ZDA, ki for-malno prepoved ujejo trgovino z Libijo, so v tem primeru naredile izjemo. Sedaj se že kažejo prvi uspehi te nenavadne zveze. Doslej izpuščenih 600 milijonov ožarčenih steriliziranih samcev je v Afriki ostro kre-nilo na delo. Od januarja do junija letos so zabeležili le šest primerov infekcije, na-sproti 2963 pritnerom v enakem obdobju lani. Za vsak primer prepeljejo vsak teden še nadaljnih 40 milijonov sestradanih samcev, kar nedvomno razveseljuje libij-ske lastnike goveda. »Žuželke, ki gradijo prijateljstvo«, naslovljuje The Economist.
Samo, da ne preide v ljubezen.
M.D.
ia&tvo je neprikrito jbravalo nastop agiše Marojeviča...
^o si je admiral Brovet popravljal ogavico v slovenski skupščini, o mu izpadli načrti o napadu na Slovenijo- Štumfa 1.
Tako je Kacinov pomočnik Kek        1 ocenieval vozel na j| šef ovi kravati:         m »Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo najlepši minister je zdej«.
Gorostasi Igor Bavčar nosi vedno in povsod kovček, v katerem so podatkt o vojaških načrtih Bedem L, II., III., IV...

Ljerka, not  ištako čudovito o
Dej, none!  ilan!
ismeh, ki inaša smrt.
Ko
Slovenec »srednjega« pokaže...
Tako je Slobo vlekel na ušesa, ko je Milan razlagal Franju o novem protitankovskem orožju slovenske TO.
Dokaz več,
da je politika kurba!
"Nestao bez traga, što celoj priči daje jako čudan ton..."
ALI SE VERNOST UCITELJEV
IN VERNOST OBVEŠČANJA
IZKLJUČUJETA?
Spoštovani g. urednik, nedavno tega stemi predla-gali, naj kaj napišem za Tri-buno. Se bolj nedavno pa sem v njej prebral intervju, ki me je naravnost osupnil in me k pisanju dobesedno prisilil.Intervjuzadeva "ro-manje Teološke fakultete na Univerzo", je pa tako poln čudnih pojmovanj, samovoljnih tolmačenj in, končno, čisto navadnih neresnic, da ob njem ne morem moičati, pa če se mi takšno razčiščevanje še tako upira. Še pose-bej, ker na dosedanje dezinformacije o donosih Univerze v Ljubljani do Teološke fakultete nisem odgovarjal. Seveda je spodaj zapisano tudi stališče rektorjevega kolegija.
Če smem po tem uvodu zadevi da-ti še kak naslov, ji reciva "Ali se ver-nost učiteljev in vernost obveščanja iz-ključujeta?" ali pa preprosteje "Se mar kdo hecc?"
Zakaj pravzaprav gre? Bralci Tri-bune najbrž vedo, da je Teološka fa-kulteta (TF) visoka šola, ki pa je že več desetletij, seveda ne po svoji želji, zu-naj Univerze. Z vprašanjem ponov-nega sprejema Teološke fakultete(TF) v Univerzo v Ljubljani (UL) sem se soočil kmalu po nastopu rektorske
V tej stevilki ohjavljamo odgomr prof. dr. Borisa Sketa, rektorja Ijubljanske Univerze na intervju z dekanom teoloskefakultete profdr. Metodom Benedikom, s katerim smo se pogovarjali v prejsnji številki Tribune, S tem pa •prostor za polemiko v našem časopisu ni zaprL
službe. Več je bilo razgovorov, manj dopisovanja, nakaj tudi razprav v vodstvenih telesih Univerze in najno-vejši rezultat je zgoraj omenjeno pre-senečenje. Presenečenje bom skušal z nekaj primeri utemeljiti.
Čudi me, ko dekan TF prof.dr. Me-tod Benedik pravi, da so "konkretno pobudo (za sprejem v UL)... dali 20. mar-ca letos", ko pa je vodstvo TF to storilo v resnici že junija lani. Tedaj so tudi prejeli predlog, naj pošljejo Univerzi v vednost svoj statut in študijski pro-gram, ki pa naj bi bil prirejen statutu Univerze. Na tožbo tedanjega dekana prof.dr. Rafka Valenčiča, da je v vel-javnem statutu Univerze polno "kar-deljanstva", ki bi se mu težko prilago-dili, smo kljub nedoločenosti te pri-pombe dodali pojasnilo, naj statuta le ne bosta v izrecnem nasprotju. V od-govor na ta odgovor smo dokumente TF, očitno povsem nespremenjene, prejeli šele marca letos.
Odprta vprašanja
Pri tem se odpirata kar dve dodatni vprašanji.
1. Zakaj se prof. Benedi-ku zdi čudno, če ob zahvali za pošiljko pravim, da se "zahvaljujemo ... za nedavno poslano gradivo", ko pa so odtlej minili kar cel mesec in štirje dnevi? Mar ni ob celestičnih časovnih razsežnostih, v kakršnih je delovala TF (glej "koledar"), naš mesec narav-nost zanemarljiv?
2. In zakaj se prof. Benedik sprene-veda ob naši zelo jasni pripombi: "gle-de na vaše kar osemmesečno odlašanje so očitki v spremnem pismu ... naslovljeni na napačen naslov", kar je povrh čisto samovoljno prevedel in skrajšal na " opozarjajo, da je bila vloga naslovljena na napačen način" (!!)? V pismu, ki ga je dekan TF poslal vsem fakultetam UL, Univerzi namreč posredno očita zavlačevanje: "Zamujanje... zbujapre-senečenje in slovenski demokratični jav-nosti ni v čast". Naša zavrnitev očitka je (ob ponovnem pogledu na pri-loženi "koledar") najbrž povsem ra-zumljiva.
Prof. Benedik dalje pravi: "Kot smo v pogovorih z rektorjem Sketom in pro-
univerza
rektorjem Zupančičem ugotavljali, je njuno osebno stališče odklonilno. To smo v vlogi tudi navedli." Takšne ugotovit-ve v vlogi TF po nekajkratnem branju preprosto, ne najdem,; najbrž je notri ni. Razen tega takšnega stališča tudi nismo mogli "ugotoviti", ker ga - vsaj kar zadeva mene - ni bilo. Res pa sva s prorektorjem opozarjala na do-ločene neskladnosti med TF in UL. In res se spominjam, da sem dokaj odločno zavrnil možnost, da bi Uni-verza priredila svoj statut Teološki fakulteti, kot si je dovolil predlagati eden od njenih dekanov!
Imenovanje profesorjev
Pa opustimo nadaljnje podrobno razčlenjevanje dekanovih besed in poglejmo, v čem je pravzaprav jedro problema. Vsekakor je očitno, da omenjena naklonjenost poprejšnjega rektorja prof.dr. Janeza Pekienika do-slej ni mogla dati rezultatov, ko pa je TF pokazala tako malo zanimanja. A problem je dejansko tudi v statutu TF, ki bistveno odstopa ne le od statuta UL, temveč tudi od veljavne zakono-daje. Tokrat dajem prof. Benediku prav, ZPS UL se res ni spotaknil le ob to, da mora vsak učitelj na TF pred imenovanjem izpovedati vero.
Pravzaprav bi ta zahteva zaslužila sploh globlji premislek in se ob njej zaenkrat nismo ustavljali. Univerza pa si npr. nikakor ne more dovoliti, da bi za imenovanje njenih profesor-jev, čeprav le teologov, dajal soglasje nadškof in nato še Sveti sedež; ko smo se komaj obranili lastnega ministra! Najbrž se je tudi ljubljanska Univerza počutila avtonomno, dokler ji niso politiki tam v sedemdesetih letih odločno odklonili "nihil obstat" za pet sodelavcev. Bi bil to primeren namig? Inkako gledate študentje na statutar-no zahtevo, da mora bodoči bruc pred vpisom na TF vročiti priporočilo neke cerkvene osebnosti? Saj to v praktični posledici pomeni, da TF niti drugače mislečih študentov ne prene-se. Ob vsem tem se ne čudimo, da so tudinekatere druge dežele - ob ločitvi cerkve od države - ločile teološke fa-kultete od univerz. Katoliška Španija je morda najbolj kričeč primer.
Trditev prof. Benedika, da bi ne bilo teologije brez vere, je seveda za
moje pojmovanje več kot le utemelje-na. Cudi pa me iz dveh razlogov. Predvsem postavlja pod vprašaj ver-nost samega dekana TF, po drugi strani pa ne pove, zakaj se ne-vernik s teologijo ne bi smel ukvarjati. Da pa je neka fakulteta "glede svojega znan-stvenega dela avtonomna", če je "avto-nomna v okvirih cerkvenega nauka", je trditev, ki jo bo resen znanstvenik težko prebavil. v začetku naših razgo-vorov sem bil prepričan, da so glavni problemi skriti v statutu TF, po njego-vi spremembi pa bi večino drugih ne-skladij zlahka zgladili. Zdaj sem ved-no bližje prepričanju, da je med TF in Univerzo globok prepad v miselno-sti. Morda je tudi takšna miselnost posledica dolgoletne nasilne ločitve, vendar pa - tu je. Pozoren bralec bo sam lahko iz odgovorov prof. Benedi-ka razbral še marsikakšno cvetko.
Verouk v šolah
Ker sta se sogovornika na koncu dotaknila še šolskega verouka, si ne morem kaj, da se ne bi tudi jaz obre-gnil obenj. Ob slabih izkušnjah z dru-gimi deli teksta, vsem sprenevedan-ju, ki so ga polne vrstice intervjuja, zdaj še težje verjamem, da "ne gre za to, da bi nekdo hotel v šolo vsiliti verouk". Če pa vendar "gre za to", se ga bojim. Obvezen verouk v šolah bi bil greh. Neobvezen pa bi bil - kakorkoli se sliši to paradoksalno - dvojen greh. Ob tem bi namreč nujno prišlo do ločevanja otrok na "posvečene" in "verne", razprtije odraslih bi se nujno tudi na tem področju odsevale še na najmlajših. S pridržkom sem sicer pri-pravljen sprejeti vero kot osnovo za neko obliko morale, ki pa naj bi bila vendar drugačna, kot jo izpričuje omenjeni zapis. Bolj se mi zdi spre-jemljiva kot sredstvo za beg iz dušev-nih stisk, ki jih je današnji svet tako poln; v molitvi in spovedi in še v čem ima pogoj zelo učinkovita orodja v ta namen. Nikakor pa je ne morem spre-jeti kot sredstvo za ustvarjanje razko-la med našimi mulci, torej kot sred-stvo za ustvarjanje nepotrebnih stisk. Se posebej ne pri tako nežnih, nedo-raslih naraščajnikih. Boga si člo-veštvo prav gotovo ni moglo ustvariti v ta namen.
Boris Sket
P.s. Morda sem v sveti jezi pozabil povedati, kaj je bistvo mojega ugovo-ra. Preprosto ne morem sprejeti dvo-govora, v katerem hoče ena stran po-sledice svoje malomarnosti (upam vsaj, da ni šlo za načrten bojkot, torej za politično odločitev!) naprtiti drugi strani - v tem primeru Univerzi. In ne morem sprejeti argumentov, ki sloni-jo na polresnicah ali neresnicah.
Ko je bil ta odgovor že napisan, smo morali odgovarjati na podobne (čeprav bistveno nedolžnejse) ob-tožbe dr. Krašovca. Osebno sem se tudi pogovarjal z visokim kanclerjem TF in nadškofom dr. A. Šuštarjem ter sedanjim in bivšim dekanom TF. V prijaznem vzdušju je vsak povedal svoje razloge za dosedanje ravnanje, povsem soglasni pa smo bili tudi gle-de tega, kako naj bi potekalo nadal-jnje dogovarjanje. Upam, da brez po-dobnih nesporazumov.
Koledarček dogodkov:
- leta 1989 ob 70. obletnici Univerze javen poziv TF, naj se pridruži (skoraj leto premora),
-  30. junij 1990: TF pisno sporoči Univerzi željo po vstopu (25 dni pre-mora),
-  25. julij 1990: Univerza pozove TF, naj pripravi predlog usldaditve svojega statuta z univerzitetnim, pošlje ji tudi potrebno gradivo (skoraj 8 mesecev premora),
- 20. marec 1991: TF pošlje rektora-tu svoj (neprirejen) statut, fakultet-nim vodstA^om pa pismo (mesec dni premora),
-  19. april 1991: kolegij dekanov obravnava vprašanje (5 dni premo-ra),
- 24. april 1991: rektorat se zahvali za poslano gradivo (15 dni premora),
-  9. maj 1991: Znanstveno-peda-goški svet UL obravnava vprašanje in sprejme naslednje stališče: "Statut TF je v nasprotju z veljavno zakonodajo, Sta-tutom Ul in zlasti  načeli avtonomnosti Univerze. ZPS predlaga TF, da eventual-no s pomočjo delovne skupine ( v katerije pripravljena sodelovati tudi Univerza) poskuša prirediti svoje dokumente po univerzitetnih merilih. Na podlagi teh sprememb pa bi se lahko naprej pogovar-jali o vključitvi TF v UL."
INFOFAKS
INFOFAKS
SOU V UUBUANI
Študentska vlada
VSEM ČLANOM
ŠTUDENTSKEGA SERVISA V
________UUBUANI________
Kolegice in kolegi!
Zaradi številnih stečajev in blokad žiro računov organizacij, v katerih študentje opravljajo začasna in občasna dela, je študentska vlada za zaščito študentov in dijakov sprejela nove pogoje pri pos-redovanju izplačil za opravljeno delo preko Študentskega servisa v Ljubljani.
01.
Za prejemke v višini do din 7.700 (t.j. do 55% zadnjega uradno objavljenega povprečnega bruto osebnega dohodka, izplačanega v Republiki Sloveniji in se mesečno povišuje) Študentska or-ganizacija Univerze v Ljubljani (v nadal-jevanju: ŠOU)
a) v celoti prcvzema riziko, kar pomeni, da študent ali dijak dobi plačilo ne glede na to, ali organizacija, v kateri je delal, njegovb delo plača. V tem primeru mora biti napot-nica izdana pred pričetkom dela, ker or-ganizacijam, ki dlje časa  nc plačujcjo opravljenega študentskega dela, napotnic ne izdajamo;
b)  zaradi inflacije in za ohranitev realne vrednosti   zaslužka   študentov   smo skrajšali rok, v  katcrem študent prejme zaslužek po končanem delu, in sicer z 8 do 10 dni na 3 do 5 dni od dneva, ko Študentski servis prejme potrjeno napot-
mco.
02.
Za prejemke nad v prejšnji točki navedenim zneskom se garantira plačilo študentotn oziroma dijakom za opravljeno delo takoj po plačilu organizacije, v katerih je bilo delo opravljeno. V primeru, da organizacije kljub opominu (če ne plača študentskega dela v 8 dneh) ne plača dela študenta ali dijaka, vložimo tožbo na pristojnem sodišču. Vse sodne stroške poravna SOU. Plačane zamudne obresti bodo prejeli študentje ali dijaki, ki so morali čakati na izterjavo plačila or-ganizacije.
