Pokrajinski šefi Sodišče zadnjo besedo na čakanju o odcepitvi Roj? Stran 2 Stran 5 Št. 10/ Leto 63 / Celje, 5. februar 2008 / Cena 0,81 EUR Odgovorna urednico Ts^ana Cv^ Poginuli labod na deponiji buri domišljijo STRAN $ ligubila nogo, a ostala optimistka stuan 14 lipolnjena ieija: monopoli s skupino Casanova STRANU Foto: SHERPA Slavko hrezlô: »»Lahko smo prvi» lahko smo ladnjM STRAN 12 9770353734020 DOGODKI Pokrajinski šefi na čakanju Poslanci niso izglasovali zakona o ustanovitvi pokrajin - Zaustavljen proces regionalizacije Slovenije Dolgo se je tresla gora» v petek pa se je rodila zavrnitev najpomembnejšega pokrajinskega zakona, lo je zakona o ustanovitvi pokrajin. S tem je praktično »padel« celoten paket pokrajinske zakonodaje. Čeprav sta bila v prvem bra-nju sprejeta zakona o volilnih enotah v prve pokrajinske svete in o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin bi moralo glasovali dve tretjini poslancev. Zanj je glasovalo 50, proti pa je bilo 27 poslancev. Spomnimo, da naj bi na »naSem« območju nastali dve pokrajini, in sicer Celjska ter Savinjsko-šaleška pokrajina- Do kdaj je projekt regionalizacije Slovenije zaustavljen, je težko napovedati, verjetno pa se bodo s tem spopadli poslanci v prihodnjem mandatu. »Ustanovitev pokrajin je za Slovenijo nujna, zato menim, da bo mogoče v prihodnje še kaj naredili. Upam, da bodo tisti, ki so odgovorni, torej politične stranke, našii konsenz, ki bo omogočil njihovo us- Ivan Žagar t a novi te v. Zakonodaja je konsenz že seda) omogočala, saj potrditev ne bi pomenila dokončne ustanovitve, temveč zgolj podlago za nadaljnjo razpravo,« je poudaril pristojni minister dr. Ivan Žagar, ki je bil po glasovanju vidno razočaran, Čeprav so mu mnogi priznali, da je bila pripravljena zakonodaja najboljša doslej. »Upanje umira zadnje, torej &e vedno menim, da bi lahko naredil! korak naprej- Bojim pa se, da rezultat glasovanja kaže, da opozicija ne želi de- Jal(ob PresoDnik centralizirati države, skladnejšega regionalnega razvoja in primerljivih pogojev za življenje ljudi.« Od števila do financiranja Ce izluščimo glavne probleme, na katere so opozarjali opozicijski poslanci, je bilo v ospredju število pokrajin. Da je 14 preveč, da niso racionalne in še kaj bi $e našlo. To po prepričanju Jakoba Presečnika, vodje poslanske skupine SLS, pomeni, da bo ob morebitni ponovni raz- Takšnd delrtve Slovenije zagotovo ne faomo doživeli. Lojze Posedel pravi o pokrajinah skoraj zagotovo odpadla Savinjsko-Saleška pokrajina in da bo na našem območju samo ena pokrajina. Seveda, opozarjamo, če... Druga izpostavljena dilema je bil način financiranja pokrajin, za kar so poslanci prepričani, da bi morale imeti več samostojnih finančnih virov. Žafpa nihče ne ve oziroma ne pozna rešitve, za katere vire naj bi šlo. Tretja dilema, ki je bila izražena med razpravo, je bil način volitev predsednika pokrajinskega sveta. Po predlogu naj bi bil voljen posredno, torej da bi ga volili v svetu in bi imel za sabo večino svetnikov, To bi bilo za delo sveta boljše, vendar pa bi imeli volivci manjši vpliv. Če bi predsednika volili neposredno, bi zagotovo imel večjo veljavo» vendar pa morebitne težave v svetu. Seveda so se poslanci pogovarjali tudi o možnosti referenduma, ki so ga predlagali v poslanski skupini Zares, prit^nili pa so jim poslanci SD. Pri tem je v ospredju problem, kako bi zastavili referendumsko vprašanje. »Osebno sem za referendum, vendar za naknadnega, potem, ko bi poslanci poiskali najboljše reSitve,« je omenil Presečni k in spomnil na trditev premierja Janeza Janše, da je bil ob dvakratnem obisku vlade v vseh Srečko Meh slovenskih regijah odziv na terenu izjemno pozitiven. Tudi zato presenečajo ankete, iz katerih je moč razbrati, da so ljudje proti ustanavljanju pokrajin. Odzivi na Celjskem »Petek je bil črn dan, pa ne za razvoj Slovenije in njeno decentralizacijo, temveč za tiste, ki so se že videli kot bodoči pokrajinski šefi. Zakonodaja je bila slaba, na tej osnovi se ne bi dalo pripraviti dobrega zakona, zato menim, da je bila zavrnitev zakona dobra,« je povedal žalski župan in poslanec Zares Lojze Posedel. »Prej se med opozicijo in pozicijo ni dalo dogovoriti o spremembi ustave. Sedaj smo ta dogovor dosegli, v prihodnjem mandatu pa bi lahko pripravili zakonodajo, ki bo pomenila korak naprej, ne pa le upoštevati cilj, da pokrajine morajo biti. Pri naslednjih zakonih bo treba bolj upoštevati stroko in manj politično kupčkanje, ne glede na rezultat volitev. Logično bi bilo, da bi pokrajine zaživela leta 2010, skupaj z io-kalnimi volitvami, saj bi lahko avtomatično izločili kandidate za pokrajinske svete in župane,« »Nisem zadovoljen, da ne rečem, da sem žalosten. Ni prav in ni dobro, saj se bo- m Bojan Kontfč do razlike tako med regijami kol med občinami še povečevale. Po moje je Skoda, ker se ne bomo mogli v zelo kratkem času dogovoriti za nov način, menim pa, da bi bilo šest regij oziroma pokrajin v Sloveniji dovolj.« je povedal velenjski župan Srečko Meh, ki je prepričan, da pokrajin v naslednjem mandatu zagotovo ne bo, V dokaj neprijetnem položaju se je znašel Bojan Kon-tíč, poslanec S D, stranke, ki nI podprla zakona o ustanovitvi pokrajin. KontiČ je namreč že prej dvakrat vložil predlog zakona o ustanovitvi Savinjsko-šaleŠke pokrajine, in jebil tudi eden redkih opozicijskih poslancev, ki je fasoval za predlagani zakon. »Sam sem vseskozi* zagovornik regionalizacije in bi bilo čudno, če bi glasoval proti. Moja stališča so se razšla s stališči poslanske skupine pri oceni, ali bolje slaba zakonodaja ali nič. Sam sem pač prisluhnil strokovnjakom, da je bolje sprejeti slabe zakone in jih potem spreminjati,« je povedal KontiČ. »Ostalih pel zakonov bomo verjetno sprejeli, in tako bomo imeli sliko, okvirja pa ne. V prihodnje se bo pri regionalizaciji verjetno govorilo o drugačnem Številu pokrajin in drugačni vsebini zakonov.« URŠKA SELIŠNIK Pomoč fakulteti V lem študijskem letu je v Celju začela delovati Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, in sicer v programih Ekonomija v sodobni družbi v dodiplomske m in Menedž-ment znanja v podiplomskem programu. Na oba programa je vpisanih 189 študentov, od tega 130 redno. Fakulteta deluje na Mariborski cesti 7 v Celju, torej v stavbi, kjer je tudi Fakulteta za logistiko. Poleg Visoke komercialne šole je to že dr\iga samostojna visokošolska ustanova v Celju in tretja s sedežem v Celju, ki zdaj z že približno d tisoč Študenti vse bolj postaja tudi visokošolsko študijsko središče. Skoraj prav toliko časa kot razpravi o lokacijskem načrtu Cinkarne so celjski mestni svetniki na zadnji seji namenili razpravi o pomoči tej fakulteti. Občinski oddelek za družbene dejavnosti je predlagal, da tej fakulteti, ki je sicer zasebna, a Ima koncesijo države, pomaga v prvih treh letih delovanja. Pomoč so si zamislili kot oprostitev plačevanja za prostore fakul- www.novitednik.com tete. Razlog za takšno pomoč, ki bi za fakulteto pomenila prihranek dobrih 40 tisoč evrov letno, je podpora občine vsem novim Študijskim programom v mestu In to, da je študij na tej fakulteti študentom dostopen brez plačila šolnine. Svetnike je motilo predvsem to, da v občini ni dorečenih pravil igre za pomoč v podobnih primerih, čeprav so vsi v en glas zagovarjali uvajanje novih visokošolskih programov v bodoče univerzitetno mesto. Nekateri so menili celo, da gre za darilo občine, ki bo Šlo v zasebne žepe. šele pojasnilo, da gre zgolj za pomoč, ki je ključna v prvih treh letih delovanja vsake wsokošolske institu- cije, je svetnike prepričala. Nove fakultete kljub koncesijam namreč v prvih letih delovanja pridobivajo manj državnega denarja, tega pa je več, ko iz njih pridejo prvi diplomanti. Kljub sprejetju sklepa o pomoči, ki bo v treh letih novi fakulteti omogočila 120 tisoč evrov prihranka pri stroških, ta denar pa naj bi fakulteta prvenstveno namenjala dodatnim študijskim in obštudijskim dejavnostim, so svetniki zahtevali, da v občini sprejmejo jasna pravila igre pri pomoči občine ob zagonu novih visokošolskih programov. Tb-di zato, ker bo že v kratkem med novimi programi tudi visoka zdravstvena Šola. BRST Popravek v zadnji Številki Novega tednika smo v prispevku Soglasje Cinkarni, a z dodatnimi zahtevami citat tehnične direktorice Cinkarne Celje Nikolaje Podgoršek Selič precej na grobo povzeli in s tem naredili nekaj vsebinskih napak. Njeno pojasnilo o razvojnih načrtih Cinkarne zdaj objavljamo v celoti. »V lokacijskem načrtu Cinkarna ni predvidela rezervacije prostora za povečevanje količinske proizvodnje titanovega dioksida. Naša nazivna kapaciteta je 56 tisoč ton letno in bo nihala za nekaj odstotkov nad ali pod to vrednostjo, odvisno od razpoložljive zmogljivosti zdaj vgrajenih naprav. Na eni rezervirani lokaciji načrtujemo razvoj v smeri proizvodnje oblik titanovega dioksida, uporabnih za izdelavo sončnih celic. To ne pomeni nove količine, temveč delu proizvedene količine titanovega dioksida spremeniti področje uporabe tako, da bo dosežena višja dodana vrednost. Druga lokacija predvideva predelavo titanove sadre. S tem bi količino sedanjega odpadka zmanjšali. Predelava je možna v smeri proizvodnje različnih oblik izdelkov, ki so uporabni v cementarnah, kmetijstvu ali proizvodnji gradbenih materialov.« Lovski blagor tudi po zalfonu Lovci dosegli 20-letne koncesije - Pozornost izobraževanju v nedel)o so Člani Območnega združenja upravljal-cev lovišč (OZUL) Kamniško-Savinjskega lovsko uprdvljalskega območja na Ljubnem pripravili letni pregled odvzema divjadi iz lovišč» dogajanje pa so po-pestřili tudi z razstavo trofej. Seveda je nedeljsko srečanje minilo v znamenju slavja, saj so poslanci z v petek sprejetim t L »kon-cesijskim amandmajem« lovcem prisodili neke vrste zmago. Sicer naj bi spreme-njen Zakon o divjadi in lovstvu dokončno sprejemali jutri. Da bodo sprejete odločitve v prid lovstvu in divjadi, je prepričan Milan Cajner, predsednik OZUL-a, zakonske spremembe pa je na nedeljskem zboru podrobneje predstavil poslanec Jakob Presečnik. Glede na lovski zakon, sprejet pred tremi leti, bi morala država že izdati odločbe o koncesijah za trajno stno gospodarjenje z divjadjo» zaradi pobud za presojo ustavnosti pa se je s koncesijami čakalo na sprejem zakona. Da je bilo v zakulis-ju ogromno usklajevanj in lo-biranja, je jasno, saj je bilo poleg koncesi} kar nekaj vroče krvi tudi zaradi izpostavljanja, da novela zakona uvaja zasebna lovišča. »Lovci smo bili očitno dovolj uspešni, da se poslanci ne bodo odločili za spreje- V Sloveniji je bilo leta 2004 oblikovanih 14 lovsko upravljalskih območij, v bistvu ekološko zaokroženih enot. V OZUL-u KamniŠko-Savinjskega lovsko uprav-Ijalskega območja je 19 lovskih družin in 91 tisoč hektarjev. Pokriva zaokrožen prostor med avtocesto. Kamniško-Savinjskim i Aipami in Velunjo in po reki Savinji do Šempetra. Na nedeljskem zboru so lovci predstavili opravljeno delo, kaj so postorili v loviščih, ter se pogovorili tudi o napakah. manje neumnih odločitev,« je prepričan Cajner. Gre seveda za predlog, da bi skrajšali koncesijsko dobo z 20 na 10 let. Kakršnokoli krajšanje je nesmiselno in neutemeljeno, prineslo bi veliko špekulacij, končno ceno pa bi plačala divjad, so prepričani lovci. Po peikovi odločitvi poslancev bo očitno koncesijska doba le 20 let. Kakor kaže, bo pri prvi podelitvi koncesije imel prednostno pravico dosedanji upravijalec lovišča, torej lovske družine. Pri nadaljnjih podelitvah pa naj bi imela prednost lovska družina, katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na ob-močju lovišča. »Po vseh razpravah menim, da ta rešitev prinaša zadovoljivo stanje tudi v bodoče,« je omenil Pre-sečnik. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so med burnimi razpravami večkrat zatrjevali, da sprememba zakona spoštuje lastninsko pravico posameznikov, vendar ne uvaja zaseb- Lani so v KamniŠko-Sa-vinjskem lovsko upravljal-skem območju zabeležili največji odstrel pri smjadi, in sicer 1977 živali, predvsem mladičev in srn> trofejnih srnjakov pa nekaj v^ kot 400. Pri jelenjad! so uplenili 102 živall> med njimi 11 jelenov. Na območju so lani ustrelili Še 165 gamsov, pri maO divjadi, ki je zelo ogrožena, pa so odvzemi zgolj simbolični. Pomembna, Še bolj pa problematična vrsta je divji prašič, ki bi jih po načrtu morali upleniti 240, so jih pa 276, da bi ublažiti škodo. nih lovišč. Krepi pa dosedanjo lovsko dejavnost in ne posega v njeno organiziranost. Poleg lega novela prinaša številne novosti, ki bodo v prihodnje pripomogle k boljše-mu upravljanju zdivjadjo, Država bo podeljevala koncesije za trajnostno upravljanje z divjadjo v loviščih samo tistim lovskim družinam, ki bodo izpolnjevale pogoje Milan Cajner v lovski »opravi« glede strokovne usposobljenosti, zagotavljanja čuvajske službe in drugih tehničnih po-gojev, Vsak koncesionar bo moral spoštovali vso veljavno zakonodajo s področja lovstva. ohranjanja narave, varstva okolja, veterine, uporabe orožja in izpolnjevati načrte upravljanja z divjadjo. Njeno izvajanje bodo nadzorovale inšpekcijske službe. URŠKA SELIŠNIK »Nepoznavalci nas sprašujejo, kdaj sploh najdemo Čas za lov. Dejstva so. da trajnostno gospodarjenje z divjadjo zahteva veliko časa, lovstvo je vse bolj na očeh javnosti, zato čedalje več pozornosti namenjamo izobraževanju. Trdim, da smo slovenskih lovci, glede na vloženo delo, eni najbolj vplivnih naravovarstvenikov,« meni Cajner. TUdI zato gre upati, da bo brezvestnih lovcev, o katerih včasih beremo (in tudi piŠemo)> v praksi čimmanj. www»spar.si [Jteû ïïTsecMÏÏL msGE Pustni krof različni dobavitelji; 1 kos M- RmKmB . Ur-h ň ^ Pfekajene zadnje svinjske krače pakirano, KRAS, 1 kg ^onzA^ i ta. * PLAÇAS 5 VZAMEŠ 6 Voda Oaza rdeče grozdje rooibos. Radenska, 6 x 1.5 I cena za 1 kos 0.65 cena za 6 kosov 3,24 V^^ ROHUpo spravi t i<.