03. Član Študentskega servisa v Ljubljani si
lahko pridobi napotnico za posredovanje izplačila za opravljeno delo ne glede na tc, ali jim delo posreduje Študentski servis ali se zanj dogovorijo sami. Pomembno pa je, da si napotnico pridobijo pred pričetkom dela, ker organizacijam, ki ne plačujejo študentskega dcla, ne izstavljamo napot-nic.
Študentom in dijakom, ki so prejeli vsaj eno plačilo preko študentskega servisa, ŠOU zagotavlja:
- zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
- popuste pri:
*  nakupu časopisov in knjig, ki jih izdaja ŠOU,
* nakupu vstopnic za prireditve, ki jih or-ganizira ŠOU (Klub K4, koncerti ipd.). Študentska vlada pripravja tudi program drugih ugodnosti za študente in dijake, ki opravljajo delo preko študentskega servisa v Ljubljani, o čemer boste naknadno obveščeni.
Predsednik Študentske vlade Marko Kušar
_________OBVESTILO_________
PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI obvešča vse kandidate, da se bodo pričeli diferencialni izpiti
-  za smer: VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
v ponedeljek, 26. avgusta 1991 ob 9. uri,
- za smer: RAZREDNI POUK IN DEFEK-TOLOGIJA OBE SMERI
v torek, 27. avgusta 1991 ob 9. uri. UKOVNI PREIZKUS za vpis na LIKOV-NO PEDAGOGIKO se prične v torek, 27. avgusta 1991 ob 8. uri. Kandidati lahko dobijo vse podrobne in-formacije na telefonu št. 347-971.
REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE
ZAHVALA
V imenu študentske vlade se zahvaljujem direktoriciŠtudentskega centra vLjubljani g. Kseniji Preželj za nudenje pomoči študentom, ki so sredi vojne ostali v
ZAKAJ SO ŠTUDENTJE PIRATI?
Piratski program je dosegljiv na dva različna načina: zanj lahko plačaš ali pa tudi ne. Prvi pelje v klasično piratstvo, ki je obsojanja vredno. Pirat namreč služi s krajo znanja. Drug način pa izhaja iz enostav-nega dejstva, da pri nas ni junaka, ki bi lahko, ne da bi trenil z očesom, kupil Auto-Cad, ki stane 8000 DEM. Za študente je kakšen manjši programček popolnoma nedosegljiv. Ce bi se v celoti držali pred-pisov, sploh ne bi imeli programov. Seveda bi to pomenilo konec računalništva pri nas. Zato bo pač treba dopuščati prijateljsko izmenjavo, ki ne temelji na mastnih zaslužkih presnemovalcev. Konec koncev to delajo tudi v veliko bolj spodobnih državah, kot je naša - nekako tako, kot še nihče ni bil kaznovan, ker je nekomu posodil album od Nevemkoga, čeprav tam piše, da se to ne sme.
Zakaj neki ljudje programe vseeno kiipujejo?
Jasno je, da bi vsa kdo raje imel original kot šestič presneto kopijo. Problem je le v denarju. Predstavljajte si tisti promil ljudi, ki ga še imajo. Po moje bi se dalo to občudovanja vredno populacijo razdeliti na nekaj skupin: v prvo skupino bi dal tiste, ki so že kdaj v življenju napisali kakšen večji program in vedo, da zadeva zahteva celega človeka. To so pošteni Ijudje, katerim se programerji smilijo in jim privoščijo kakšen dinar - no, dolar. Običajnokupujejo programev Amerikikot Evropi, ker so pol cenejši, razen tega pa našim preprodajalcem ne privoščijo poceni dobička.
V drugi skupini bi bili lahko Ijudje, ki se bojijo. Na tem področju je več strahov. Naj-resnejši je seveda strah pred okuzbo. Čeprav obstaja kar nekaj paketov za boj proti mik-roorganizmom, nobeden ni popolnoma zanesljiv. Baje   določene igrice na PC-jih
INFOFAKS
INFOFAKS
INFOFAKS
formatirajo HD, če zmagaš in ugotovijo igrice namreč) da so nelegalno prekopirane. Edini res varen način, da se izognemo takim grozotam, je seveda nakup originalnega programa. Pa še to včasih ne pomaga.
Strah pred kakšno finančno policijo je ver-letno zaenkratodveč. Zelo verjetno namreč niti tam nimajo vseh programov original-nih. Gre namreč tudi za to, da dobimo z nakupom enega programa   dovoljenje za uporabo tega programa le na enem računal-niku. Seveda pa je v pisarnah navadno veČ itrojev in se zato program pač prenese. S tem že kršimo zakon. Zanimivo zaščito so si zamislili   programerji,   ki   delajo programe za Macintosh. Ti računalniki imajo namreč že vgrajen vmesnikza mrežo (AppleTalk) in so zato skoraj vedno povezani, kajti tistih nekaj kablov pač ni težko spojiti. Sistem zaščite temelji na kodi, kijoima vsaka kopija programa. Program jovsakih nekaj sekund pošlje v mrežo. Če na drugih Macih v mreži tečejo drugačni programi, to kodo prelišijo. Podobno se ii tudi,   če teče isti program z drugo kodo, groza pa je, če se kodi ujemata. Sesutje celega sistema je v tem primeru še dokaj mila kazen. Razen nakupa novega originala imamo v tem primeru še eno možnost; razdremo mrežo. Toda uporab-niki, ki se enkrat navadijo na elegantnost printanja preko mreže, se bodo verjetno precej težko odločili za to. Potem pa so tu k tretji, to so tisti, ki želijo imeti original zaradi navodil, srčkanih srajčk, ki jih daš na tipkovnico, in nalepk za avto. Seveda ni vseeno,   kakšen   je   program,   ki   ga kupujemo. Nekatere se niti pognati ne da brez navodil (npr. RenderMan), drugi pa so tako prijazni, da  navodil res ne potrebujemo.    V   ceni   vseh   resnih programov je vključen tudi tako imenovan Technical Support, kar pomeni, da lahko registriran uporabnik vsakič, ko zaide v kakršnekoli težave, pokliče na določeno številko, kjer mu skušajo pomagati. Toda pozor! Nekatere programerske hiše naložijo ta del posla svojim lokalnim dis-tnbuterjem. Žal je praksa potem taka, da ti Ijudje komaj vedo, kaj prodajajo, kaj drugega pa je od njih težko zvedeti. Lahko vam  tudi   obljubijo,   da   vam   bodo
odgovorili po pošti ali faxu, ter tako pridobijo čas, da pač določeno zadevo poizvedo -na primer pri proizvajalcu, ven-dar je to pot okrog ovinka in navadno ne deluje. Poleg tega velikokrat že v navodilih piše, da je številka namenjena le uporab-niku in ne hackerjem, ki bi radi doumeli Zgradbo samega drobovja programa in vam na primer pri WordStar-u zato ne bodo povedali ničesar o printer-driverjih. Lepota originala pa je seveda tudi v tem, da nekaj časa (recimo eno leto) dobivaš nove verzije zastonj. Posebno strategijo prodaje ima Borland, ki prodaja pri nas zelo razširjene programe, kot je Pascal, ki je uvedel amnestijo za uporabnike piratskih kopij, ki lahko po bistveno nižjih cenah kupijo Borlandove programe. Kam pa v tej druščini spadamo študenti? Verjet-no nikamor, ker imajo le redki dovolj denarja, da bi di kupili vsaj en originalen program. Razen tega je tudi povprečna harwardska oprema tako borna, da bi ver-jetno človek, ki bi mu 1000 DEM padlo z neba in bi na njih pisalo, da jih mora vložiti V računalništvo raje, kupil kakšen spodoben koprocesor, ali pa grafično kar-tico, modem, pa printer, ploter, »21« monitor, turbo kartico, trdi disk, transputer.. Tega se pač ne da presneti. Edina možnost za tiste, ki želijo fotvvare prodajati študentom, je v drastičnem Znižanju cen in dodatnih popustih zanje. Toda problem je v tem, da bomo kar naenkrat imeli dva milijona študentov.
Bojan Vodovnik
VOLKJELACEN.KOZA _______SESTRADANA_______
V znanem stilu, da je najlažje okrasti tistega, ki že tako nič nima, bi si Liberalno demok-ratska stranka rada prisvojila denar študen-tov in dijakov. Znano je, da je finančno stanje slovenskih študentov in dijakov katastrofalno, zato jim pride vsak preko študentskih servisov z^služen dinar še kako prav. Študentski organizaciji v Ljubljani in Mariboru si za usluge posredovanja dela pripišeta 10% na zaslužek, s čimer financirata vse obštudijske dejavnosti, kot na primer revijo Tribuna, AFS France Marolt itd. Studentska organizacija v Ljubljani pa finan-cira tudi dejavnosti dijakov. Liberalno demokratska stranka si prizadeva za spremembo Zakona o dohodnini tako, da bi lahko potem tudi sama, preko svojih organizacij, pobirala provizijo na tistih ser-visih, ki jih je nekoč imela edino le ona (takrat še pod imenom ZSMS) možnost us-tanoviti. Odveč je povedati, da bi tako na račun dela študentov in dijakov z dobički od posredovanja njihovih zaslužkov finan-cirala lastne politične dejavnosti. Kot nalašč pa je tudi predsednik skupščinske komisije za finance, kibo tudiobravnavala omenjeni predlog o spremembi zakona o dohodnini, ravno Liberalni demokrat Janez Kopač. Svinjarij pa še ni koenc. Pokvarjenost vodil-nih v Liberalno demokratski stranki nas sploh ne preseneča. Pred leti se je namreč iz denarja, namenjenega za izgradnjo dijaških domov, postavil luksuzni dom v Bohinju, ki so ga kasneje oddali v najem zasebniku in firmi GEA college. Zanimivo pa je to, da so lastniki firme GEA college vodilni možje Liberalno demokratske stranke... Zahtevamo, da imamo predstavniki dijakov, seveda poleg študentov, možnost sodelovati v delu zgoraj omenjne Kopačeve komisije, saj bomo edinole tako preprečili krajo študentskega in dijaškega denarja. Ne bomo dovolili, da bo požrešen volk požrl sestradano kozo, prav tako pabomo skušali doseči, da se dom v Bohinju nameni delu dijakov ali pa proda in se iz tega denarja zgradi dijaški dom.
Predsednica Zveze dijakov Slovenije Alenka Kunaver
INFOFAKS
INFOFAKS
OBISK ANGLEZEV
SOU V SKOPJU
V času od 29.07.91 do 14.08.91 se je kot gost ŠtudentskeorganizacijevLjubljanimudila tričlanska uradna delegacija britanske nacionalne zveze študentov in sicer Lee Bryant, Olivio Hughes in Robert Thigh. Nuhovglavniciljjebilnavezati prijateljske stike s slovenskimi kolegi, spodbuditi kul-turne (gledališkc skupine, glasba) izmen-jave, športne povezave ter po možnosti bilateralne študijske izmenjave, o čemer se bo Študentska organizacija pogovarjala z novim rektoqem.
Namen delegacije je bil tudi informirati dokaj zaprtebritanske medijeodejanskem položaju vSloveniji,očemersosepogovar-jali tudi s Pavletom Čelikom, Jelkom Kacinom, na slovenskem zunanjem mtni-strstvu, z g. Cehovinom, bivšo vodstveno strukturo UK ZSMS, tiskovnim predstav-nikom JA v Ljubljani, obiskali so več zbir-nih taborišč za begunce, srečali so se s predstavniki alternativnih glasbenih in gledaliških skupin (NSK, Ana Monroe, Laibach), ter številnimi drugirni uradnimi in neuradnimi predstavniki, bili pa so tudi gosti Studia Ljubljana in Kanala A. Obiskali so tudi zagrebške kolege ter si ogledali Osijek in Petrinje. To je že osma nacionalna študentska or-ganizacija v Evropi, s katero ima ŠOU v Ljubljani neposredne in osebne stike, z ostalimi pa komuniciramo preko glasil.
Tričlanska delegacija ŠOU v sestavi Jože Možina, Franci Stanonik in Andrej Kobe se je v začetku avgusta odpravila na nekajdnevni obisk Savezu studenata Makedonije. Razloga za to sta bila drugo zasedanje Studentske lige za mir in ot-voritev študentskega radia. Sestanek je bil tudi odlična priložnost za dogovarjanje o sodelovanju med zvezami študentov v prihodnosti. Študentski radio
Prijetno presenečenje je bil študentski radio. Na vrhu ene od stolpnic je velika terasa, idealna za prirejanje zabav, kot smo kasnejespoznali. Nekaj sobic, ki pripadajo radiu, je zaenkrat še zelo opremljenih, imajo pa balkon, ki ga preurejujejo v studio in ki bi celo Jacku Killianu sprožil zeleno zavist. Lokacija je vse kaj drugega kot bunker Radia Student. Radio je že v prvih dneh svojega obstoja postal idealno mesto za druženje. Mizice na terasi, s katere se nam je vedno prijazno nasmihal Skenderbeg, so odtehtale vso višinsko razliko, ki smo jo morali premagati v potu svojega obraza. Zgodovinski dogodek otvoritve, ki jo je spremljala tudi MTV, bo v mojem spominu ostal predvsem kot obred posvetitve in moj prvi (neposrečeni) intervju, v katerem sem govoril o vojni v Sloveniji s stališča študenta-civila-funkcionarja         ŠV.
Poslušalci študentskega radia so ostali prikrajšani za pogled na prelepo novinarsko Jacq, ki se je tudi kasneje med zabavo, ki je sledila otvoritvi, izkazala kot prijeten sogovornikin uspešen moderator. Franci in Jože sta po radiu govorila o študentski kulturi v Sloveniji, medtem ko je Darko iz ČG pojasnil namene našega druženja. Toda druženje je že druga zgod-ba.