« Tokrat so šli cez rob Krajani so v isti sapi opozorili tudi na domaČo raco Angele Hribemik, ki ima med krempeljci uničeno plavalno kožico. Trdijo, da ji je kožico razžrla voda deponije, kar naj bi bil po njihovem živ dokaz za to, da Cinkarni ni mar za okolje. »Takšno je stanje - ljudje in živali tukaj umiramo zaradi grozovito onesnaženega okolja,« so zapisali. Niso pa dodali, da račke nihče ni videl plavati na deponiji in da izvlečen labod takšnih deformacij ni imel »Sama niti Nogice domača račke, ki je vrohah krajana Franja Feriiha, so bolj podobne kurjim, saj plavalne koiice ni več videti. nisem opazila, kako uboga je račka, to so slučajno opazili drugi,« pripoveduje Angela Hribemik. ^Vem, da je to dobila od vode, no. ne vem, nič ne bom očitala, vem le, da je račka zdaj laka sirotica.« Po vsem tem se zdi, da so Člani civilne iniciative tokrat starejšo krajanko »izkoristili« za dokazovanje svoj ega in ob tem pozabili na konkretne dokaze. ROZMAR! PETEK Foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV novi íednik Na celjski proslavi bodo zapeti pevci I. gimnazije. (Foto: SHERPA) Slovesno in z nagradami Osrednje s lovesnosQ s podelitvijo nagrad In priznanj zâsiu^im na področju kulture pripravljajo v različnih krajih regije. V konjiški občini bodo jutri. v sredo, ob 17. uri odprli prenovljeno knjižnico v Lo-čah, v Četrtek ob 19. uri pa bo v Konjicah slovesna akademija s podelitvijo priznanj in nagrad. Nagrade bodo prejeli: Matjaž Šmalc» za uspešno S-letno vodenje gledališko-] i kovne kolonije Iskanja» Heda Vidmar šala mon za bogato ustvarjalno in organizacijsko delo na likovnem področju, Ljudski pevci Tepanje za bogato ustvarjalno delo inza izjemen pomen pri ohranjanju in promociji ljudskega petja doma in v tujini ter Gimnazija Slovenske Konjice za raziskovalni projekt Svetloba zvoka - moč duha v dolini sv. Janeza in za velik prispevek na področju kuhure v občini. Gimnazijcem so zaupali tudi oblikovanje tokratne prireditve. Vodovnik je hotel biti »fraj« v Zrečab bo osrednja občinska prireditev v petek ob 18, uri v dvorani kulturnega doma, v soboto pa bo v znamenju Jurija Vodovnika na Resniku prireditev Jaz hočem biti řraj. Podelili bodo priznanja in nagrade; skupinsko priznanje bodo prejele Pevke z Brinjeve gore ob 10-let-nid uspešnega dela, posamično priznanje pa tesarski mojster Ivan Podgrajšek iz Zîakove za uspešno obnovo Številnih objektov kulturne dediščine in Marija Kovačič iz Zreč za dolgoletno delo na različnih kulturnih področjih. Posebno pisno priznanje občine bo prejel Comet Zreče. ki v vseh petih desetletjih obstoja namenja posebno pozornost tudi kulturi. Prireditev bo obogatila razstava Brinjeva gora. V soboto ob 19. uri bo v Domu krajanov na Resniku še prireditev Jaz hočem bili fraj. Poimenovali sojo po najnovejši knjigi o Juriju Vodov-niku avtorja Antona Crični-ka. ki jo bo tudi predstavil. Izšla pa je tudi nova zgoščenka pesmi Jurija Vodovnika v izvedbi Ljudskih pevcev s Stranic. Prireditev bodo obogatili še z drugim kulturnim in družabnim programom. Priznanje godbeniicu V Vitanju bo osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v četrtek ob 19. uri v kulturnem domu. Na njej bodo podelili Prešernovo nagrado strokovnemu vodji Godbe na pihala Vitanje Pavlu Skazi, ki je godbo uspešno popeljal skozi prvo desetletje. Polcion Prešernu Osrednja proslava v Žalcu bo jutri, v sredo, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik bo dr. Geza Emiša, na proslavi pa bodo podelili Savi nova odličja. V Četrtek se bodo zvrstile proslave v Domu svobode Griže in Hmeljarskem domu Petrovče, obe z začetkom ob 18. uri, uro kasneje pa bodo v Savinovem salonu v Žalcu odprii razstavo kiparskih del nagrajenca Prešernovega sklada Petra Čemela. Ob 19.30 bo v Domu krajanov Vrbje večer glasbe in poezije. V peiek se bo ob 8. uri v Libojah začel pohod na Šmo-hor. ki ga bodo posvetili spominu na Prešerna, ob 19. uri pa bosta v Savinovj hiši Dani Bedrač in Slavica Tesovnik pripravila večer poezije. Priznanja sidada Slovenski kulturni praznik bodo všentjurju obeležili jutri zvečer v kulturnem domu. Ob 19, uri se bo začela osrednja prireditev, ki jo tudi letos organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Šentjur, ob- čina in Zveza kulturnih društev Šentjur. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja JSKD 10 Šentjur. Za uvrstitev in udeležbo na regijskih srečanjih jih bodo prejeh Vokalna skupina Grič iz Dob-jd med malimi vokalnimi skupinami, Ljudski pevci s Prevorja med ljudskimi pevci in godci ter Folklorno društvo Šentjur med odraslimi in otroškimi folklornimi skupinami. Agala Nuč iz OS Planina in Mateja Adrínek iz OS Blaža Kocena Ponikva bosta priznanji prejeli za nagrajena literarna prispevka na 20. RoŠevih dnevih ter Jasna Simončič za uvrslitev med finaliste literarnega festivala Urška. Z uvrstitvijo in udeležbo na državno srečanje se laliko ponašajo Godci Folklornega društva Šentjur in Gledališki krožek OS Planina, kar bo obojim prav tako prineslo priznanja domače občine. Program slovesnosti tokral pripravlja Prosvetno društvo Zarja iz Šenivida pri Planini, Slavnostna govornica bo direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter. Asicerceva priznanja v Laškem bodo slovenski kulturni praznik proslavili v Četrtek ob 18. uri z osrednjo občinsko proslavo v Kulturnem centru Laško. Podelili bodo najvišja občinska priznanja na področju kulture, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pa bo za posebnedo-sežke pri ohranjanju starih ljudskih Šeg in opravil podelil zlata možnarja. Na proslavi bo župan Franc Zdolšek Aškerčevo priznanje podelili Ljudskim pevcem iz Šentniperta za izjemne do-sežkenapodročjuohranjanja petja ljudskih pesmi v občini in širše. Nevenka Fantinat-10 bo priznanje prejela za zav- VODNIK TOREK« S. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Cdje_ Tista o Rdeči kapici Hermanove ustvarjalnwe 16.00-19.00 Galerija sodobne umetnosti^lje_ Delavnica risanja s Hermanom Gvardjančičem 17.00 Žalec, atrij Saving hl§e_ Otroško puslno rajanje z Romano KiajnČan 19.00 Knjigama Aniika Celje Oscar Leonel Ruiz - Ra* mirez; literami večer z mehiškim pe«nlkcm 19.3Q Zdravilišče Lažko Zdravstveno predavanje $ Simono Škei SRED A, 6.2. 10.00 Mazej novejše zgodome Celje_ Album za fotografije fotografska usrvorjaínica 16.00-19.0Û Galerija sodobne úměrnosti Cet|e_ Delavnica risanja s Hermanom Gvardjančíčem IS.OO Knjižnica Velenje, preddverje_ \%iko Šmajs: Skriti dnevnik predstavitev knjige, nœuop vûkûlf\£ skupine Animn Vi-tû£ 19.30 Zdravilišče Laško Zdravstveno predavanje Sanje Lončar čETirrac7.2. 12.00 N^uzej novejše zgodovine Celje_ Alma Kaflls! Moji izgubljeni topoli; spomini na drugo Bvctovfio vojno predstaviteif knjige 17.00 Dvorana 11. slovenskega tabora Žalec_ Plesni teater Ljubljana: Muca Copatarica zeto delovanje na različnih področjih kuliure v občini kol predsednica likovne sekcije Laško, literarna ustvarjalka in kot podpredsednica Etno odbora Jureta Krašovca Možnar. Karla Omerzela pa bo laška občina nagradila za 43 let delovanja na področju pevske kulturne dejavnosti in aktivnega petja v MoPZ Laško. Z zlatim možnarjem bodo nagradil! Ivana ielenca za uspešno večdesetletno delovanje na področju ljubiteljske kulture v KD Miklavž in KUD Laško pihalno godbo za 145 neprekinjenega uspešnega delovanja. Slavnostni govornik na proslavi bo umetnik Matjaž Pikalo. Gost Ivan IMinatti v Dvorani Prebold bo v četrtek ob 19.30 ob kulturnem prazniku osrednja proslava z gostom Ivanom Minatti- za Cicibanov abonma in iz-l'en IS.OO Osrednja knjižnica Celie, Muzejski trg-avla _drugega nadstropja SOO-letnica Primoža Tru-baija odpr^ raz^iOiveavtorja Marijana Piišavca 18.00 Galerija iikovnih del mladih Celje_ Ročno izdelano trofejno orožje Wolfa Mita in slike Ž^e Dolenc odpnje razstav 18.00 Kuluirni dom KUD Zarja TYnovlje Celje_ Prešernovo po naše nasiop članuv A maierske-ga glednii^ KlfD Zrnja Tr-T\ovljeCéije 18.00 Mladinska knjlgaCe^je Zmeneksknjigo dijaki Gimna^je Celj&Cen-ter bodo interpretirali poe-z^Ftanceta Prešemninso dobnikov 18.30 Dom krajanov Gomilsko jem in s slavnostnim govornikom Markom Repnikom. V programu bodo sodelovali Pihalni orkester Prebold, Harmonikarski kvartet Glasbene šole Žalec, vokalistka Manuela Goropevšek in Andrej Wassermann, Moški pevski zbor in recitatorji DPD Svoboda Prebold. Praznile v besedi in glasbi Celjani pripravljajo osrednjo slovesnost ob slovenskem kuUurnem prazniku jutri, v sredo» ob 19.30 v Narodnem domu. Slavnostna govornica bo upravnica SLG Celje Tina Kosi, v kulturnem programu, ki 80 ga poimenovali Slovenstvo skozi stoletja v besedi in glasbi, pa bodo nastopili dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju ler Mešani mladinski pevki zbor le gimnazije pod vodstvom Alenke GorŠiČ Ernst. BA, MJ, Sto, US. MBP Osrednja proslava ob kuJ* turnem prazniku 19.00 Dom kultureVelenje Osrednja občinska prire« ditev ob slovenskem kul* lumem prazniku ^ottSeMouse. Piesni studio N,RohiKlančnik 19,00 Savinov likovni salon Žalec___ Odprtje razstave kiparskih del Petra Čemela nastop klavirskega (ria Srednje glasbene in baleine Sole Ljubljana 19.00 Hotei Evropa, kavama Prešerne besede predstavitev ceijskih liierar-nihiistvaijakev 19.30 SLG Celje Avtorski projekt Igralcev SLG Celje in Željka Vuk-mirice: Borza slovenskih karakterjev premiera. atfonmaPnmiie-ra in izven 21.00 Local Celje Mike Sponza & Contemporary blues 13-letniMataj je tihfant Trenutno jBdoma,ker so njegovi sošolci všoli Klemen. Pridevetih letih ve, kakose počutiš, ko ostanešbrezvsega.in vnaravi.Aničhudega, Matej je najbolj vesel, će je doma in ôe lahko kakoje biti hvaleřenza vsako stvar, kJjodobišoddobrih ljudi, da lahko kako pomaga na kmetiji. zaživiš na novo. Matej in Klemen dobila računalnika Po požaru sta vsak cent skrbno hranila za računalnik, a jima je željo izpolnilo primorsko podjetje Decembra smo poročati, da seje družina Kapel iz Javornikâ nad Štora-mi preselila v hišo, ki jo je s pomočjo donatorjev in podjetij iz vse Slovenije končno obnovila po katastrofalnem požaru. Med lanskimi velikonočnimi prazniki so ji ognjeni zublji namreč popolnoma uničili hišo. Slovenija se je takrat odzvala v veliki meri in družini pomagala na različne načine. Po objavi prispevka o družini Kapel v osrednjem informativnem programu na nacionalni televiziji se je s posebno gesto od^^alo tudi podjetje SAOP računalništvo iz Šempetra pri Gorici. Dušan in Marinka, njena mama in tela 1er zdaj 9-letni Klemen in 13-Ietni Matej so božične prazrúke že preživeli v svoji hiši- Požar jim je za velikonočne pravnike le v nekaj minuiah uničil vse, kar so imeli. Osiali so brez oblek, stvari, hrane. Da je bila tragedija Še večja, je bila njihova hiša takrat popolnoma obnovljena. Družino je pod svojo streho vzel sosed, pomagal jim je, kolikor je mogel» a prišla je zima in bilo je lako hudo, da je zamrznila celo voda v zasilnem pralnem stroju. A sosedje in delavci so pohiteli z delom, da je družina za božič lahko bila vsaj na toplem. Ko je na televiziji vest o težki usodi mlade družine nad Storami in predvsem željo Mateja in Klemna, da birada imela računalnik, slišal direktor primorskega podjetja z računalniško opremo, se je istega dne odločil, da jima ga bo priskrbel. In ne le enega, temveč dva. Tako se je včeraj v Javorniku po treh urah vožnje oglasil eden od zaposlenih v podjetju in otroka izjemno razveselil Dobila Sla celo vsak svoj računalnik» podjetje Jima je doniralo tudi tiskalnik. Po požani sta vsak cent in evro skrbno hranila ravno za računalnik, zdaj si bosta s prihranjenim denarjem lahko kupila kaj drugega. Lanski požar in vse, kar se je zâTèd) tega dogajalo, je seveda pustilo posledice tudi na fantih, čeprav sta pridna tako doma kot v Šoli. Starejši Matej je pred dnevi dobil tudi svojo sobo, kar je njegovo živijenje še bolj postavilo nazaj na ustaljene tire. Seveda pa nova hiša - postavljena na temeljih do lanskega aprila ene najlepše obnovljenih starejših hiš na območju Svetine - še kar nekaj časa ne bo tako domača, kot je včasih bila. Manjka še veliko opreme, med drugim tudi kuhinja. «Nikoli ne bom pozabila tragedije, pa tudi lega ne, koliko so nam pomagali podjetja in ljudje iz vse Slovenije,« pravi Marinka Kapel. Sicer pa primorsko podjetje, ki je otrokoma podarilo računalnika z vso opremo, co ni storilo prvič. Že več let aktivno sodeluje v humanitarnih projektih, svojo opremo don ira tudi bolnišnicam. SIMONA ŠOLINIČ »Odrešena<€ Kalvarija Po revizijskem poročilu o poslovanju Občine Šmarje pri Jelšah v letu 2006, ki je kazalo na nepravilnosti pri sofinanciranju obnove kulturnega spomenika Kalvarija. se je med občinskimi svetniki vnela vroča razprava o tem, kdo je za to kriv. Svetniki so ponujali tudi možnost predaje dokumentacije kriminalistom, o čemer smo že pisali. A kot kaže, to ne bo potrebno. Revizorka Brilla Frlin Novak je namreč pripravila dodatno poročilo, v katerem ugotavlja, da na podlagi preučitve dodatnih dokumentov, računov in kontne kartice ^avne knjige podjetja Hai, d.o.o., ki dela izvaja, 1er pojasnil šmarske župnije k bajičnim izpiskom ni našla znakov, ki bi kazali na nenamensko porabo občinskega denarja. Izvajalec del in župnija sta namreč pripravila skupen račun, dokument,.namenjen le občini za nadzor nad porabo sredstev, ki pa ni predstavljal podlage za knjiženje v knjigovodskih evidencah. V zaključku dodaja, da je bil postopek izbire izvajalca sicer res nepravilen, a.to ni vplivalo na porabo denaija. Prav tako naj bi imelo omenjeno dejanje manjšo težo kot nenamenska raba sredstev. Po besedah tajnika občine Petra Planinška pa je občina že lani oblikovala kontrolni sistem, ki omogoča zakonito in transpareni-no porabo namenskih proračunskih sredstev. AK Pokop pusta Jutri ob 16. uri bo v srediSču Dobrne 43. tradicionalni pokop pusta, ki ga pripravlja Prostovoljno gasilsko društvo