Študentska liga za mir Slovenski študentje smo imeli v Skopju prvič po neuspešnem poskusu formiranja Saveza studenata Jugoslavije in krvavih dogodkih pri nas osebne stike z ostalimi študentskimi organizacijami. Na žalost na sestanku ni bilo predstavnikov Hrvaške. Razlog za to so organizatorji navedli s tem, da niso vedeli, katero od štirih zagrebških študentskih organizacij naj povabijo. Naš
namen ni bilo bratenje, saj je bil še preveč živo v spominu poziv vodstva srbskih študentov svojim ovčicam, naj pridejo v Slovenijo pomagat JLA. Pritegnil nas je naziv sestanka ter kvalitetna ideja, kot nam jo je predstavil predsednik SSČG Darko. Ntč politike, je rekel. Vsi smo za mir in to je dovolj, da sestavimo skupno izjavo. Tu se je uštel. Vsem je po gla vi rojila le politika in o miru se je zelo tnalo govorilo. Glavna težava je bila v tem, da so splošni apel za mir nekateri že podpisali v Titogradu in je bilo treba zadevo bolj konkretizirati. Vsak poskus konkretizacije pa je vseboval bolj ali manj zakrit politični kontekst. Pri tem so prednjačili Srbi, ki so tudi nas vešče snubili. Vse tisto o pravici naroda, da odloča, kje in kako bo živel, je bil samo poskus speljati vodo na mlin njihovim željam po Veliki Srbiji. Svojih ambicij sploh niso skrivali; Aleksander NikaČevič, pred-sednik Saveza Studenata Srbije, je pred-lagal za tretjo točko sestanka priključitev Srema in Slovonije Srbiji. To je bilo sicer v šali, kar pa ne bi mogel trditi za popolnoma resno izjavo njegovega kolega, ki mi je ob pivu priznal, da je pripravljen dati tudi svoje življenja za N pobitih Hrvatov. Naravno število N je govorilo o samoprecenjevanju in ga na tem mestu ne bom navajal. Značilnost sestanka je bila v tem, da smo govorili o vseh stvareh, strin-jali pa se nismo niti v eni. Skupaj niso držali niti Srbi in Črnogorci. Te je zbodla opazka o njihovem vazalstvu, pa so vračali s komentarji, kot je na primer tale: »Žalim Turke što su bili 500 godina.u Srbiji... mi smo imali štampariju kad se vi niste znali ni         potpisivati...«.         Odkritost
pogovorov/prerekanj je bila tolikšna, da nam je na trenutke ustrezala odsotnost hrvaških študentov, ker bi se verbalen konflikt prav lahko spremenil v fizičnega. Kljub vsemu gre neuspešen zaključek pripisati predvsem pomanjkanju av-toritete vodje sestanka, predsednika SSM Tonija Dimiča in prepotentnosti srbskega in črnogorskega predstavnika, ki sta se požrla nad zaključnim tekstom. Kot se je pokazalo med pogovori, tudi sam koncept apela ni bil dobro premišljen. Naša delegacija je predlagala novega, ki je pred-videval predvsem mednarodno promocijo, a ga ostali niso sprejeli. Po
INFOFAKS
INFOFAKS
INFOFAKS
INFOFAKS
rihodu domov smo svoj koncept izpeljali in prvi rezultati se že kažejo. Vsi pogovori, ki smo jih imeli s predstavniki ostalih študentskih organizacij v sejni sobi ali ob pivu, so bili vsaj zame izjemno poučni, saj sem zvedel mnogo o srbski zgodovini, medijski blokadi in ne nazadnje tudi vlogi Študentov v tem balkanskem Loncu.
Andrej Kobe
Ime: studentski radio, d.o.o.
Naslov: studentski dom Goce Delčev
blokV/15
Tel: ga še nimajo, možnost zveze prcko
SSM,m/25<mQ
Fax: ga še tumajo, možnosl preko rek-
torate 091/228-867
Direktor: Zerait Stejfanovckt
Glavm&o4govomi uretlmk:   Goran
Tanevski (Mtzar)
Teh. sekretar; Matiiut Manevska.
Trenutno ddLuje 6 profesionalcev in
okrog 10 sodeUtvcev, Ta številka se bo,
pravijo, zelo pove&ta, UstaitGvitdj je
SSM, ima|o pa jrftsen ftaonen samofinan-
ctranga preko marketinga. Bdlnili na$ bi
celo ptskrčekŠSM. Backgrottnrf muztka
je zaen&rat a la EGL. Govornt del bo
oster in povsem fcres c«nzure
SKOPSKA SRECANJA TRETJE ___________VRSTE
Študentov skopske Univerze je okrog 25.000. Med njimi je največ Makedoncev in glede na sestavo prebivalstva republike zelo malo Albancev. VSkopju jetudi veliko tujih študentov, največ Grkov oziroma egejskih Makedoncev ter Arabcev. Mladim iz nižjih slojev je študij na Univerzi skoraj nedostopen. Njihov izobraževalni sistem ne pozna socialnih štipendij (pri nas sklad združenih sredstev). Kadrovske štipendije so zelo redke. Namesto tega itnajo nekake državne subvencije za stanarino v študentskem domu in preh-ranoštudentov.Stanarinajetakookrog300 din na mesec, hrana v študentski menzi je
zelo poceni, vendar tudi zelo slaba. Bivalni standard skopskih študentov smo v nekaj dneh občutili na lastni koži. V najvecjem študentskem naselju »Goce Delčev« v zahodnem delu Skopja prebiva v štirih povezanih stolpnicah več kot 3000 študen-tov. Stolpnice imajo po 15 nadstropij, kar znese približno 60 metrov v višino, opremljene so z dvigali, ki pa včasih tudi ne delajo. Sobe imajo okna, ki se ;ih ne da odpreti; zazidali so jih zaradi obupanih študentov, ki so se metali skoznje. Z zunanje strani se stekla tako nikolL nečistijo, ozračje v sobahjezadušljivo. Vodovodna napeljava na vseh mogočih koncih pušča... Imeli smo priložnost videti še en dom, kjer so študentje bivali še pred dobrim mesecem. Gre za raz-padajoče lesene barake po gulag sistemu, v eni od njih ima sedež njihova študentska zveza.
Boljši bivalni standard imajo le študentje iz Skopja in tisti, ki si lahko privoščijo privatne sobe. Cene zanje so od 150 DEM navzgor. Kot natn je pripovedoval naš gostitelj Saša, ni nobena redkost, če študentje opravljajo svoje študijske obveznosti na neregularne načine. Cena za opravljen izpit brez spraševanja je okrog 1000 DEM, vČasih tudi precej več. Kupovanje izpitov je značilno predvsem za tujce, študentke pa si včasih pri izpitih pomagajo s svojim šarmom. Afere s tega področja kar pogosto majejo skopske univer-zitetne vrhove.
Savez studenata Makedonije je sestavljen po predsedniškem sistemu. Preživljajo se s finančno dotacijo iz republiškega proračuna. Ta je v letošnjem letu znašala 1.300.000,00 din., 50.000 so dobili z Univerze. Naj več ener-gije posvečajo boju za socialne pravice študentov. Imajo svoje glasilo Studentski list, za katerega študentje plačajo naročnino ob vpisu. Ker ga nihče ne bere, pripravljajo njegovo programsko in kadrovsko prenovo. Od 3. avgusta imajo tudi študentski radio. SSM se s ŠOU ne more primerjati v finančnem smislu in še manj na področjih delovanja. Prehitevajo nas le z višino honorarjev študentskih funkcionarjev, svojim avtomobilom, gostoto in obsegom poslovnih kosil ter številom brhkih sodelavk. Tisti, ki so bili kdaj pri njih v gostih, bodo slednje še posebej dobro razumeli. (Tudi) makedonski študentje imajo težave
znaslednikiZvezesocialističnemladine,ki so jim, kot sami pravijo, pokradli veliko imetja. Sicer pa smo opazili, da je v njihovi študentski organizaciji še vedno precej takih, ki so bili vzgojeni v komsomolskem duhu. Vsi trije Slovenci smo izkoristili priložnost, ki nam jo je nudli še živi jugos-lovanski omladinski duh, in se včlanili v ZSMJ. Od makedonskih kolegov smo izprosili lične rdeče knižice z zvezdo ter napisom SOJUZ NA SOZIJALISTIČKA MLADINA NA JUGOSLAVIJA v cirilici. Na otvoriti študentskega radia smo imeli priložnost za pogovor z dedom Mihajlom, namestnikom patriarha Makedonske pravoslavne cerkve, ki je blagoslovil novo pridobitev skopskih študentov. Ta duhovnik je zelo priljubljen med Makedonci. Pred volitvami je bil kandidati za predsednika republike, vendar je bil pozneje onemogočen. Na začetku je kar nekajkrat poudaril, da imajo Makedonci izredno radi Slovence. Izredno lepe spomine ima na služenje vojaškega roka v Sloveniji, ko se je veliko družil z domačini. Makedonska cerkev je po njegovem gledanju mati makedonskega naroda in prek slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter njegovih učencev tudi nosilka kulturnih začetkov vseh Slovanov. Cerkev je vedno stala ob strani narodu, v času vojn in blaginje. Velike zasluge ima za opismenjevanje Makedon-cev, razvoj umetnosti ikon in kulturnih središč - samostanov.
SedanjestanjevdržavijededMihajlooznačil z besedama »splošna norost«. Ljudje s svojimi ušesi in očmi ne ločujejo več resnice od laži. Vsak govori o sebi in svojih pravicah, nihče pa ne spregovori, kakšne so pravice drugih narodov. Pri napakah pa je ravno obratno. Govori se o napakah drugih in nikoli o svojih. Skrajni čas je, da se ljudje spametujejo, začnejo priznavati lastne napake in upoštevati pravice drugih. Po njegovem bi bilo treba odpreti srce resnični ljubezni, ki jo uči evangelij za vse kristjane. Ded Mihajlo je bil šest let v Avstraliji kot duhovnik in tam se je naučil, da vsaka krščanska skupnost vidi eno stran, ki jo druga ne vidi. S sodelovanjem med različnimi skupnostmi na podlagi ekumenizma oziroma strpnosti se kristjani med seboj bogatimo.
Jože Možina
INFOFAKS
INFOFAKS
UJEMITE POLETJE ZA REP - UDELEŽITE SE LITERARNE DELAVNICE V PIRANU!
LITERARNA DELAVNICA
OD 19. DO 22. SEPTEMBRA 1991 VPIRANU
Temi:
UREDNIŠKA KREATIVNA DELAVNICA PESNIŠKA KREATIVNA DELAVNICA
Voditelja:
ANDREJ BLATNIK, urednik založbe Kmečki glas in edicije Aleph, pisatelj;
BORIS A. NOVAK, predavatelj kreativnega pisanja v Chatanoogi, ZDA, pesnik.
Predavali bodo še MATEJ BOGATAJ, IGOR BRATOŽ, ALEŠ DEBELJAK, MILAN DEKLEVA in MIHA ZADNIKAR, in sicer o različnih vrstah in oblikah šol kreativnega pisanja, publicističnih žanrih in stilih, kako nastane zgodba ter še o marsičem drugem, seveda tudi o lastnih izkušnjah.
S plačilom 500,00 din si boste zagotovili udeležbo na delavnici, vstop na koncert akustične glasbe, pripravljen posebej za udeležence ter nedeljski izlet z barko. Posebej pa boste plačali še tridnevno bivanje v hotelu Punta v Piranu (B kategorija, cena 1 nočitve z zajtrkom 26 DEM).
RADIO GLAS LJUBLJANE
100,2 MHz FM STEREO

univerza
Na   podlagi   4.    člena
Pravilnika   o   volitvah
poslancev   v   študentski
parlament   Š O U
razpisuje
V O L     T V E
Na   podlagi   2.    paragrafa
Pravilnika   o   formiranju
študentske   vlade
o d p i r a m
POSTOPEK
ZA MESTA /OSLANCEV V ŠTUDENT>KI PARLAMENT
ZA FORMIRANJE NOVE ŠTUDENTSKE VLADE
ki bodo 31. ^ktobra 1991 v vseh volilnih enotah v L]uuijani.
Postopek KANDIDIRANJA
za mesta poslancev v študentski parla-ment se prične 1. septembra 1991 in konča 25. oktobra 1991.
Kandidnte lahko predlaga vsak, kandi-dat pa mora biti redno vpisan študent, ki izpolni predpisan obrazec. Obrazec z vsemi predpisanimi prilogami mora kan-didat ali njegov zastopnik predložiti vo-lilni komisiji na Kersnikovo 4 v Ljubljani, najkasneje v petek, 25.10.1991.
Volilne enote, število poslancev, način njihove izvolitve in volilne aktivnosti do-loča PRAVILNIK O VOLITVAH PO-SLANCEV V ŠTUDENTSKI PARLA-MENT ŠOU V LJUBLJANI, volitve pa vodi in izvaja volilna komisija.
Vse nadaljnje informacije dobite pri volil-ni komisiji na Kersnikovi 4 v Ljubljani, soba 109, telefon: 318-454.
Predsednik ŠP ŠOU v Lj. Andres Marko Poznič
Kandidate za vsa mesta lahko predlaga vsak, kandidat pa mora biti redno vpisan všol.letu 1991/92.
Kandidati za člane vlade morajo svoje pismene kandidature z vsemi prilogami, kot jih določa zgoraj citirani pravilnik, predložiti volilni komisiji SOU na Ker-snikovi 4 v Ljubljani, soba 109, najkasneje do petka, 18.10.1991.
Kandidati za predsednika vlade morajo svoje pismene kandidature z vsemi pri-logami, kot jih določa zgoraj citirani pra-vilnik predložiti volilni komisiji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani, soba 109, najka-sneje do srede, 13.11.1991.
Vlada bo izvoljena na seji študentskega parlamenta predvidoma konec meseca novembra 1991.
Vladne resorje in ostale podrobnosti v zvezi s formiranjem študentske vlade do-ločata Ustava ŠOU v Ljubljani in Pravil-nik o formiranju študentske vlade, posto-pek pa vodi in izvaja volilna komisija SOU v Ljubljani.
Vse nadaljnje informacije dobite pri volil-ni komisiji SOU v Ljubljani na Kersnikovi 4 v Ljubljani, soba 109 in na telefonu šte-vilka 318-454.
Predsednik ŠP ŠOU v Lj. Andres Marko Poznič
______________________________________export-import_____________________________________
LJUBLJANSKI         KINEMATOGRAFI
predstavljajo
znanstvenofantastični     triller
TERMINATOR 2: SODNI DAN
(Terminator 2: Judgment Day)
Najdražjifilm, karjihje bilo kdajkoli posnetihl V štirih tednih po svoji premieri v ZDA je priigral že 147.714.000 USD.
TAKŠNIH     VIZUALNIH     UČINKOV     ŠE     NISTE     VIDELI
zoom
TERMINATOR         2,
najdražji film vseh časov, je
vizualno nedvomno zelo
impresivna stvaritev, ima
pa tudi nekaj slabosti, ki so
še najbolj opazne, če ga
grimerjamo s 1. delom.
Čeprav  so  bili posebni
učinki  tudi  tam  dobri,
seveda ne dosegajo tistih iz
2.   dela,   saj   je   1.   1984
Cameron operiral zlasti s
»stop-motion« animacijo in
masko. Prvi TERMINATOR
je    odlično    zmontiran,
njegovih 108 minut nam
dobesedno zdrvi pred očmi
kot dobro namazan stroj za
množično uničevanje, ob
udarni glasbeni spremljavi
Brada  Fielda,  ki jemlje
gledalcu dih; dejansko je šlo
za »čist«, popoln akcijski
film, brezhibni Cameronovi
režiji pa je uspelo prikriti
napake v scenariju. Nadal-
jevanje je sicer korektno
režirano in zmontirano,
vendar   se v primerjavi z
»mehaničnim« predhod-
nikom »vleče«, namesto da
bi »teklo« (če uporabimo
aluzijo   na   »fluidnost«
modela T-1000); problem ni
v tem,da je 2. del celih 27
minut daljši od prvega,
marveč v tem, da se zdi še
daljši (integralna verzija
tega   filma   ima   še   več
minutaže, Cameron pa naj
bijo izdal na videu, podob-
no kot so bili njegovi Aliens
na videu 17 minut daljši od
kinematografske inačice).