Etobma. Na prireditvi bodo sodelovala številna društva in otroci iz občine ter predstavniki okoliških občin. Najbolje pripravljeni vozovi z najizvirnejšo pustno tematiko bodo nagrajeni. Poskrbljeno bo tudi za pustne dobrote. Kot so dejali organizatorji, bodo za spodoben pokop pusta poskrbeli tudi v Celju. Na osrednjem prizorišču v Prešernovi uhci pred Banko Celje se bodo od norčavega hrusta poslovili prav tako ob 16, uri. Tradicionalno vlogo pustnih pogrebcev so ludi letos prevzeli člani KUD Svoboda iz Zagrada pri Celju. Vse je odvisno od Bistrice Po petem razpisu za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah se vrsti v obsoteljskih občinskih svetih sprejemanje obveznih soglasij občin k imenovanju kandidatke Irene Nunčič. Svetniki so doslej povsod sprejeli sklep soglasno, čeprav so imeli med petimi kandidati tudi svoje, iz lokalnih okolij. S takšnimi, soglasno sprejetimi odločitvami želijo zaključiti blizu tri leta dolgo iskanje direktorja. Potem ko so sprejeli soglasje v občinah Šmarje pri Jelšah in Rogatec, sta v zadnjih dneh sledili še soglasji občin Rogaška Slatina in Podčetrtek, v Bistrici ob Sotli pa se bodo o njem kot zadnji odločali 14, februarja (svojo kandidatko, mag. Valerijo Sle-menšek, so imeli tudi iz občine Bistrica ob Sotli). V primeru. če bo Šmarčanka Irena Nunčič prejela soglasje še v Bistrici. postane po pravni plati lakoj po sprejetju tega sklepa nova direktorica ZD Šmarje pri Jelšah, iz javnega zavoda pa jo o tem le še uradno obvestijo. Kot je poudaril na Četrtkovi seji občinskega sveta Podčetrtka protikandidat Nunčičeve, mag. Marko Jurak iz Viršta-nja, se dolgotrajna kriza že pozna pri delovanju zdravstvenega doma, zato je ludi sam kol svetnik glasoval za njeno imenovanje. BRANE JERANKO & CELJE Ker Je već znanja danes več uspoha jutri: www.lu-celje.si ?AMCAfU6VA UliCA t »M C«4«. a«WU}é Predstavniki verskih skupnosti na sprejemu Celjski podžupan Marko Zidanšek je v sredo, v odsotnosti župana Bojana Šro-ta. priredil tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti s sedežem v Mestni občini Celje. Sprejem je bil v Hotelu Štor-man. V nagovoru je Zidanšek poudaril izredno dobro sode- lovanje mesta z verskimi skupno s uni in se zali valil za sodelovanje. Poleg predstavnikov katoliške cerkve, ki je v mestu. ki je tudi sedež Škofije, najmočneje zastopana, so se sprejema udeležili ludi predstavniki baptistične krščanske skupnosti, islamske skupnosti, Jehovovih prič, krščanske adventistične cerkve, krŠČan-skť cerkve Kalvaiija in ceik-veJezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. V sredo pripravlja župan Bojan Srot v Gostilni Culk še sprejem in srečanje z vodstvom Združenja borcev za vrednote NOB Celje. BS. foto: GK - Št 10-5* februar 2008 VABIMO K VPISU: • Brezplačna osnovna §ola za odrasle - vpisujemo « Dvostavno knjlQOvodstvo na računalniku (osnovni) - začetek 11. 2. 08 « Rotorika in komunikacija - začetek 12. 2. 08 • Nevrollngvřstlčno programlfanje - NLP diploma - začetek 13. 2. 08 • Tdčajj tujih jezikov-začetek 18. 2. 08 • Oblikovanje dinamičnih spletnih strani - začetek 15. 3. 08 • Tečaj težke gradbene mehanizacije - marec 08 • Osnove astrologije; numerologlja - marec 08 NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • Izvajdfee zidanja In omstavan|a - preverjanje 20. 2. OB • Izvalatec betonskih del - preverjanje 20. 2. 08 • Izvajalec del nizkih gradenj - preverjanje 20. 2. 06 • Socialni oskrbovalec na domu - začetek 25. 2. 08 Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50: e-mail: info@lu-celie.si a\i osebno na Ljudski univerzi Celje Vodja generalov vranarjev (Vlado Ranćigaj), ki so oblast in m pravice na Vranskem Uozírsklpustnakisotrškeprawcepode1ÍN»svojemu skupni imenovalec je pač ljubezen. Mojco pa tako ali tako poznamo že kakšno desetletje. Vedno liste nemirne očke in smeh; Mojca ni mogla bili pri miru niti pet minut. Za lep Čas jo je odneslo na drug kontineni, nato seje vrnila s Steveom iz Zambije, ki jemimogrede krasen fant, kar smo uspeli preveriti tudi v praksi. Najbolj glasna in glavna je bila Toki, osem mesecev stara dojenčica. Ampak pojdimo po vrsti. »Saj sem že prej polovala po Afriki, potem pa sem se odloČila še za pomoč v eni od Sol v Zambiji. No, tam je poučevai Sieve in preskočila je iskrica. Spoznala sva se pri projektu Children's Town, ki skrbi za bivše oiro-ke z ulice ter ranljive otroke iz skupnosti. Steve je tam delal kot učitelj po končanem kolidžu. jaz pa sem tja prišla kot prostovoljka in sem pomagala pri poučevanju»« natančno obrazloži Mojca. Na torti preiirsčen v Stiwa Sedemo za družinsko mizo Štrausovih. kmalu se pridružita le babi in dedi (čeprav, poudarek, še nisia v »penziji«), Majda in Srečko, Glavna je pa tako ali tako Tokozani Naja, raalčica, ki bo zagotovo novinarka. Mikrofon in bel ež ni ca gresta naravnost in dobesedno v usta. Mojca in Steve sicer živita v Ljubljani, kar narekuje MojČino delo, a sta vsak konec ledna na obisku v Šmarju, kjer se, kol pravita, najbolje počutita. Predvsem Steve. »Najprej je seveda bil glavna atrakcija Šmarja,« se smeji Mojca. Ampak zakonca Zulu sta poskrbela, da so se razblinili vsi prvi morebitni predsodki. »Meni je všmarju prav lepo; je dosti bolj podobno tempu življenja v Zambiji. Tam so odnosi bolj pristni, vsak sovaščan te pozdravi, ko te sreča, lako je tudi v Šmarju, v Ljubljani je težje sklepati poznan siva,« pravi Steve in mi zatem v zam-bijščini intepretira nekaj, kar bi v prevodu zvenelo »lep pozdrav«, medtem ko je v originalu to precej dolg niz zapletenih besednih zvez. Z Mojco sta se poročila v Šmarju in ravno šmar-ski župnik je tisti, ki je Sle-vea »posvojil«. »V Zambiji je večina ljudi kristjanov, krščanska tradicija je zelo močna,« pravi Steve. Šmar-ski župnik je bil tudi listi, ki ju je poročil, in Mojca še vedno ne more pozabiti, kako so na naročeni torti so-progovô ime črkovali kar Stiw. Babi Majda doda, da gre Steve skoraj vsako nedeljo k maši. Da ne govorimo o tem, kako je ob lanskih božičnih praznikih doživeto odigral vlogo enega od svetih ireh kraljev v živih jaslicah šmarske Kalvarije. Kar za Zambljca sredi zime ni ravno mala malica. »Sem mislil, da bom imel več težav s slovenskim mrazom, ampak sem se lepo navadil. saj so se temperature prijazno počasi nižale. Glej- Družini Štraus in Zulu. Vsredišcu pozornosti seveda mala Toki. Toki bo imela dve domovini, mami in očka namreč vlačo nazaj v Zambijo. »Tokazani aH dana od boga,« pravi ponosni oČka Stevo. ce, skoraj že pomlad, jaz sem pa še vedno živ,« se po-Šah in pogleda skozi okno na travnik, kjer. že cvetijo prve l rob entice. Afrika vabi nazaj Sicer pa imaia ravno Steve in babi Majda po telefonu, kadar je družina v Ljubljani in glavno vlogo starša in skrbnika male Toki (ljubkovalna okrajšava) prevzame Steve, neskončna usklajevan/a. Glavni jezik sporazumevanja je ob našem obisku angleščina, slovenščine se mladenič že uči. »Moja lepa žena,« Že na