Na         pomanjkljivosti
scenarija so se pri 1. delu
lahko »obešali« samo tisti,
ki so to res hoteli, saj
eksplozivni, uničujoči ritem
filma ni dopuščal, da bi se
kaj prida ozirali nanje, v 2.
delu pa postanejo precej bolj
potencirane in pridružijo se
jim še nove. Ena od najbolj
očitt\ih             tovrstnih
nelogičnosti izhaja še iz 1.
dela: John Connor, voditelj
upora ljudi proti strojem v 3.
tisočletju,   sploh   ne  bi
obstajal, če ne bi poslal v
preteklost           (1.1984)
podrejenega vojščaka Kylea
Reesea (Michael Biehn), ki
tam postane oče svojega
bodočega poveljnika! Ni
potrebno videti vseh treh
delov       VRNITVE      V
PRIHODNOST,      da      bi
TERMINATOR 2: SODNT DAN
Terminator 2: Judgment Day
ZDA, 1991. Carolco.
Režija: James Cameron.
Scenarij r/tfmes Catneron, VVilliam VVisher.
Fotografija: Adam Greenberg.
Glasba: Brad Fiedel
Glavne vloge: Arnold Schivarzenegger, Linda
Hamilton, EdivardFurlong, Robert Patrick.
m . Cameron, ameriški režiser, scenarist in producent, je bil m rojen l. 1955 v Kanadi. Pri New VVorldu, filmski družbi "Kogerja Cormana, je delal kot strokovnjak za posebne učinke, potem kot scenograf. Tako kotnjegov režiserski debut, PIRAN-HA 2 (Piranha II: The Spawning/The Flying Killers, 1982), ki je »sequel« PIRANHE (1978) Joeja Danteja, so tudi njegova kasnejša dela iz zvrsti »sci-fi horrorja«. Zaslovel je s svojim drugim celovečercem, TERMINATORJEM (1984), temu je sledilALIENS: OSMIPOTNIK2 (Alliens, 1986; Oscar '87za montažo zvoka in vizualne učinke ter nominacije za ženskogl. vlogo, glasbo, montažo, scenografijo in zvok), »sequel« OS-MEGA POTNIKA (Alien, 1979) Rudleya Scotta, za njim pa še BREZDNO (The Abyss, 1989; Oscar '90 za vizualne učinke, nominacije za scenografijo, fotografijo in zvok).
opazili, da je tu nekaj hudo narobe, scenarij TER-MINATORJA 2 pa je v veliki meri osredotočen prav na te »družinske« vezi in odnose. Sicer pa glavna slabost TER-MINATORJA 2 po mojem zadeva                 drugo,
»metafizično«          plat
scenarija: Cameron je sam ugotovii, da je Terminator postal sestavni del naše kul-turne dediščine, »mitološka osebnost, kot Batman ali Su-perman«, le da »predstavlja temno plat človeške psihe«. Schwar7eneggerjev Ter-minator je torej pomenil neomadeževano, absolutno Zlo, v kaos sodobne potrošniške družbe je vnesel čistost, zasnovano na principih manihejskega dualizma. 2. del bo zato za poštenega, bogab.oječega gledalca pomenil pravi udarec in občutil bo upravičeno ogorčenje: su-perhudobni              Ter-
mina tor/ Schvvarzenegger je tukaj namreč »dobri« Ter-minator, zaključne sek-vence (slovo malega Johna Connorja od svojega zaščit-nika) pa malodane spomin-jajo na E.T.-ja. Negativca, smemo ubiti, pokonČati.in razčetveriti, ker vemp>'da bo v nadaljevanju ponovno vstal od mrtvih, nič pa ni bolj depresivnega od hegativca, ki postane pozitiyec; če niti arhetipski negativec ni več tisto, kar bi moral biti, na koga se potem človek sploh še lahko zanese? Nikoli nisem od-pustil Lucasu podobnega zločina, ki ga je zagrešil nad Darthom Vaderjem v JEDIJEVI VRNITVI, sedaj pa s tesnobo v srcu pričakujem 3. del OSMEGA POTNIKA (Alien 3) Davida Fincherja; po vsem tem, kar smo že doživeli, je namreč čisto mogoče, da je Sigour-ney VVeaver v njem združila svoje sile z »dobrim Alienom« proti hudobnim bitjem njegove vrste.
Igor Kernel
film
SPORED   LJUBLJANSKE KINOTEKE Ponedeljek, 02.09.91 STRAH V NOČI (FEAR IN THE NIGHT), Vel. Britanija, 1972.      Režija:      Jimmy Sangster.   Gl.   vl.:   Judy Geeson, Joan Collins, Ralph Bates, Peter Cushing (v bar-vah).
Torek, 03.09.91 ŠERIF IZ KLANA (THE KLANSMAN(, ZDA, 1974. Režija: Terence Young. Gl. vl.: Lee Marvin, Richard Bur-ton, Cameron Mitchell, Lola Falana, Luciana Paluzzi, Linda Evans (v barvah). Sreda, 04.09.91 SLEPI REVOLVERAŠ (BLINDMAN), Italija, 1972. Režija: Ferdinando Baldi. Gl. vl.: Tony Anthony. Ringo Starr, Agneta Eckemyr, Uoyd Batista, Magda Konopka (v barvah).
Četrtek, 05.09.91 PROSTORI V SRCU (PLACES IN THE HEART), ZDA, 1984. Režija: Robert Benton. Gl. vl.: Sally Field, Lindsay Crouse, Ed Harris, Amy Madigan, John Malkovich, Danny Glover, Lane Smith (v barvah). Petek, 06.09.91 KRI IZ SARKOFAGA (BLOOD FROM THE MUMMVS TOMB), Vel. Britanija, 1971. Režija: Seth Holt/Michael Carreras. Gl. vl.: Andrevv Keir, Valerie Leon, James Villiers, Hugh Burden, George Coulouris, Rosalie Crutchley (v barvah). Sobota, 07.09.91 VAKUZA (THE YAKUZA), ZDA, 1974. Režija: Sydney Pollack. Gl. vl.: Robert Mitchum, Ken Takakura, Brian Keith, Keiko Kishi, Eiji Okada, James Shigeta (vbar-vah).
Nedelja, 08.09.91 ZAPRTO Ponedeljek, 09.09.91 HOLLYWOOD ALIPROPAD (HOLLYWOOD OR BUST), ZDA, 1956. Režija: Frank Tashlin. Gl. vl.: Dean Martin, Jerry Lewis, Anita Ekberg, Pat Crowley (v barvah). Torek, 10.09.91 BRILJANTINA (GREASE), ZDA, 1978. Režija: Randal
Biseri za ogrlico
CLOVEŠKO DOSTOJANSTVO IN BOJ ZA OBSTANEK
Četrtek, 05.09.91
PROSTORI V SRCU (Places In the Heart) Avgusta bodo v dvorani Kinoteke v Ljubljani potekali ciklusi, posvečeni Hammerjevim grozljivkam, režiserju in scenaristu Paulu Schraderju, igralki Goldie Hawn ter režiserju Samu Peckinpahu, prav tako se bomo srečali še z eno risanko izsklopa »strip in film«. Dva filma pa sta posvečena snemalcu Nestorju Almendrosu: to sta ZADNJI METRO, ki ga je režiral Fran?is Truffaut in PROSTORIV SRCU režiserja Roberta Bentona. Slednji je bil najprej uspešen pisec scenarijev (BONNIE IN CLYDE, NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEZ, KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO?), poleg PROS-TOROV V SRCU pa je režiral še filme BAD COMPANY (1972), MAČKA JE VIDELA MORILCA (The Late Show, 1977), KRAMER PROTIKRAMERJU (KramerVs. Kramer, 1979), VBODZ NOŽEM (Still of the Night, 1982) in NADINE (1987). Pripoved je postavljena v Texas 1.1935, v času velike gospodarske krize. Ko Roycea Spaldinga, šerifa mesteca Waxahachie, po nesreči ustreli pijani črnec (ki ga takoj zatem linčajo), ostane njegova vdova Edna (Sally Field) sama z desetletnim sinom in nekaj mlajšo hčerko. Mož ji je zapustil same dolgove, vendar noče popustiti pred pritiski banke, naj proda svojo farmo. S skrajnimi napori - pri čemer se mora spopasti s silovito rasno nestrpnostjo meščanov, ker ji pri delu pomaga črnski delavec, kljubuje naravnim nezgodam, sooča se s prekupčevalci, ki bi jo radi ogoljufali - ji uspe navidez nemogoče: prva pripelje bombaž s svoje plantaže v odkup, s tem si pridobi posebno denarno nagrado in boljše cene ter na ta način reši svojo farmo.
Gre za solidno dramo, z dobro odigranimi vlogami, s trdnim scenarijem in s kvalitetno fotografijo (Benton zelo ceni prispevek snemalca Nestorja Almendrosa in ga ima za pomembnega soustvarjalca tega filma). PROSTORI V SRCU so bili nagrajeni z dvema Oscarjema - za najboljšo žensko gl. vlogo (S. Filed) in za scenarij (R. Benton), film pa je bil deležen še petih nominacij za to nagrado (najboljši film, režija, m. epizodna vloga, ž. epizodna vloga, kostumi). Na festivalu v Berlinu 85 je Benton prejel »Srebmega medveda« za najboljšo režijo.
Igor Kernel
Prizor iz PROSTOROV V SRCU Roberta Bentona.
Kleiser. Gl. vl.: John Travolta, Olivia Nevvton-John, Stock-ard Channing, Jeff Conaway, Didi Conn, Eve Arden (v bar-vah).
Sreda, 11.09.91 ŠAMPION RODEA (JUNIOR BONNER), ZDA, 1972. Režija: Sam Peckinpah. Gl. vl.: Steve McQueen, Robert Preston, Ida Lupino, Joe Don Baker, Barbara Leigh, Mary Murphy, Don Johnson (v bar-vah).
Četrtek, 12.09.91 ZADNJI METRO (LE DER-NIER  METRO),  Francija, 1980. Režija: Frangois Truf-faut.   Gl.   vl.:   Catherine Deneuve, Gerard Depardieu, Jean Poiret, Heinz Bennet, Andrša Ferršol,  Paulette Dubost (v barvah). Petek, 13.09.91 VAMPIRJEVE LJUBIMKE (THE VAMPIRE LOVERS), Vel. Britanija, 1970. Režija: Roy Ward Baker. Gl. vl.: In-grid   Pitt,   Pippa   Steele, Madeleine   Smith,    Peter Cushing, Dawn Addams, Jon Finch, Kate O'Mara, Ferdy Mayne (v barvah). Sobota, 14.09.91 MODRI OVRATNIK (BLUE COLLAR),     ZDA,     1978. Režija: Paul Schrader. Gl. vl.: Richard Pryor, Harvey Keitel, Yaphet Kotto, Ed Begley Jr., Harry Bellaver (v barvah). Nedelja, 15.09.91 ZAPRTO Ponedeljek, 16.09.91 SREČNI LUKA !N BRATJE DALTON (LA BALLADE DES DALTON), Francija, 1978. Režija in scenarij: Morris, Rene    Goscinny,    Pierre Tchernia (barvna risanka). Torek, 17.09.91 METULJI  SO SVOBODNI (BUTTERFLIES ARE FREE), ZDA, 1972. Režija: Milton Katselas.  Gl.  vl.:  Goldie Hawn, Edvvard Albert, Eileen Heckart, Mike Warren (v bar-vah).
Sreda, 18.09.91 POBEG (THE GETAWAY), ZDA, 1972. Režija: Sam Peckinpah. Gl. vl.: Steve Mc-Queen, Ali MacGravv, Ben Johnson, Sally Struthers, Slim Pickens (v barvah).
Prosfmo občimtvo, da /?* zamuja pmdstav. Kjnoteka s/ prfdriufe pravico do spmrmmbe progmma.
film
Miranda, Prospero in Ariel na obali Melonije.
PO POTEH SLOVENSKE »ART« DISTRIBUCIJE
Domačim cinefilom Cankarjev dom pomeni predvsem prizorišče, kjer je moč videti tiste filmske stvaritve, ki jih navadno označujemo kot »alternativne« ali »av-torske«. Tematski ciklusi, ki se odvijajo pod streho te kulturne hiše, običajno vsebujejo tiste filme, ki jih drugod ne moremo videti. Gre torej za dobrodošlo obogatitev programa v naši kinematografski mreži. Filmi iz ponudbe jugoslovanskih dis-tributerjev so na platnu Linhartove in Kosovelove dvorane bolj redki gostje. Nek-daj je veljalo, da smo lahko videli le posamične primere, po eno predstavo v sklopu različnih manifestacij ali pa je šlo za slavnostne premiere domačih filmov; iz-jetno v tem smislu predstavljata filma CYRANO DE BERGERAC (1990; režija Jean- Paul Rappeneau; distr. VANS) in ČARUGA (1991; r. Rajko Grlič; distr. MISOTA), ki sta ostala na sporedu v CD tudi posvoji premieri. Pod vodstvom Jelke Ster-gel, ki je na čelu filmske dejavnosti Cankar-jevega doma od jeseni 1. 1986 (pred tem je bila zaposlena v sektorju za program in nabavo pri VESNA FILMU), je I. 1988 ta ustanova začela posegati tudi na področje uvoza in distribucije filmov. V obdobju 1988-90 je Cankarjev dom uvozil sedem celovečercev: NEBO NAD BERLINOM
THE WAY WE WERE (Dekle, ki $em jo Ijubil)
Režija: Sydney Poilack. Gl. vL: Rotert Redford, Barbara Streisand, Viveca Llndfors, Patrick C-Neal, Bradford Dillman.«
Kronika neke »ncmogoče« Ijubezni v tridesetih letih tega stoletja. Lepo, ganljivo in pravo« melodramatično - kot se za PolJacka spodobl Skupaj poskušata biti poJiti&ia ak-tivistka, levičarka tet njeno itaspiaije - lepi dečko Redford Kljiib izrazitemu jX>dteg3TtjU tanru solzi vk, zelo solidno in dobto narejeno. Da je bilo uspeSno, xd treba poudarjati. Zantauvo je, kako se Polkck vedno znova vrača k melodrami, nekim ganljivim Ijubezenskim zgodbam, Čoprav je po oceni podpisruka raredil mnogo boljše filme v drugffi žanrih (npr. Tenka nit, Čuvarji gradu, VakuzaJeremiahJohnsorvTootsie, da o Kon-jih niti. ne gDvorimo...V Vedno pa je tu Red-fcrd, zato je pri gjedalkah uspeh zagotovljea. Še to - oskai|a sia dobila glasba (Marvin Ham-iisch) innaslovna pesem.
(Der Himmel iiber Berlin/Les Ailes du desir, 1987; r. Wim Wenders), RADA SE TE SPOMINJAM (Wish You Were Here, 1987; r. David Leland), ŽIVALSKI VRT PONOČI (Un Zoo la nuit, 1987; r. Jean-Claude Lauzon), MAURICE (1987; «\ James Ivory), MOJE PASJE ŽIVLJENJE (Mit Uv som Hund, 1985; r. Lasse Hallstrom), UTAPLJANJE PO ŠTEVILKAH (Drown-ing By Numbers, 1988; r. Peter Greenaway) in RAN (1985; r. Akira Kurosavva).
Najnovejšo distribucijsko pridobitev Cankarjevega doma predstavlja celovečerna risanka POTOVANJE V MELONIJO (Resan till Melonia, 1989) režiserja Pera Ahlina, ki je zastopala švedsko kinematografijo na Berlinskem fes-tivalu 1. 1990. Per Ahlin (rojen 1. 1931) je najprej delal kot ilustrator pri reklamah, zatem je bil scenograf in režiser v Lundu in Malmoju, v začetku 60-ih let pa je začel iz-delovati animirane filme za švedsko televizijo in družbo Svenska Ord; svoj prvi celovečerec - Dunderklumpen - je naredil 1.1974. POTOVANJE V MELONIJO je bilo izdelano v Ahlinovem studiju za animacijo Pennfilm, ki se nahaja v Hopokingeju v bližini Malmoja.
Pripoved se naslanja na Shakespearovo dramsko delo VIHAR. Hudobneža Lump in Klump, izdelovalca orožja in gospodarja otoka Plutonija, z barko potujeta proti sosednjemu otoku Meloniji, ki predstavlja naslednjo postojanko v njunih načrtih za svetovno nadvlado. Kot slepi potnik se je na barko vtihotapil deček Ferdinand, ubežnik s Plutonije, do skrajnosti omesnažene z in-
vi»i:#>ti:il a
_       ^    4    4    4    #    •        __
'  50lCRiJfl JCUC              JtontrgSI     liubliono   :
fion   bcC  IC-21       tcl = 216 540
^AVEAU^Priznaiije)
Režija: Costa-Gavras.
Gl. vl.: YvesMontand, Simone Signoret,
Gabriele Ferzetti, Mkhel Vitold...
Odličen, drugi v nizu političnih srhljivk (pte\ Z, potem Obsedno stanje) film Coste-Gavrasa. Prclresljiv, grozljiv, neverptm Pos-net )e po avtobiografekem romanu Liso in Arthurja Londona in pripoveduje o socialis-tični specialiteti - montiranih, t.i. stalinističnih procesih. Metode psihičnega nasilja nad človekom so tako učtnkovite, da ne samo, da priznaš stvari,, ki jih nisi storil, ampak celo verjameš v to, kar govoriš. Bilo bi skoraj preveč neveijetno, če zadcvc nc bi spoznali tudi na naših tleh. Zato pa je vse še toliko grozljiveje.
Zamai same tenuttik« j^ film komoren, ves v dialogthinmore^azatoničslabši Montand je odličen, morda najbol) do sedaj. Francoz iz Grčije je kasneje navduSil še s Sijajem žeaske in Pogrešanim^ zdaj pa navdušuje vse manj.
dustrijo, kjer otroci služijo kot suženjska delovna sila. Meloniji, ki - za razliko od Plutonije - predstavlja pravi ekološki raj, vlada čarovnik Prospero, ob njem pa tam živijo še Miranda, njegova Kčerka (ki prav tako po malem čara), uslužni Ariel (v podobi nerodnega albatrosa), godrnjavi Kaliban, kot bitje, čigar telo sestavljajo zelenjava in sadeži, ter mali pes VVilliam, ki je otoški pesnik in dramatik; Prospero vlada s pomočjo magičnega eliksirja, ki ga pridobiva iz Melone, otoškega ognjenika. Ariel (po Prosperovem naročilu) povzroči vihar, barka z Lumpom in Klumpom se potopi, vendar se vsi potniki in posadka rešijo na Melonijo. Ferdinanda in kratkovid-nega ladijskega krmarja sprejmeProsperov goste, Lump in Klump pa ugrabita Kalibana in ga odpeljeta s seboj na Plutonijo, da bi se polastila magičnega eliksirja, s pomočjo katerega bi rada ves preostali svet naredila prav tako umazan, kot je njun otok. Prospero, Miranda, Ariel in VVilliam, ki se jim pridružijo še Ferdinand, krmar ter kapitan potopljene barke in ladijska kuharica, odhitijo na pomoč Kalibanu in zasužnjenim otrokom, za VVilliama pa je to priložnost, da mimogrede uresniči še svoje sanje in v dvorani čisto prvega (četudi opuščenega) gledališča organizira uprizoritev Shakespearovega »Viharja«.
Risanko POTOVANJE V MELONIJO, ki predstavlja enega najambicioznejših švedskih projektov doslej (delalisojosedem let, stroški izdelave pa so dosegli višino 3,5 milijon USD), si boste iahko v Cankarjevem domu ogledali jeseni, predvidoma proti koncu septembra.
Igor Kernel
UBIJMENEŽNO
Reži ja: Boštjan Hladnik.
Gl. vl.: Duša Počkaj, Miranda Caharija,
Marina Urbanc, Igor Samobor, Jaitez
Starina.
Spoijnenik §\mdu in klču, mišmaš »svega i sva&?ga« ali odlično zam^ljena, a žal malo premalo zavz^o izvedena parodija na pus» tolovske, ljubiii in krimič romane? Sa) vesie, to so tisti, ki se hemp z eno roko, ker se z druge drži kuhalnica. Nikoii ne bomo vedeli, če je vae to, kar vidimo na filinu, tudi v scenariju FranČka Rudolfe. Neke zasluge za pri)etno pfeseriečen|ena koncu vsekakorima. Vsebir^ ne bomo izdaiali V glavru vlogl je pisateljica pr^ omenjenin romanov, potem pa se vrstijo pres€ttečen|a vse do konca. Zadr^ejenafboljše. Njega dni so bili baje Sifcl tako na vdušeni nad mmom, da so ponujali denar za nadal|evari}e. Kot vidimo, iz tega nl bik> mt Fflm zagotovo ni najboljši v slovotiski zgodovini, pa tudi najslabši ne, zato v^elo na dek> - predvsem najboll radovedni zamudniki
M.K
Igor Lukšič
DEMOKRACIJA V PL URALNIDR UŽBI
Znanstveno in publicis-tično središče, Ljubljana, 1991
Nekdanji urednik Tribune, danes tridesetletni magister in asistent na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Igor Lukšič je doživel svoj knjižni prvenec. Gre za delo z akutalnim nabojem: Demokracija v pluralni družbi? oz. preverjanje veljavnosti konsociativne teorije. Vsebinsko sodi delo v središče sodobnih politoloških razprav, saj skuša na temelju konsociativne teorije razvozlati klobčič, v katerem so pojmi demokracija, pluralizem in politično odločanje.
Za robatim tzrazom konsociativna dcmokracija, ki je latinskega izvora in izraža koeksistenco več različnih entitet na določenem prostoru, se skriva teorija, ki jo je koncem šestdesetih let oblikoval Arend Lijphart, v sedemdesetih pa je postala osnovno orodje za preučevanje demokracij. Termin konsociativna demokracija ima več sinonimov: proporcional-na in konkordančna demokracija (Lembruch), segmentalni pluralizem (Lorwin), poljtika akomodacije (Lijphart) in ver-tikalni pluralizem (Fogarty). Avtor poda v prvem delu knjige teoretski okvir nastanka teorije, razvoj konsociativne šole in njeno preoblikovanje v konsenzualno demokracijo.
V drugem delu pa Lukšič preverja osnovne teze teorije, ki so zgoščene v vprašanju »kako doseči in ohraniti stabilno demokratično oblast v pluralni družbi«. Konsociativisti so odgovarjali: z akomodacijo, koalicionizmom, proporcional-nostjo, vzajemnim vetom in segmentalno avtonomijo. Valid-nost teorije Lukšič oceni na primeru štirih "paradnih konjev konsociativizma^ Avstrije,Belgije,ŠviceinNizozemske. Avtor ugotovi, da teorija ni izkazala veljavnosti v svojih temeljnih premisah, vendar je pomembno dopolnilo teorije odločanja. Konsociativno teorijo, ob kateri so se napajali številni kom-parativisti, je "pokopal" njen utemeljitelj - Lijphart. Namesto štirih tipov demokracij (centrifugalni, konsociativni, depolitizirani in centripetalni) je v začetku osemdesetih let na primeru Belgije uporabil delitev na večinski in konsenzualni tip.
Skratka, še eno zanimivo branje v aranžmaju Znanstvenega in publicističnega središča iz Ljubljaneza tiste, ki jim je politika popoldanski (skupščinski) hobi, in druge, ki so profesionalno bolj ambiciozni. Knjiga nenazadnje izpričuje tudi resnico, da se "demokracije ne da vpeljati po kateremkoli vzoru, temveč se lahko vzpostavlja le s posredovanjem političnoupravnega iz-kustva določene družbe. Ce je takšno izkustvo v zgodovini družbe klavrno, potem bo tudi demokracija stala na trhlih nogah", ugotavlja Igor Lukšič.
Branko Cakarmiš
NIC NOVEGA,
KLJUBTEMUPA
KORISTNO
Vojna v Sloveniji (od napadov na JLA do zmage nad JA) -Posebna izdaja tednika IN - Ljubljana: Mednarodno tiskovno središče/1991.
Potem, ko se je kratka, a dovolj krvava vojna na slovenskih bojiščih zaenkrat končala, so se založniki in knjigotržci pamet-no (?) odločili, da še sami pristavijo svoj dokaj prazen lonček. Vetjetno so tri knjige s podobno tematiko za dvamilijonski narod s pomanjkljivo bralno kulturo kar preveč, po drugi strani pa je res, da lahko posedovanje (to pa še ne pomeni branje) tovrstnih del o velikih zmagovalcih vojne služi kot izpričevanje nacionalne zavesti in privrženosti.
Posebna izdaja tednika IN oziroma Ijubljanskega Med-narodnega tiskovnega središča pa je kljub vsemu precej večod zaslužkarskega patetičnega narodnega brambovstva. Gre za kronološki pregled dogajanja na relacijiSlovenija-JLAod maja leta 1985, ko so ljubljanski mirovniki ob vojaški paradi v Beogradu organizirali enega prvih mirnih protivojaških protestov, pa vse do letošnjega 18. julija, ko jepredsedstvoSFRJ sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije.
Avtor oziroma avtorji knjige že na začetku ugotavljajo, da se vojna v Sloveniji ni začela 27. junija 1991 in končala 4. julija 1991. Začela se je že veliko prej in nihče ne ve, kdaj se bo končala. Prav tako sodijo, da JLA spada med tiste vojske tega sveta, ki načeloma nimajo nobenega razloga za izvajanje državnih udarov, ker so same na oblasti.
Knjiga je razdeljena na pet tematskih sklopov: »Dolga noč dolgih nožev« (...in Odbor za varstvo človekovih pravic je prenehal delovati, tz njega pa so nastale prve političnestranke), »Rojstvo demokracije« (...ko smo se Siovenci za svojo samostoj-nost odločili na plebiscitu. Armada tega nikoli ni priznala), »Dan, ko so bile dovoljene sanje« (...od slovenske razglasitve samostojnosti nove države do tankov na ulicah je minilo komaj šest ur), »Začetek konca« (...osetn dni slovenske vojne), »Konca ni« (...in Jugoslovanska armada se bo dokončno umaknila iz Slovenije?). Knjigi so priloženi številni dokumenti, od skupščinskih sklepov, sprejetih na zasedanju 25. junija 1991, do sklepa predsedstva SFRJ o umiku armade iz Slovenije in razvpitega vojaškega načrta Okop, ki ji dajejo dodatno dokumentarno, da ne rečem zgodovinsko vrednost. Opremljena je z zgovornimi in dobro izbranitni fotografijami Toneta Stojka in Boruta Krajnca, bivšega sodelavca Tribune.
Gre skratka za knjigo, ki ne prinaša nič bistveno novega, je pa koristno napotilo oziroma iztočnica za vse tiste, ki jih tako ali drugače zanima rojevanje in odraščanje »slovenske pom-ladi«.
Vkratkemboizšel tudiangleški prevod knjige in na ta način bo še enkrat, tokrat v celoviti obliki, predstavljen svetu boj za slovensko samostojnost, kar nam bo verjetno prineslo nove točke v medijskopropagandni vojni, za katero smo se, kot so pokazali nedavni dogodki, dovolj dobro pripravili.
Simon Bizjak
L I
T E
R A
T U
R A
art
Umetnost in galerije v svetu
UMETNOST 21.STOLETJA
ali kako kritik Achille Bonito Olivia razmišlja o "post-artu"
Razvil je pravzaprav zanimivo tezo o usmerjanju umetniškega dogajanja v prihodnosti glede na družbeno-poli-tična dogajanja v svetu. Konflikt vzhod-zahod se je preselil na os sever-jug (kar mi seveda še predobro pozna-mo) in nasprotju v ideologiji se je pri-družil še razkol med bogatimi in revni-mi. Umetnost se bo slejkoprej morala soočiti s tem.
Če je do sedaj veljalo, da je iskala smeri razvoja na ekojnomski podlagi, je sedaj vojna na Bližnjpm vzhodu odprla še neodkrite možnosti komunikacije. Mediji obveščanja so pokrivali dnevno dogajanje do tedaj še slabo znanih geo-grafskih področij. Iiji prav te zdaj kar "brstijo" z valom vojftih in povojnih in-formacij. Za umetnost predstavlja voj-na srž problema, kij ostaja nerešljiv z vojnimi dogodki in ugotovitvami, po-vezan pa je z zgodovino oddaljenih ljudstev, ki jim je vojna ponudila pri-ložnost za komunici ranje, pa če se to zdi še tako neverjetno.
Ta val komunikadje priteguje našo pozornost tam, kjen tehnološka beda hodi "z roko v roki" s kulturnim boga-stvom. Le-to pa je ljudem pri zavedanju svoje antropološke identitete še kako pomembno.