primer zna reči. »Krasen fant je. priden, delaven, pošten, kaj bi si za Mojco lahko še želela,« pravi Majda. »Ja, saj ga grozno razvaja! Ko je izvedela, da Steve rad pije ko-kalolo, ga je ob naslednjem obisku čakalo pel litrov te pijače. Od takrat, ko je dognala. da rad je mango, ga je zagotovo kakšen kilogram na zalogi,« pravi Mojca. Edini za resen in posledično neprijeten spopad, ki sta ga morala zakonca Zulu prenesti pred poroko, je bil seveda boj z birokracijo. »Edino predstavništvo Slovenije za celotno Afriko je v Kairu in trajalo je več kot pol leta, da je Sieve sploh lahko prišel v državo. Zdaj je lažje, takoj ko smo naredili prvi korak, se je vse nekako začelo odpirati. Postopoma prošnja za državljanstvo, dovoljenje za delo ... Saj bo,« pravi Mojca. »Steve bo. Čeprav je izučen učitelj, verjetno šel študiral,« doda in besede pospremi z zaljubljenim pogledom. Steve si vsekakor želi delati z ljudmi, najraje bi se zaposlil v zdravstvu. Sledi še pogled v prihodnost. »Čislo pravega domotožja nimam, obrazi, nasmehi so tisto, kar pogrešam,« zažari Steve, ko govori o svoji domovini. Mojca se je v Zambijo dobesedno zaljubila. »Tista socialna nota, ne vem, kako bi pojasnila. Ljudje so preprosti, iskreni, neposredni, odprti. Ko sem delala z otroki, sem opazila Še eno razliko; zam-bijski otroci znajo veliko bolj ceniti priložnost^ da se lahko šolajo. Pri njih to ni samoumevno, šolanje je drago, izobrazba razkošje,« razmišlja Mojca, »Verjelno bova odšla nazaj v Zambijo. To je nekako želja obeh, tja naju vleče srce, pa ne, da bi nama bilo tukaj hudo.*< se strinjata. Mala Toki vmes že malce demonstrira, zato jo vrnemo v središče pozornosti. Zagotovo bo deklica govorila slovenščino in zam-bijščino oziroma, kot pravi očka Steve. enega od zam-bijskih narečij, ki jih v državi poznajo več kot 70. Očka je bil tudi tisti, ki je mal-čici izbral ime. »Tokozani, kar v prevodu pomeni dana od boga,« se nasmeje Steve in punčico svojega očesa stisne v objem. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN VASE SKRITE ZEUE--^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE slovno priložnost in bil ob tem Še radodaren: »Dva »jur-ja< li dam.o Pevka in igralka KI j ufa zavzetemu igranju, so akterji tokratne skrile želje našli čas za pogovor tudi o «nepjo slovnih" stvareh. Piinci sla namreč zelo aktivni, Saro ste iahko že spoznali v naši oddaji Full Cool Demo Top, kjer je skupaj s Klaro Bor-Sič pred dvema letoma celo zmagala. Kar nekaj časa se je pustila prepričevati» a šti-rim fantom se le ni mogla upreti. Zapela je svojo lastno pesem. »Odličen glas imaš,« so se strinjali fantje. Katja prav tako rada poje. a ima igralske ambicije. Sicer pa trenira twirling. »Mažo-retke korakajo, pri twirlin-gu pa gre za ples. akrobatiko, balet.« Ervin in Vlado sta ugotavljala, da bo zagotovo »mišica« ali pa bo uspela kot igralka. Če je zapela Sara, so morali zapeti tudi Člani zasedbe Casanova in to ne samo svojo uspešnico, ampak tudi nekaj hitov drugih pevcev. Katja je izkoristila priložnost in Ožbeja vpraSaJa, ali si res dopisuje z njeno kolegico s pevskih vaj. »Je pa ne poznam, kdo pa je to?« se Ožbej ni spomnil. Kdo je zmaga), ne bomo nikoli izvedeli. Igro so namreč po dobri uri in pol igranja prekinili. »Misiim, da se vsi strinjamo, da sta dekleti zmagovalki,« so zaključili fantje. Vmes sta nastala $e dva videoposnetka in fantje so ob-Ijubili, da ju bomo lahko videli na njihovi spletni strani. Kako so prepevali» pa boste lahko slišali na Radiu Ce< Ije v soboto po 10. uri. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJA DERNOVŠEK Ka^a (levo) in Sara v dni^i članov skuoine Casanova. Fantje za punci Skupina Casanova je presenetila naši mladi bralki • Monopoli in petje za dobro voljo Saro Pihler in Katjo Korošec je zanimalo, ali so fantje iz skupine Casanova res takšni zapeljivcl> kot bi zanje lahko sklepali po imenu skupine. A tega nista priznali sami. Na nas so se namreč s pismom obrnili njuni sorodniki in jima pripravili presenečenje. Ker so fantje veliki ljubitelji družabnih iger, to pa naj bibili tudi Sara in Katja, smo jih posuvili v vlogo podjetnikov - skupaj so igrali mo- nopoli. In to kar v studiu B Radia Celje. A za začetek veliko presenečenje» saj Sara in Katja sploh nista vedeli, zakaj so ju pripeljali na Radio Celje. Potem pa skozi vrata naše medijske hiše stopijo fantje skupine Casanova - Ervin» Ožbej, David in Vlado. Punci sta ostali brez besed. »Sumila sem. Babica je rekla, da gremo na Radio Celje, poznam pa tudi to akcijo skritih želja>« je kasneje priznala Katja. Naj se igra začne Vlado je priznal, da Še nikoli ni igral monopolija. a ga to ni skrbelo. »Saj kocko zna vsak melail, ne,« seje tolažil. »Jdz sem gâ igral ubzslú-nje 14 dni nazaj,« se je pohvalil David. In zato je prav on prevzel vlogo bankirja. Ko je bil denar razdeljen, se je igra lahko začela. »Kupim,^ smo prvega slišali Ožbeja. »Tega ne kupuj» propada,« ga je Vlado skuSal odvrniti od nakupa. Pridružil se mu je še Ervin, »Se ne splača, mislim, da dobiš samo 50 tolarjev. če pride nekdo na to polje.« Kdo ve, ali sta bila tako solidarna ali pa sta želela v nadaljevanju igre sama ku-pití tisto podjetje. Ervin morda, Vlado pa je kasneje svoje premoženje dal na razprodajo in tako ugodno prodal podjetje, vredno 7 tisočakov, »jur-ja< mi daj za Pohorje!« Ervin je takoj sprejel ponujeno po- i Enfin in Vfado sta bila najbolj glasna. Jupi. danes bom prvič igral monopoli. Uh, smo zatopljeni v igro. Le kdo bo zmagal? »Lahko smo prvi, lahko smo zadnjiifc Ko so pred rokomeUŠi Celja Pivovarne LaSko tekmeci v drugem detu lige prvakov Szegedr Barcelona in Gudme ter v domaČi konkurenci Gorenje. Gold Club in Koper (domača obračuna bosta le z Madžari in Hrpeljd), je najprimernejši sogovornik o trenutnem stanju trener Slavko (ve-zič. Priprave v Zreiah so zaključili s prijateljsko tekmo s trebanjskim TYimom in zmago z 31:24. Po lestkrat so zadeli Miha Gorenšek, Miladin Kozlina In Edi Kokšarov. Kako je bilo pod Pohorjem, ste izpolnili cilje nekajdnevnega druženja? Prijateljsko srečanje z Metalurgom je pokazalo, da smo >^ra2suii« po EP. Krajše priprave so bile nujne zaradi treninga taktike. V (reh dneh smo imeli šest treningov, c^edovali srao si posnetke nasprotnikov. Zdaj spel normalno delujemo, a tekme bodo pokazale. Če to dejansko drli. Domiselni Šaljivec Nikša Kaleb, levo kriJo hrvaške reprezentance. ni igral v finalu EP> pred njim pa je dejaJ, da ima Renato SiUič eno polovico trebuha ravno, drugo pa takáno, kot da je noseč. Navkljub liematomu je krožni napadalec Celja igral dobrih 9 minut Za koliko Časa je Í2^bljen za klub? Tam je hrvaško vodstvo pač storilo vse. da bi igral lYudil se je, a ni Šlo. Zaradi natrgane mišice mora počivati tri ledne. Predvidevamo, da se bo vrnil v 4. krogu lige prvakov. Medlem smo Miho GorenSka prekvalificirali z levega krila na črto, kjer je že deloval. Prepričan sem, da se bo znal