Če je njim uspelo uporabiti informa-cije sredstev javnega obveščanja, mora-jo umetniki na podoben način uporabiti svoj medij obveščanja. Če govorimo o vojni v smislu povojnega obdobja, to pomeni, da verjamemo v prevlado življenjske logike oz. vrednost kulture kot izrazom kulturnih razlik. Tudi ta zadnja vojna je paradoksalna izpolni-tev potrebe po dialogu zaradi obsto-ječihrazlik. Ce pa govorimo o razlikah, neizogibno pridemo do kulture. Pri tem navadno pomislimo na Islam kot pro-dukt identifikacije med med religijo in politiko in s tem morda kot nevarnost. Njihova umetnost - arabska in hebrej-ska - pa je zmeraj temeljila na geometrij-skih podobah in ornamentalistiki, toda v vsakem primeru je bila povezana z duhovnostjo in je pripadala zgodovini tega naroda.
Umetnost bi zato v nekem smislu morala biti "področje spoštovanja in upornosti". Transavantgarda se je na primer uprla hegemorviji severnoame-riških modelov in iz tega sledi, da bi se naše predstave morale podrediti spoštovanju do ljudi, ki so drugačni, kulture, zgodovine, geografije, ekono-mije in religije. Razlike so zato prisotne tudi v umetniškem jeziku - kulturne posebnosti antropoloških podričij, s ka-terih umetniki prihajajo. In vse to bo morda prisotno tudi v umetnosti 21.stol.
TELO
"RENESANČNE ZDRUŽBE"
Pri"Renesančni združbi" v Chicagu se ukvarjajo s študijo odnosa do telesa v sodobni umetnosti. Dela, ki so nastala izpod rok umetnikov iz Chicaga, New Yorka in Los Angelesa, izpričujejo "obremenejenost" s procesi, ki se na-našajo na človeško telo, ne da bi ga neposredno izpostavili.
Inštalacija, ki jfe bila razstavljena na Whitneyjevem bienalu v New Yorku aprila letos, vključuje "dihajoč strop" Wcndyja ]acoba, razpršilce potu in gnile-ga zelja avtorice Laurie Paltner, prenare-jene seksualne pripomočke Seana Smi-tha, navita lesena srca Davida Sedarisa, 100.000 posnetkov vzdihov Sarah Sea~
ger, arhitekturne in zvočne instalacije
M.VV.Burnsa.
Instalacijo spremlja video programz deli Laivrence Andreivs, Kena Feingolda, Barbare Hammer, Paula McCarthyja ...
PRETIRANO
RADIKALNA
VEČERNA
ZABAVAZA
WASHINGTON
Ponudba "University of the District Columbia", da bi vnovčila The Dinner Party (Večerna zabava, 1977-78) avtori-ce Judy Chicago in jo postavila kot stalno razstavo v stari "Carnegie Library", je propadla. Tisk (še posebej VVashington Times) jo je praktično "raztrgal". Čeprav je delo pravcata klasika sodob-ne ameriške umetnosti, ga je imel Times za opolzko in ga označil kot "predstavi-tev devetintridesetih izdelanih postavi-tev, ki izpostavljajo vagine." Šli so celo tako daleč, da so napačno pripisali vso-to denarja za njegovo pridobitev. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da je g.Chi-cago umaknila svoje delo, ki ga je poda-rila. Pri tem je izjavila: "Moje namere, integriteto in vizije so izničili s kampan-jo, na čelu katere so ljudje, ki ne prizna-vajo svobode izražanja."
DUNAJSKI "KUNSTHAUS"
19.aprila letos so Dunajčani odprli sodobni umetniški center - "Hišo umet-nosti". V njej naj bi razstavljali vsi umet-niki, ki do sedaj zaradi najrazličnejših tehničnih, ideoloških in administrativ-nih težav niso mogli razstavljati in se predstaviti širši publiki. Edenod zasta-vljenih ciljev je predstavitev velike zbir-ke avstrijskega umetnika Hundertzvas-serja, ki je bil do sedaj nekako zaposta-vljen. Sicer pa pravijo, da bodo v centru ponudili "prijaznost, ustrežljivost, odprto bo več časa in v njem bo posebna atmosfera, ki bo obiskovalcem približala počutje, kot da so doma."
("Flash Art", maj/junij 1991)
Nives Klinc
S POTIPO KTTAJSKI - IV
Sichuan    je     bogata provinca in ima dokai
proste roke v oblikovanju
finanČne in gospodarske
politike. Ni naključje, da je
prav   tukaj   rojena   siva
eminenca kitajske polpre-
tekle   zgodovine   Deng
Xiaoping, pa tudi večina
sedanjih    politikov    in
generalov      prihaja      iz Sichuana.
Doživeli smo redko srečo, ki je ni deležen skoraj-da nobeden tujec. V Xianu se nam pndružita dve mladi Kitajki, ki odlično govorita angleško, iz katere sta tudi diplomirali in se zaposlili na univerzi. Kerjesocializemkarprijetna stvar, sipač vzameta nekaj dni bolniške in jo mah-
—--------------------------_____________
—                                 __________
Ijodobrem mesecu potikanjapo centralni in vzhodni -A.    Kitajski, provincah Henan, Gansu in Shaanxi pnspemo po treh dneh vožnje iz Xiana v provinco ^ichuan, natančneje - največje mesto Chon*qin* Sichuanje z 100 milijoni prebivalcev najgosteienasel jenaprovincanaKitajskem. Vzhodni delprovince nasel-jujejo pretežno kmetje, medtein ko je zahod boli vomt veanoma naseljen s skrivnostnimi Tibetand ki se pač morajo sprijazniti s kitajsko nadvlado
neta z nami tremi, kar se je izkazalo za več kot koristno.
Chong^ing, mesto s šestimi milijoni prebivalcev, je mogoče najbolje tipično kitajsko mesto, razpeto med moder-nostjo in ostanki starodavne Kitajske. Za
modernimi     hoteli      se prepletajo uličice s starimi neskončnimi   kamnitimi stopnicami,      strehe      s krušečimi se opekami na stisnjenih hišah opremljenih z bambusovim pohištvom in odpadajočim      ometom. Mesto je izhodiščna točka za ladje, ki se odpravljajo po 5fk[ Jangce navzdol  do VVuhana in naprej do Shan-ghaija in po kateri smo se odpravili tudi mi.
Tujcev je v mesto zelo malo, skoraj ruc. Se večja redkost so tujci v spremstvu Kitajk, kar nam včasih povzroča nevšečnosti, saj sta dekleti večkrat tarča patnotsko razpoloženih domačinov, ki ne štediijo z uporabo psovk, s katerimi
potopis
jih včasih obkladajo na javnih mestih. Po prihodu v mesto najdemo nek sumljivo poceni hotel in se odpravimo naokrog.
Mesto, ki je bilo med državljansko vojno prestolnica Kuomintaga, je posejano po hribčkih, ki obkrožajo glav-no pristanišče, kjer se potikajo ljudje vseh vrst, kot pač v vseh pristaniščih sveta. Naša glavna naloga je nabava kart do VVuhana, pri čem bi bili sami precej nemočni, ker je sporazumevanje skoraj nemogoče. Naše kitajsko spremstvo opravi to formalnost, kar nam omogoča, da se iz nemočnih evropskih bedakov prelevimo v brezskrbne turiste.
Naš cilj je industrijsko železarsko središče VVuhan, ki je nekakšno križišče vseh poti od Pekinga do Hong Konga po diagonali sever - jug in od Chongqinga do Shanghaija v smeri zahod - vzhod. Rečna pot do VVuhana po Jangceju, tretji najdaljši reki na svetu ponuja fascinantno pokrajino, ki obdaja nevar-no, deročo in vrtinčasto reko, ki je pogoltnila že brezštevilne ladje.
V jutranjih urah se vkrcamo z množico rumenokožcev na kar udob-no potniško ladjo srednje velikosti, kjer bomo preživeli naslednie tri dni. Namestimo se v kabini navadnega raz-reda, kjer delimo skromno odmerjeni prostor s še šes-timi Kitajci.
»VVhere you...?« me v polomljeni angleščini sprašuje mlad Kitajec iz Shanghaija. Pojasnim mu ime naše ljube domovine, on pa mi odvrne, da sem na moč podoben Valterju, ki je branil Sarajevo, pa tudi drugi belci so mu menda skoraj vsi podobni. Se bolj kot Tito je namreč na Kitajskem popularen film Valter brani Sarajevo, ki ima v tej državi že skorajda kultni status, pa tudi strateška dejanja Starega na Neretvi so jim dobro znana, seveda prenesena na filmsko platno.
Med pogovorom, ki je bolj podoben mahanju z rokami, ladja počasi spolzi po 6300 km dolgem Jangcej u, ki se izliva daleč na vzhodu v Vzhodnokitajsko morje.
Vožnja do Yichanga predstavlja pravo atrakcijo zaradi treh tesnih sotesk, ki so vkleščile reko, kot da bi jo hotele zaustaviti, vendar si je reka skozi stoletja utrla pot skozi skalne soteske, pri tem pa pustila na svojem dnu marsikatero dušo. Do uporabe močnih motorjev, ki kljubujejo močnim tokovom, je bilo plutje po reki skrajno nevarno dejanje. Podvodni tokovi, vrtinci in močan tok so bili premočni za marsikatero džunko.
Po nekaj urah plutja pridemo do prve
soteske, imenovane Qutang, ki je tudi
Jiajkrajša in zato najbolj nevama. Tu je
reka široka vsega 80 m, brzice pa dosegajo hitrost do 25 km/h. Na bregovih se dvigajo strma skalna pobočja, ki zakrivajo nebo. Ladja se zdi kot nemočna lupina, vkleščena med deročo reko in grozečimi kamnitimi masivi.
Čez nekaj ur, ko se grozdi fotografskih aparatov niti ne ohladijo dobro, Kitajci, ki niso najbolj spretni v rokovanju z aparati, spet pritiskajo na sprožilce. Smo v Wu Xia (Čarovniški) soteski, dolgi 40 km, in ki jo tvori 12 impozantnih gora, od katerih na najvišji počiva Tempelj prelepe boginje, o kateri kroži več legend, menda pa boginja ščiti ladje in mornarje na njej. Zadnja izmed sotesk se imenuje Xiling in je tudi naj-daljša. Tukaj, ob koncu soteske se začne reka širiti v pravi veletok, kjer komajda
vidiš iz enega na drugi breg. Čez nekaj časa pristanemo v Yichangu, kjer se že pojavlja potreba po začinjeni sičuanski hrani, saj je ladijska kuhinja za moje pojme neužitna, konzerv pa tudi ne gre tolči v nedogled. Mesto je pripravljeno na prihod ladje, saj lastniki raznih majhnih restavracij močno obremen-jujejo svoje glasilke z vzkliki o menda najboljši ponudbi. Po zaslugi kitajskega ženskega spremstva nam ni treba več slepo kazati na nerazumljive znake, ki naj bi pomenili hrano, ampak sproščeno povemo svoje želje. Ne glede na želje dobimo nekakšne kravje vampe, kozje meso, parklje in podobna čuda, ki jih moramo sami skuhati ali speči na posebej za to pripravljeni mizi, kar vzame vključno s pivom skoraj tri ure časa in slabe štiri dolarje, v juanih seveda.
Vrnemo se na ladjo, kjer nas čaka do Wuhana še slab dan vožnje, ki pa je od Yichanga naprej dolgočasna. Razvedrilo je provociranje Kitajk in opazovanje brezštevilnih džunk in ladij, ki jih
puščamo za sabo ali pa drvimo nasproti. Popoldne         pristanemo        v
štirimilijonskem VVuhanu, glavnem mestu Hubei province. Prišel je čas, da se glede na naše devizne rezerve odločimo kam naprej. Ali poskušati srečo v Hong Kongu ali pa se vrniti v Peking in čez Mongolijo nazaj v Evropo. Iz Hong Konga vrnitve v Kitajsko, zaradi težav z vstopno vizo ni. Dolarska zaloga je očitno premajhna, Hong Kong in odhod iz njega zahteva več. Edina pot ostaja proti severu. Poskušati bo treba na naši ambasadi iztisniti kakšen dolar in potem oditi proti Mongoliji. Pozneje se je ideja o ambasadi seveda izkazala kot utopična, Mongolija pa je le padla.
Ob mizi, polni piva sprejmemo dejstva, medtem pa vstopita Shen in Meg, ki je čisto zaripla v obraz. Menda zaradi nas, ker smo že tri ure na stolih, onidve pa iščeta hotele po telefonskem im-eniku. Gentelmanstva z našim znanjem kitajščine res ne moremo igrati, vendar ta argument ne pomaga, jeza je huda. Situacija se pomiri kot pač zmeraj čez nekaj časa. Naslednji dan se odpravita dekleti z težkim srcem nazaj v dva dni oddaljeni Xian, kjer sta nam*padli v naročje kot božje darilo. Z njihovim spremstvom smo prihranili ogromno živcev, denarja in časa, pač vse, kar bi izgubili zaradi težke komunikacije s Kitajci.
Naslednji dan na postaji obvezni »See you...,« verjet-no pa nikoli več...
Naslednje tri dni krožimo po VVuhanu po raznih muzejih, trgih in templjih, posebej po budističnem Guiyuan templju, ki ponuja kar precejšnjo dozo mistike. Kitajska je bila v preteklosti nasploh zelo dovzetna za razne religije. Konfucionizem, taoizem, budizem in islam so zelo vplivali na kitajsko miselnost skozi stoletja. Tudi židovst\'o in krščanstvo na Kitajskem nista tujka. Vsaka od teh religij pa je bolj kot neko abstraktno verovanje v nekaj vzvišenega delovala kot filozofija, moralni kodeks življenja, kar še posebej velja za konfucionizem, ki je sestavni del kitajske miselnosti. Prav ta pa je bil med kulturno revolucijo najbolj na udaru. Kot vodilo življenja pa je vsekakor obs-tal. Niti tako zaželeni ateizem te misel-nosti ni pregnal.
Po treh dneh se po manjšem prepirčku z osebjem hotela odpravimo na vlak proti pravemu svetovnemu velemestu Shanghaiju, od koder vodi pot nazaj do Pekinga.
Igor Jukič
anarho
AnARHO P^iROČNiK
VTribuninem samozaščitnem pri-rocniku, ki vam ga bomo predstavili v tej in naslednjihštevilkah, boste lah-ko našli odgovore na vse, kar ste si vedno želeli vedeti o obrambi in samozaščiti, pa si nikdar niste drznili vprašati, ker ste se bali, da vas organi za stike z realnostjo ne bi naklestili po prstih.V nekaj kratkih dopolnilnih samo-zaščitnih kurzih vas bomo seznanili z izdelo-vanjem in uporabo eksplozivov, prisluškovan-jem..., skratka vsem, o čemer so drugi, ki so si vedno želeli vedeti kaj vec, tudi vprašali.
NITROGLICERIN IZ DOMAČE KUHINJE
Skoraj vsi sodobni eksplozivi so derivati dušikove ki-sline. Dušikova kislina (tudi v koncentrirani obliki) sama po sebi ni eksplozivna, takšna postane Šele, ko ji v procesu nitriranja dodamo več razlicnih spojin. V te namene najpogosteje uporabljamo glicerin, ki pa ga lahko zelo uspešno nadomestimo z drugimi snovmi,
kot so: živo srebro, sladkor, pluta, pšenični kalčki, žaganje ali indigo.
Če na primer nitriramo žaganje kot produkt, dobimo nitrocelulozo; v procesu nitracije živega srebra pa do-bimo spojino, ki jo lahko uporabljamo kot močan in precej učinkovit detonator.
Kot lahko vidite, ni izdelava eksploziva niti najmanj dolgočasna stvar, saj obstaja ob množici razliČnih kom-binacij odprta pot za eksperimentiranje in spodbujanje lastne ustvarjalnosti; to še posebej velja za tiste, ki trdijo, da je občutek ob uporabi doma izdelanega ek-sploziva zelo podoben občutku pri spolnem občevanju.
IZDELAVA NITROGLICERINA
Pri izdelavi nitroglicerina moramo biti izredno previd-ni, saj je nitroglicerin zaradi svoje nestabilne narave zelo eksploziven. Eksplozijo lahko povzroči Že manjša sprememba v temperaturi (1 - 2°C) oziroma rahel uda-rec.
1) Vzemimo 75 mililitersko čašo in jo napolnimo s 13 mililitri koncentrirane (98%) dušikove V kisline.
2) Položimo čašo v večjo posodo, napolnjeno z ledom, tako da je temperatura v čaši nižja od sobne tempera-ture.
3) Po tem, ko se je vsebina čaše že ohladila, dodajmo v čašo količino koncentrirane (98%) žveplene kisline, ozi-roma z drugimi besedami - v čašo prilijemo 26 ml H2SO4.
Postopek mešanja dušikove z žveplovo kislino izvaja-mo izredno počasi in pazljivo.
4)  Ko smo zmešali obe kislini, moramo v posodo, ki nam služi za ohlajevanje čaše dodati Še več ledu, tako da se temperatura v čaši zniža na 10 - 15C Pri tem postopku je uporaba natančnega termometra nujna.
5) Ko se je raztopina v čaši ohladila do želene tempera-J ture, je na vrsti dodajanje glicerina. Dodajamo ga v zelo majhnih količinah - priporočljiva je uporaba medicin-ske kapalke. Glicerin po kapljicah dodajamo toliko časa, dokler ni z njim pokrita celotna površina raztopi-j ne v čaši.
Sedaj smo prišli do točke, na kateri lahko pridobivanje? nitroglicerina postane nevarno, saj glicerin reagira ta-.j koj, ko ga dodamo v raztopino kisline. Kot posledicoj nitradje lahko opazimo tudi rapidno naraščanje tem-perature, kar pa moramo seveda preprečiti z dodajan-jem ledu tako, da temperatura v čaši ne preseže 30C. Če temperatura omenjeno mejo prekorači, moramo reakicjo prekiniti. Vsebino čaše pazljivo vzamemo iz ledene  kopeli in jo počasi izlijemo v ledeno vodo tei tako preprečimo eksplozijo, ki bi vašim sosedom lahko] prekinila sparvec, vam pa življenje.
6)  Če se vam je posrečilo obdržati temperaturo pod| mejo, morate vsebino čaše naslednjih deset minut pa-zljivo mešati. Pri normalni reakciji se nitroglicerinJ
anarho
izloči v vrhnjo plast, žveplova ki-slina, ki absorbira odvečno vodo, pa ostane pri dnu.
7) Po tem, ko se je proces nitracije končal, čašo previdno premesti-mo v posodo z vodo, tako da se raztopina v čaši počasi ogreje.
8)  Ko se nitroglicerin spusti na dno čaše, lahko odlijemo večji del kisle raztopine.
9)  V čaši je poleg nitroglicerina ostalo še nekaj kisle raztopine, za-to v drugi čaši pripravimo razto-pino sode bikarbone. Nitroglice-rin iz prve čaše s kapalko poČasi premestimo v čašo z bikarbonsko raztopino, ki zaradi svoje alkalne narave nevtralizira prebitek kisli-ne v nitroglicerinu. Postopek s so-do bikarbono ponavljamo toliko časa, dokler iz nitroglicerina ne odstranimo vse kisline. Prisot-nost kisline ugotovite z lakmuso-vim papirjem.
10) Sledi zadnji korak v postopku pridobivanja nitroglicerina. Preo-stanek v čaši s kapalko počasi in pazljivo premestite na varno me-sto.
Da bi se prepričali v uspešnost postopka, kanete kapljico prido-
bljene snovi na kovinsko plošco in jo prižgete iz varne razdalje. Če je postopek uspel, bo kapljica zagorela s fistim modrim plamenom.
IZDELAVA ŽIVOSRE-BRNEG A DETONATORJA
Kadar imamo opravka z eksplo-zivi je uporaba ustreznega deto-natorja neizogibna. Med bolj pril-jubljenimi vrstami so tako imeno-vane vžigalne kapsule, katerih osnovna sestavina je živosrebrni eksploziv. Tako polnjene vžigal-ne kapsule so izredno funkcio-nalnein- karjenajpomembnejše - iz kemijskega vidika so relativ-no stabilne. Postopek za izdelavo je sledeč:
1) Vzemite 5 gramov čistega žive-ga srebra ter ga pomešajte s 45 ml dušikove kisline.
2)  Mešanico segrevajte toliko časa, dokler ne prične brbotati. V kratkem času se bo mešanica obarvala zeleno.
3) Raztopino počasi prelijte v ma-jhno stekleničko z etil alkoholom. Kmalu   boste   lahko   opazili rdečkaste hlape.
4)  V približno pol ure se bodo rdečkasti hlapi obarvali belo.
5)  Raztopini dodajte destilirarvo vodo.
6)  Po filtraciji bodo na filtrirnem papirju ostali beli kristali, ki niso
nič drugega kot živosrebrni eksploziv. Postopek spi-ranja in filtracije ponavljajte toliko časa, dokler prisot-nost kisline ne bo več zaznavna.
Po opisanem postopku lahko vžigalno kapsulo izdelate sami, vendar vam priporočamo, da zaradi varnosti pri Rušilna želatina spada med stabilnejše eksplozive s    delu uporabljate tovarniško izdelane detonatorje. Če fantastično rušilno močjo. To precej primitivno obliko    vam le-ti niso dosegljivi, jih lahko naročite po pošti.
Med bolj zanesljivimi do-bavljalci naj omenimo
- ECCC Product, Box 158, Northvale, New Jersy 07853
in
-  Westech Corporation, P.O.Box 8723, Salt Lake City, Utah 56167.
Cene omenjenih vo-dodržnih produktov se gibljejo med 20 in 25 do-larji.
K. B,
IZDELAVA RUŠILNE ŽELATINE
plastičnega eksploziva, kijo je iznašel Alfred No-
el, odlikuje poleg moči,
i presega moč posamez-nihkomponent, tudi eno-
stavna, a zato ne pretira-
no varna izdelava; pri
Km ne potrebujete dru-
Kgakot nitroglicerin, ni-
¦ocelulozo in molitev.
leimate pri roki strelni
ipmbaž, ga lahko v po-
¦opku uporabite name-
Honitroceluloze.             Na slikah lahko vidimo naša sodelavca Toneta in Marka pri preiz-
1)92% nitroglicerina pa-kušanju rušilne želatine. Oba sta z malo domiselnim samograditel-
Hjivo dodamo 8% nitro-jskim entuziazmom ob upoštevanju naših navodil z nekaj vaje
¦duloze oziroma strelne-uspela postati prava virtuoza.
¦abombaža.
DOUBLE MONO LOONEV FM RADIO
89,3 megahercov - non stop
BOMBOLA
tekvence
hk Student
i/sak torek ob 11:0?
telefoni: 263-583 261-985
di!
KRTOVA NAGRADNA KRIŽANKA
Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Prva nagrada: Knjiga založbe KRT. Druga in tretja nagrada: pollet-nanaročnina na TRIBUNO.
ptt.-ptt.
Matjaž Kmecl in šmentana polit.ika
V svojem Dnevniku (od 5. do 11. junija letos) s sposojenim, a zgovornim naslo-vom V politiki ni prijateljev (glej 11. šte-vilko Tribune z dne 17.6.1991) se član predsedstva republike dr. Matjaž Kmecl spet dokaj patetično sprašuje • »kot že tolikokrat« - »kaj sploh dela v politiki«, ko pa je že zgornji aksiom, da v politiki ni prijateljev (vzel si ga je na posodo pri Juriju Bajcu iz Miloševičeve ekipe in ga nosi v žepu kot talisman), v neznosnem in popolnem neskladju z vrednotami, ki mu kaj pomenijo. Nato pristavi: »Gospa iz Sežane bo spet doživela toplotni udar, če bo to prebrala. Zelo logično in temu pri-merno glasno in obsežno se bo retorično v kakšnem časopisu vprašala: Kdo ti pa kaj hoče?! Pa jo pusti, politiko!« Nato nadaljuje svoje premišljevanje: »Saj bi, pa bi se v teh tako zelo zaribanih časih zdelo kot izdajstvo, še Rupel je svojo za-meroprestavilna čas »potem«...« - Nekaj vrstic nižje pa še doda, črno na belem: » Toda po drugi strani je vztrajanje v sood-govornsoti strašen in jalov naporza stvar in odločitve, kijimje predsedstvo republi-ke samo prazen okras - usta va mu ne daje v večini bistvenih stvari pra v nobenih poo-blastil.«
Ker sem jaz in persona tista »gospa iz Sežane«, ki naj bi doživela toplotni udar, upam, da mi boste omogočili repliko z najnujnejšimi pojasnili. Hvala!
1) Matjaž Kmecl se je zmotil na celi črti: nisem doživela toplotnega udara, pač pa sem pe ponovno od srca nasmejala na njegov račun, oz. na rovaš njegove že kronične potrtosti in omahljivosti, da ne rečem političnega hamletovstva: biti ali ne biti na politični špici med vrhovščeki? To je zdaj moje nerazrešljivo vprašanje! Zvi-jam se nemočno v negovih zankah! Kot je razvidno tudi iz dnevnika, se Kmecl ver-balno z vsemi štirimi brani in otepa politike - saj §e mu skoro gnusi ta stara zdriblana in do priskutnosti preizkušena kokota, vendar se dejansko okoli nje prav tesno suka kot kakšen Ijubimec in tej sprovani lajdri ali kurbi - recimo bobu bob, kaj bi opletali z evfemizmi - galantno pusti, da mu nesramno otip... - no ja, znižajmo vo-lumen, kot se za damo spodobi, drugače me njegovi »Slovenčki« (bogve, če sem v pluralu zajeta in zapopadena tudi jaz?), za katere poti krvavi pot in bije Ijuti boj, še križajo, če prekoračim limite bontone! Za-to nekoliko tiše:... galantno pusti, da mu otipava...mošnjiček in obisti, on pa ji vrača tu in tam milo za drago s tem, da jo pod pazduhami ščegeta in pod bradico čehlja, pa buci buci buc in biba leze biba gre in podobne kvazierotične vragolije.
Kakšen neverjeten kupleraj! Che casino, gente! Eppursi muove...
2) Dr. Kmecl piše dalje, da se bom zelo logično in glasno pa obsežno in retorično vprašala v kakšnem časopisu: Kdo ti pa kaj hoče? Odgovor: Zakaj naj bi sebe spraševala? Kvečjemu njemu osebno bom zastavila vprašanjce. Saj on kar non-stop problematizira samega sebe v vlogi politika, on se nelagodno počuti v politični koži, svoje početje sam - od nikogar pri-siljen stavi pod vprašaj in ga opremlja z mučnimi dvomi. On jamra in tečnari: ta deva sumljivega slovesa, ki sliši na ime politika, ni po mojem srcu in kroju. Je prerobata, jaz pa tako nežen! Je preogla-ta, jaz pa tako lepo zalit in sladko zao-krožen. Je prekosmata, take pa meni niso všeč, odbijajo me, mene vznemirjajo in burijo gladko depilirane, pa brez mozol-jev, materinih znamenj in bradavic. Pa še prijateljsko nastrojene morajo biti. Klikarij imam že dovolj na univerzi pa v kultur-niških in pisateljskih krožkih. Ne, ne, ne, politika mi ne gre, pa basta[ - In prav zategadelj ga jaz vprašujem: Če je tako -in kaže, da ni drugače! • kdo ali kaj vas sili v to krvosramno postelj (da ostanemo pri Shakespearu ), če vam ne daje ne epider-mičnega ne notranjega zadovoljstva? Če je predsedstvo republike samo prazen okras - kot trdite - ker mu »ustava ne daje v večini bistvenih stvari prav nobenih poo-blastil«, je pa sploh čisti nesmisel pristati na ta okrasni ništrc. Nobeno izdajstvo ni po mojem, če rečeš adijo ali zbogom, pa zdrava ostani.. službi-sinekuri, ki nič ne šteje in nima nobenega vpliva, pa naj bo še tako imenitna na videz in še kar dobro plačana. Sklicevati se na Rupla, je v tem primeru popolnoma neumestno, češ: »Še Rupel je svojo zamero prestavil na čas »potem«...« - Kolikor mi je znano, Rupel ni le za votel ali prazen okrasek, on... tudi odloča, vlada, je skoraj povsod tvorno zrav6n, ne le proforma, kar stori, veliko šteje in ima precejšen vpliv. Pa še v nečem sta si drugačna: on ne joka kar naprej, kako mu je gorje, ker mu polifka ne leži. Kolikor ga poznam, in mislim, da ga vjavnih in bistvenih stvareh vem skoraj na pamet, on bi veliko rajši videl, da bi kdo drug... spokal kufre in se umaknil s poli-tične scene tja v zakulisje, kot pa nasprot-no, on sam spodvil rep med noge in brez javska kot pretepen pes (mogio mogio) izginil s političnega prizorišča. V tej odha-jajoči vlogi ga prav ne vidim, si ga ne morem predstavljati, se mu ne poda ne na obraz ne na postavo. Ko pa je izrazito primadonsko naravnan! Morda se motim, a najbrž se ne... Torej?
3) No, če je res, da predsedstvo repu-blike nima v bistvenih zadevah nobenih pooblastil, ker mu jih ustava ne daje, bi se kazalo kvečjemu jeziti na ustavo pa na tiste, ki so jo tako pomanjkljivo sestavili.