boriti z višjimi in težjimi tekmeci. Mi pa bomo upali, da novih poškodb ne bo, Na povratek Alema To-skiča Še ne računamo. Njegova rehabilitacija poteka pod nadzorom zdravnika Matjaža Sajovica po predvidevanjih. Ste razmišljali o nakupu $e enega »pivota«? Za reakcijo nam je ostalo zelo malo časa, ko na agu ni pravšnje izbire. Danes se izteče rok za prijavo igralcev evropski zvezi za dru^ del lige prvakov. IXidi pri Gorenju tarnajo glede zdravstvenega stanja Draga Vukovića, Luke Dobelš-ka, Sebastjana Soviča, Alena Blaževića in Aleša Sirka. Imate vi kaj dodatnih informacij? Iz Gorenja so večkrat prihajale tovrstne vesti. Nekaj problemov imajo, a ne tako hudih. Morda res ne bo zaigral Vuko-vič. Mi se pripravljamo, kot da bodo popolni. Statistika pravi takole: David Špiler je na evropskem prvenstvu igral le dobro uro, Zor-man, denimo, dobre tri ure, Miladln Kozlina je bil na igrišču uro in 44 minut, večinoma v obrambi, Dragan Gajič eno uro, Gorazd Škof je stal med vratnicami tričetrt ure manj kot Beno Lapajne. medtem ko Aljoša Rezar» že junak tekem lige prvakov, sploh ni dobil priložnosti. Podatki, ki pričajo» da so bili slovenski reprezentantje iz Celja v senci, vam nikakor ne gredo na roko. GajiČ je odkrito priz-nal, da je razočaran in da ne ve. kdo so bili posredniki za takšna dejanja. Te teme se ne bi želel dotikali, je pač stvar selektorja. Vsak, ki pride na prvenstvo, si želi igrati. Če je bil kdo prikrajšan, so bili to zagotovo našteli igralci. V igralskem smislu to za njih ni bilo dobro. Po drugi strani pa niso bili izžeti kot ponavadi, ko so se vračali z velikih tekmovanj. Sedaj se bodo želeli dokazati za rezultate, ki jih pričakujemo. Kaj nam laiiko poveste o levičarju Alekseju Peškovu? Šest zlatih medalj za Sankaku Celjski judo klub Sankaku je prepričljiv zjnagovaJec letošnjega državnega prvenstva za Člane in članice, ki ga je gostila Slovenska Bistrica. Priboril si je kar šest posamičnih naslovov državnih prvakov, večino v ženski konkurenci, Zmage so vknjižili Petra Nareks, Vesna Dukič, Uršká Žolnir, Regina Jerneje in Lucija Polavder ter Matjaž Terbovc. ki je dostojno zamenjal poškodovanega klubskega borca Rokija Drakšiča. V moški konkurenci so slavili še trije Celjani, ki nastopajo za Impol, Denis Imamovič, Primož Ferjan in Matjaž Ceraj. DŠ Oboji v 1. ligo? Ljubitelji ženske in moške odbojke v Spodnji Savinjski dolini so v soboto lahko prišli na svoj račun. V telovadnici šempeirske osnovne šole je bil kar trojni odbojkarski spored. V 15. krogu 3. SL je druga ženska ekipa Alianse Šempetra izgubila z Dravogradom z 1:3. Nato so v 13. krogu 2- lige domače odbojkarice s 3:0 premagale Mursko Soboto in potrdile vodstvo na lestvici. V zadnji tekmi je moštvo SIP Šempetra ugnalo Portorož s 3:1 in ima pel točk naskoka na vrhu drugo ligaške lestvice. Obe Šempetrski ekipi imata precej možnosti, da v naslednji sezoni spet zaigrata med slovenskimi prvoligaši. TONE TAVČAR Drži» da je bil pri nas na preizkušnji. Spada vgeneradjo Nat-ka, Brumna, Kozline. Bojda je irael konflikt s ireneijem Mak-simovom. Pogovori so v toku. stvar pa Še ni izpeljana, a če bo, bo kmalu. Najbolj je športno Celje vznemirila vest, da se zanimate za povratek Sergeja Har-boka. Najbrž je odškodnina Rhetn-Neckar Lo wena zelo visoka, saj ima Še dveletno pogodbo? Res je> a to ni edina težava. Tam ima Haibok, ki bi si ga Želel domala vsak klub, dosti višjo plačo kot jo je imel v Celju. Verjamem, da se je v našem mestu odlično počutil in da pogreša precej tega vzdušja ter da se rudi zato želi vrniti, a obenem ne vidim veliko možnosti, da bi kmalu zaigral za Celje. Vam je na klopi Celja s Koz-lino> Terzičem, Špilerjem, Sto-janovičem in Kosom na zunanjih položajih uspelo premagati Veszprem in Gum-mersbach, potem ko je bila zavožena kar poldruga sezona. Se Še spominjate občutkov tistih dni? Izhodiščni položaj je bil slab, odločitev posledično težka. Srčno smo si želeli odigrati mak-simalno v nabito polni dvora- Slavko Ivezic ni pred vročo publiko. VUstem trenutku sem si mislil, da nam nihče ne bi zameril, če nam ne bi uspelo. Najbrž sem se motil... Barcelona. Szeged in Gudme bodo vaši tekmeci v drugem delu lige prvakov, v ka* terem praktično nimate iz^-biti ničesar. Pa vseeno, kaj bi vas že zadovoljilo? Pričakujem vse domače zmage, kar zveni enostavno, pa ni. Učijo nas izkušnje. Szeged in prejšnji danski prvak Kol ding sta visoko vodila v naši dvorani. Barcelona je še vedno evrop- ski gigant. Če bi domačim zmagam dodali Še eno z gostovanj, bi bili zelo blizu vrha skupine. To je realnost. Lahko smo prvi, lahko smo zadnji. Szeged? Posnetek velenjske tekme Gorenje - Szeged nam je razkril značilnosti današnjega in nedeljskega nasprotnika. Madžari so zelo ostri v obrambi, zato izstopa vratar Puljezevič, v napadu pa je zelo raznovrsten dirigent Andjelkovič. Čaka nas težka naloga. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATiC Brazilski virtuoz že navdušil Nogometaši MIK CM Ce-Ija, ki so včeraj spet odpotovali na priprave v hrvaško Istro, so na Skalni kleti ugnali drugoligaško moštvo Zavrč s 3:0. Dvakrat je zadel Nejc Peč-nik, enkrat pa Brazilec DaU tro Inacio Linck Engster. V Izdihljajlh prest^nega roka sta se nogometna kluba MIK CM Celje in Domžale dogovorila o prestopu napadalca Sla-više Dvorančlča. V Brežicah rojen 29-letni napadalec je podpisal triletno pogodbo. Trener Pavel Pinni je tako ekipo močno okrepil v napadu, saj so ostali vsi obstoječi napadalci, prišii pa so še Dvorančič, Hrvat Petričević in Brazilec Dal-tro, ki lahko podobno kot Peč-nik igra za napadalcema. Zanimivo glede Dvorančičaje, da je najtežjo poškodbo doživel prav v Areni Petrol, ko mu je nogo zlomU Dejan Urbanč, njegov bodoči soigralec. Dvorančič še ni zaigral. Jovandič si skuša priskrbeli ustrezno dokumentacijo za bivanje pri nas, poškodbe pa tarejo Šeligo, Marl ona, BiŠČana, Križnika in Lekiča. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V trojnem bloku Alianse so bíle: (z leve) Neia Krajne. Andreja Vodeb In Maja Vasle. Hitri in tehnično zelo podkovani Brazilec Daltro jazena pnri tekmi navdušil navijače Celjske grofe, ki so tudi na prijateljski tekmi 2 drugoNgašem glasno pozdravljali vsako uspeino akcijo svojih ljubljencev. ŠPORTNI KOLEDAR I Torek, 5. 2. ROKOMET I. SL, 17. krog, Velenje: Gorenje-Celje Pivovarna LaSko^iS). Sreda, 6. 