Kazalo bi se vprašati ZAKAJ so sesta-vljalci hoteli takšno proforma predsed-stvo, ki bo deležno le prazne časti, v rokah pa ne bo imelo nobene resnične moči. Morda bi dr. Kmecl po tehtnem premisle-ku in logičnem sklepanju prišel do kakšnega modrega spoznanja. Če se bo do njega dokopal, pa naj nam pove v kakšenm prihodnjem dnevniku ali na kakšni manifestaciji. Da bomo obveščeni. 4) Na moč tolažljiv Je post scriptum, kjer nam dr. Kmecl na koncu dnevnika zaupa, da je... »kakšen teden vseeno v boljši formi«. Se mi je zdelo že od vsega začetka, da ge pri njem za periodične ali ciklične krize. Včasih so take reči posledi-ca preobremenjenosti, živčne napetosti ali izčrpanosti, prekomeme utrujenosti, raznoraznih stresov. Morda je zašajtal in se tega niti ne zaveda v znamenita kri-tična leta, v nebodijotreba andropavzo... Jaz le po žensko ugibam, nič ne trdim, saj vendar nisem diagnostičarka... Vse je mogoče... A to bo brčas minilo, ker je prehodnega značaja. Jaz mu \z srca pri-voščim, da bi vse te nevešče (s politiko) čimprej prebrodil in bil nespretno v boljši in najboljši formi. Kot pristoja oseb(nost)i njegovega formata. Pa da bi vzljubil vsaj malce svojo politično misijo in kariero, ki si jo je nota bene sam naložil na grbo, od nikogar gnan, kaj še primoran. Prepogo-sto deprimirani ali stresirani poslanci, mi-nistri et co bodisi opozicije ali pozicije (vseeno!) niso kaj prida v politični areni -zaudarjajo po strahu in porazu in hop nasprotniki po njih! Ker so zbegani, posta-nejo lahek in hudo ranljiv plen! Pa brez zamere. In z nepojemajočo simpatijo.
Vaša Jolka Milič
Spoštovano  uredništvo  Tri-bune!
Dovoljujem si vam ponuditi v objavo poslanico, ki sem jo napisal na pobudo založnika Petra Amaliettija. Seznanil me je namreč s polemiko, ki jo je na straneh Tribune sprožil znani publicist dr, Rado Bordon v zvezi z nekim pismom, naslo-vljenim v imenu Mednarodnega komiteja Lucien Tesniere (Comite International Lu-cien Tesniere) na gospo Jolko Milič (glej str. 3 številka 3 vašega časopisa letos). Na vprašanje, kaj menim o polemiki, ki jo je načel dr. Rado Bordon, odgovarjam sledeče:
1) Popolnoma neutemeljena se mi zdi terjatev, izražena ob koncu pisma dr. R. Borodna, da naj se »bodisi avtor pisma ali pa uredništvo revije« opraviči naslovljenki in tudi bralcem. In to samo zaradi slabšal-nega (po R. Bordonu slabševalnemu sic.) pomena, ki naj bi bremenil zaimek neki
ptt..ptt..
uporabljeni v naslov odprtega pisam »Ne-ki sežanski publicistki«, se pravi Jolki Mi-lič.
2) Pridružujem se mnenju, ki ga je pred kratkim izrazil nihče drug kot sam Stane Ivanc, znani novinar in, kar je posebej omembno, zadnji predsednik danes več ne delujočega (v kratkem upajmo spet oživljenega jezikovnega razsodišča). Na vprašanje, kaj meni glede morebitnega slabšalnega (ne pa kot po Bordonu »slabševalnega«) pomena zaimka »ne-ki«, je S.l. odgovoril sledeče: »Zaimek neki lahko dobi slabšalni pomen samo, če stoji pred osebnimi imeni dotičnih (neka Jolka Milič, neka Nelly Schuster, neki Ra-do Bordon...). Če pa ta pogoj ni izpolnjen, možnost slabševalnega pomena odpade. Sklep iz tega nedvomno je, da v nadna-slovu, ki ga je omenjenemu pismu izbralo uredništvo Tribune (bolj verjetno kot avtor pisam sam), se pravi »Odprto pismo neki sežanski publicistki«, naj se R.B. še tako trudi, da dokaže nasprotno, ni čutiti niti najmanjše trohice prezirljivega prizvoka do naslovljenke, prav nasprotno.
3)  Spričo omenjenih heizpodbitnih ugotovitev kot gradiva, ki sta mi ga v zvezi s polemiko dala na razpolago založnik P. Amalietti in generalni sekretar C.I.L.T., se sprašujem, kako se bo zdaj dr. Rado Bor-don izognil obveznosti, ki mu jo narekuje-ta če ne čut za čast vsaj že sam status slovenskega književnika, status, ki se z njim dotični ponaša, da ne rečemo, da ga obeša na veliki zvon, ko se v svojem, po mojem mnenju izrecno sramotilnem pi-sanju, na vse kriplje takole širokousti: »Zoper takšen način pisanja odprtih pi-sem odločno protestiram kot bralec Tribu-ne in slovenski književnik«.
4) Na vprašanje, ki mi ga je zastavil moj založnik P. Amalietti, komu naj bi dotični naslovil svojo opravičilno pismo, odgovar-jam sledeče:
Očitno je, da glavni namen, glavna
tarča Bordonovega sramotilnega pisanja
sta nedvomno bila Mednarodni komite
C.I.LT. oziroma njegov generalni sekre-
tar. Kratkomalo šlo je predvsem za oma-
janje ugleda (od tod zlonamerni, da ne
rečemo hudomušni, napadalni ton), ugle-
da, ki sta si ga pridobila s svojimi prizade-
vanju v širjenju slovenske kulture na med-
narodnem področju. Uspešnost le- teh
prizadevanj potrjuje že uvrstitev Bartolo-
vega Alamuta med mednarodno uvelja-
vljene uspešnice, vključitev Miklošičeve
obletnice v Unescov koledar, da omenimo
samo ta dva, za slovensko kulturo po-
membna dosežka. Kljub temu pa menim,
da se R. Bordon mora predvsem nepo-
sredno opravičiti uredništvu Tribune ozi-
roma njenim bralcem, kar pa bo posredno
veljalo kot zadostno opravičilo tudi Med-
narodnemu komiteju, ter njegovemu ge-
neralnemu sekretarju. Ali se mu bo treba
posebej opravičiti povrh tega »neki sežanski publicistki« in v kolikšni meri je njena čast bila tudi prizadeta, naj ostane odprto vprašanje. Saj R. Bordon dolguje kozla, ki ga je tokrat ustrelil, prav Joli Milič. Tisti Jolki Milič, ki rnu je dala posred-no povod za to dvomljivo »lovsko zmago« s svojim člankom »Kdor soli pamet dru-gim, na koncu sam ostane brez soli« (KL, 2.6.1988). Mimogrede, če je ostrina omenjenega članka merila na M. Crnko-viča, si zdaj R. Borodon kar nase naprti duhoviti izrek »Kdorsoli pametd; jgim, na koncu sam...«.
Bled, 12.8.1991 Tone Svetina
ODPRTO PISMO
Vojno-založniški zavod iz Beograda bo objavil serijo člankov o tem, kako je bil Ijubljanski proces izmišljen, kako je Janša podstavil Ivanu Borštnerju dokument in razgovore v hotelu v Monacu leta 1987. Tam so bili poleg nekih naših politikov i Hrvatski (Špegelj, Degoricija) pa tudi ne-mački. Stop. Kmalu bo vzpostavljena stranka s programom da področje Gorjan-ci v Beli Krajini dobi status avtonomne oblasti. Ve se, da su se tamo naselili Srbi tako kot Slovenci, da tam živi okrog dvaj-settisuča asimiliranih Srbov. Stop. Nakla-da časopisa Slovenec je točno 5.700, ti-ska se 15.000c To so nam sporočili špijoni iz Slovenca. Škode je za 90.000.000 di-narjev. V Ljubljani govore, da je na Brniku umrlo 150 teritorialcev, a prave podatke z imeni mrtvih ima novinar Politike, gre pa za veliko večjo številko. Ne vem, od kod mu ti podatki.. Stop. Veliko orožja iz Madžarske stoji v kranjskem skladišču Gorenja, nekaj pa ga je tudi v Kopru, Metliki... Stop. Tiskarna Dela je tiskala monografijo Tudmana in ni še dobila tret-jino denarja. Verjetno bo ostala brez teh dinarjev. Največji gigant firma Mercator, se je povezala z avstrijsko Spar, ki je zelo poceni dobila trgovine v Dravljah in Zalo-gu, saj Mercator resnično propada. Znano je, da ima svoj del v Sparu tudi glavni direktor Mercatorja. Stop. Albanec Silve-ster Plahutnik, bivši Pučnikov sekretar je agent ruske obveščevalne službe. Stop. Cilj Demosa je, da zmanjša reviji Mladina tiraž, da bi jo spravil v stečaj. Toda novi-narji so to hitro doumeli in javno pokazali na izdajalca v njihovih vrstah. Caka se samo prilika za spopad. Stop. Bo Igor Bavčar postal mandator nove vlade, bo-mo videli. Ne bomo pa videli, kaj vse je delal v Mikrografu i Magellanu. Delaš eno, pišeš pa nekaj drugega. Stop. V naslednji Tribuni ojiovih stvareh.
Marko Jovanovič, Strgarjeva klet 4, Ljubljana
ČefttitamoI
Med prejetimi pravilnimi rešitvami za Krtovo nagradno križanko so bili izžrebanf:
1. Marija Rabuza, Ob zeleni jami 21, 61000 yuWjana;
2. Ciril Laurid, Revok cije 4a, 64270 Jesenice.
V imenu celotne redakcije:
Simon Bizjak
Pismo iz Casablance
Južnjaška uteha
»Neko to od gore vidi sve!« (D. Balaševic)
Upam, ljube bralke in dragi bralci, da me zaradi gornjega podnaslova ne boste dali pribiti na križ. Prvič, spisan je v originalu nekega bizan-tinskega jezika, in drugič, njegov avtor je Srb. Pravzaprav mora grozno biti Srb. Krivi se namreč počutijo tisti Srbi, ki za vse skupaj ver-jetno niso krivi in tudi niso »za«. In pred množico patoloških tipov tudi sami ne morejo spati, če je vsaj kaplja človečnosti v njihovih možganih.InkotsemvčasihtežkorazumelSrbe, ki so Albance delili na poštene in one druge, ki jih je treba postreliti, sedaj dobro razumem vse nas, ki delimo Srbe na poštene in tiste druge, ki jih je treba, saj veste, kaj.
Tudi nam, Slovencem, je pisati v teh časih zelo težko. Rane so še pregloboke, da bi smeli strel-jati resnici naravnost med oči. Izpadel bi morda celo izdajalec, dvomeč v resnico tistih, ki nam jo prodajajo na vsakem vogalu. Je že tako, da je v vsaki vojni prva žrtev resnica, ki je prav tako nedolžna, kot so bile vse tiste v tej nori vojni. Tako kot resnico zadene zmeraj prvo, politiko zadene zmeraj zadnjo. In tako so umirali nedolžni ljudje za že zdavnaj razdevičene inter-ese in zablode. Od točke »x« naprej je nekdo za svobodo seveda moral umreti in vsi bomo še lep čas imeli slabo vest, ker za naše dobro nekoga ne bo nikdar več k nam na čaj. Toda vprašanje je, če je točka »x« sploh morala priti na pot usode majhnega naroda, ki si nobene nedolžne žrtve ne bi smel privoščiti. In zelo vulgarne so slišati razprave, ali je »teritorialna« svoje delo opravila, kot je treba. Seveda je! Kaj pa, če bi vojska udarila z vso silo, kaj pa potem? Nobenega »če« ni tukaj, ljubčki dragi. Udarili so tako, kot so, in naši so jih tako, kot pač so. Konec dober, vse dobro in nehajmo se sedaj s tem gnjaviti, lepo vaš prosim. Vprašanje seveda je, če je to že konec. Slavo bodo, kot je v vojnah navada, seveda pobrali tisti, ki jo znajo pobirati in imajo aparat, da jo za njih pobira. In da jo bodo poskusali vnovčiti, so tudi že dali vedeti. To je pač stvar morale. In dobrega političnega marketinga. Tega pa vodi za vsak primer
prijatelj iz mladih nog. Da ne bi dobili brezplačne reklame kakšni napačni elementi. Pa saj je narod tega že vajen in tudi Zemljarič je že bil predsednik vlade. Torej ne bo prvič, da se bo kdo sprehodil od Kidričeve do Gregorčičeve. Sicer pa, kaj je v tem slabega!? Kot je v vsaki stvari nekaj dobrega in seveda tudi slabega, je bila tudi ta vojna za nekaj dobra: Slovenci smo se dokončno otresli kompleksa slabih vojakov, slovenski policaji so prišli na dober glas (torej, če kdo, potem oni zaslužijo vojno slavo) in enkrat za vselej se bomo otresli balkanskih spon. Vsa druga pikolovstva pa bom raje prih-ranil za kdaj drugič.
Nič, kar za nas, pa žal ne velja za Hrvate. Tam poje neka čisto druga pesem, mnogo bolj krvava. Metalo nas je od gneva, ko smo gledali usode Kurdov, sedaj pa se Hrvatom ne godi kaj dosti bolje. Kaj čakaEvropa, ne ve nihče, nampa je iz izkušenj vse skupaj bolj jasno: Evropa je večnacionalna in kakšna je videti večnacional-na skupnost, je prav nam najbolj jasno. Katastrofa praviloma prehiteva po desni in se giblje mnogo hitreje od usklajevanja interesov. Zaradi slabih izkušenj usode ne kanim napovedovati. V normalnih državah v takšnih razmerah zaprejo tudi konjske stavnice.
Malo egoizma vendarle ne bo škodilo: za Slovence je najhuje, upam, vendarle mimo. Sedem suhih let bomo lažje preživeli kot Hrvati sedem krvavih. Nasploh balkanski lonec kani eksplodirati zelo kmalu: tudi Srbi med sabo še niso rekli zadnje besede.
Cinični in vendar: toliko bolje za nas!
Vaš Hamfri Bogart
P.s. Za Tribunaše mala nenavadnost: Bavčar in Janša sta svoje ministrsko delo v vojni opravila zelo dobro. Njuni resorji so delo opravili več kot dobro. Torej sta dobra ministra. Toda vprašanje je, če je nagrada za to lahko absolutna oblast. V demokratični državi bi bil odgovor jasen. Tu pa še ni povsem.
ojli9vc?bijs2<3e: iqo<^
TUDI   PROFHSOR    fREUD5EXOLOS   JE  "&)]_ &UL0    "PR^1    REŠITVI    NFUOGE'    S 3\iOiO T^ORVOO     0   POMHNKUIV/I    SpOLNl    \J-2r6o0l,,1
sibkoč  je živru
OSKOMK^      3>lNO2:Aue"RLK|   $OJ-I,>..
Kfl^o   Tfl-    'PoTerH
KPKTU5/ f
V.
5e   ^   RONJD°
KIK
SKUPf^J    SVR Sč   (59-   HRP^R    2>O   HlUOdW gR.lSRN^R     MOŽicftHOVi
?RRRDI    OPFFWXIH  ?RLDf?VflHJ    jp  3>iK0E«VR|

MA   KOi-

TUPI    1
nadaljevanje slem