2. KOŠARKA 1. SL (ž), IS. krog: Konjice Merkur Celje (17). Pet tehničnih napale v Treh lilijah Dva lokalna derbija sta zaznamovala 18. krog lige UPC Telemach» saj sta oba prinesla veliko razburjenja. V Šoštanju je bil zmagovalec odločen lesi sekund pred koncem, v laškem pa so imeli slabi sodniki ogromno dela, da so umirili razgrete strasti na obeh straneh. OdloČil Žan Vrečko v Šoštanju je Elektra Esotech dosegla še četrto ^poredno zmago, za katero se je morala zelo potrudili. ŠentjurČani so se namreč odlično pripravili na igro Soštanjskega moštva in bili zelo blizu presenečenja. Vodili so namreč večji del prvega polčasa. S irdo obrambo so odlično kljubovali domačinom, ki 50 šele v finišu tega dela prišli do prednosti. Potem so si jo izmenjevali vse do zadnjih sekund. Pred tem so Šo-štanjčani po peti osebni in nato še tehnični napaki Primoža Kobaleta s serijo Žana Vrečka (22 točk), ki je zadel tri od štirih prostih metov ter dodal še koš, pobegnili na 79:72 v 38. minuli, kar je bila njihova največja prednost. Kazalo je na konec odpora Alposa. A lako ni mislil Živko Misirača (19), ki je zadeval z vseh strani, Tadej Košlomaj (13} pa je 22 sekund pred koncem izenačil na 83:85. V zadnjem napadu je najprej Štefan LiČartovski (11) prehitro metal za tri točke in zgrešil. V skoku je zgrešil Še Dražen Bubnič (9), zato pa ni po novem skoku v napadu (Elektra skupaj kar 16) zgrešil junak srečanja Vrečko. Šest sekund pred koncem je potisnil žogo skozi obroč za zmago, kajti Misirača tik ]Dred sireno ni prišel več do pravega meta. ŠoStanjČani so Se drugič v tej sezoni premagali Šentjurčane. Po tekmi je domači strateg Ivan StaniŠ^ povedal: »Pričakoval sem takšno srečanje, saj je po dveh zanesljivih zmagah, v katerih smo hitro prišli do odločilne prednosti, moralo priti do tega, ob tem pa je šlo še za lokalni derbi, ki vedno prinaša poseben naboj med igralce. Svojim fantom lahko samo čestitam, saj so pokazali, da se znajdejo tudi v takšnih situacijah, čestitam pa tudi gostom, saj so odigrali zelo dobro in nas pošteno namučili.« Boštjan Kočar je bil seveda razočaran: »Težave s skokom so nas tudi tokrat pokopale, saj enostavno nismo znali ali bolje rečeno zmogli ustaviti napadalnega skoka Elektre, Sicer nimam svojim fantom Česa zameriti, saj so po pogovoru po tekmi z Zlatorogom tokrat pokazali povsem drugačen obraz, tisti borben, kakršnega si Želim, škoda pri tem je, da naš napor v Šoštanju ni bil nagra- jen 2 zmago, ki bi nam prišla zelo prav.« Živčnost bo napolnila blagajno KZS v drugem lokalnem dvoboju, v laškem, so gledalci videli marsikaj. Od košarke do roko-borbe in predvsem veliko živčnosti, ki je ob slabih sodnikih botrovala kar petim tehničnim napakam. Polzelanl so krenili v tekmo zelo ostro, Laščani pa so jim odgovorili z isto mero. Do polčasa sta bili ekipi skupaj, saj je prednost Zlatoroga znašala samo 8 točk. Ob številnih razburjenjih zaradi sodniških odločitev 1er grobosti posameznikov jo je skupil Rajko Rituper, ki je moral zaradi poškodbe s parketa, Laščani pa so do odločilne prednosti prišli v začetku zadnjega dela, ko so pobegnili na 20 točk in srečanje mimo pripeljali do konca, Ante Mašič (21,10 skokov), Nejc Strnad (15) in Nemanja Jelesije-vid (14) so bili glavni akterji Peterka 18 kroga: Mašić (Zlatorog), Vrečko (Eiek-tra). Misirača (ALpos), T. Horvat (Rog)a), čatovič (Hopsi). Žana Vračka (z îogo) is v Šoštanju skušal zaustaviti Primož Kobale, Al9Ša Kunca ps je »objel« Željko Misirača. Igralec kroga: Žan Vreč-ko (Elektra Esotech). Haptt so zelo zgodaj - krivec naj bi bil komolec Ne manje Jelesijeviće -ostali brez najboljšega igralca Rajka Rltupeija, ki so ga oskrbeti in iz dvorane odpeljali Šel« v 6. minuti drugega polčasa. Na pokalu okrepljeni Moštvo Zlatoroga, ki bo kot edino z našega konca igralo na zaključnem tumir}u pokala KZS, bo na Kode-Ijevem igralo precej okrepljeno. V Laško je namreč že prispel Aleksandar Jevdžić, povratnik po sezoni in pol, včeraj zvečer pa naj bi prišel še novi branilec Chester Mason. 27-letni Američan je v Evropi odigral v lanski sezoni nekaj srečanj v "Rirčiji, poleti pa je bil tudi na pripravljalnem kampu NBA ekipe Clevelaiid Cavalière. Oba igralca imata urejene papirje in sta že regi-stiirana za Laščane ter bosta na Kodeljevem že na voljo trenerju Damjanu Novakaviču. Zlatorog se bo v Ljubljani v četrtřinálu pomeril s Krko v četrtek ob 18.00, v primeru zmage pa ga v poltinalu čaka zmagovalec dvoboja Heiios • Slovan. Polfinale je na sporedu v soboto in veliki finale v nedeljo. (JT) »pivovarjev«, Jasmin CatowČ (281 in Andrej Podvršnik (13j pa pri Hopsih, a je omenjena dvojica imela vse premalo pomoči soigralcev. Dodajmo še, da so znova z dolgimi nosovi ostali vFsevedl, ki so enako kot pred tednom dni, ko je Zlatorog gostoval v Šentjuriu» napovedovali, da bodo Laščani pustili tekmo, Od tega nI bilo nič, na srečo pa se v tako ostri tekmi nihče pri »pivovarjih« ni poškodoval. Zdaj je pred njimi prvi vrhunec sezone, finalni turnir slovenskega pokala konec tega tedna. Padec v nadaljevanju Zrečani so gostovali v Škoť-j[ Loki in pričakovano izgubili po slabem drugem polčasu. Po prvem delu je namreč ekipa Slobodana Beniča zaostajala za ÎI ločk in na koncu doživela visok poraz. Tako ni pomagala niti vrnitev Primoža BroUha niti zelo dobra igra Tadeja Horvata (20> 6 trojk}, saj so bili domači silno motivirani in so se s to zmago uvrstili v ligo za prvaka. Pri ZreČanih je Dejan Grkovič dosegel 15 točk. Aljoša Remus 14, vsi ostali pa so bili precej pod pri-Čakovajiji tako v napadu kot tudi obrambi, saj je Rogla pre-jela 100 točk. Zdaj čaka Beniča trdo delo na treningih v naslednjih dveh tednih, kajti ekipo je treba uigrati po prihodu treh novincev, istočasno pa pozdraviti še katerega od poškodovanih i^alcev. JANEZ TERBOVC Foto: KATJA DERNOVŠEK SHERPA PANORAMA KOŠARKA 15.krogl.SUZÍďliTA;^ Huu-si 86:74; Mašič 21. Strnad 15, Jelesijevii 14. Horvat 12. Nu-lwnD\'íč Î1, Harris 7. viiček 5. Zupane 1: Čatovič 2S. Pod\T-šnik 13. Lorbek. Hren 8, Dawson 7, Rizm.in 6. Riiuper, Bre-že 2. Men-aiur - Ro^ia 100:75; Skok 27. Fin;^r 19; Horvat 20, Grkovič 15, Remuř 14, M. Petrovič 8. Ratkovič, t^igoja 6, Spo-rar 5. Brolih 1, Elekim - AlfX)!: S5:83; VreCko 22, Kune. šimu-nič 15. Ličarcovski 11, Bubnič 9, Gor^k. Ivanović 6. Jerkin 5: Misirača 19.Drjgšie 15. Koilo maj B. Nedelj ko VIČ U, Koba-le 8. Lapomik 7. RibeAi ô, Palč-nik 3, Sebič 1. Vrsini red: Helios 33, Krka, Zlatorog 32. Koper 30. Geoplin Slovan. Mer-cator 27, Elektra 26. Hopsi 24. Alpos 23. RûgU 22. Kraški /j-dar. Zagorie 21. 17. krog 1. B SL: Cflish KK Di^lavůiíúO: Semca 23. Ambrož 16, Zdovc U. Griianc 6. AraOič 4. Temnik 2, SotoSek 1; Zadnik, Kondić 17. Riidnr-Rûga^kû 80:6S: Markovič 28, Brečko 16; Ravnikar, Marko-vinovič 12. BrCina. Piavčak 10. Pale - Kosovec 9, Jotič (i. Iva-nušů S. Peiiv 4. kladenska Ko-njiď 92:84; Dominko 23, Majť 18: Ribič 28, Ravnihar 19.2i-vanovič 11. Lušenc 9, Novak 8. Vipotnik 6, Miizel 3. Vrlini red: Parklji 32, Postojnska jama 3Î, Nova Gorica 30, Hrastnik 29, Gradišče 28, Rudar 26. Ulija, Janče 25, Rogaška 24. Radenska 23. Konjice, Celjski KK 22. Triglav 21, Medvode 19. 16. krog 2. SL • v/hod: Union Olmpifa mlajši - Terme Olimia 1G5:60; Sirnik 17, Buda 13:Božlč.Hunski 13. Un- gar 10, Bevc S. Stahl 7.Trupdj S.lvači* ''sleksr2,'^'SirioMarii'Pakmûn r^ijt 93:58, iS'ûiarje I/irja 72:99. Vrstni red; Casmo Maribor llin Maribor, Crf»>iipije i.'. Union Ohmpiía ml. 2í> Jr-ca 25, Pakman Cdje 24, Cal-dt,Term*'0Ijmlđ2ž,Ru , La-4tí>vk. 19. Na/^rie 18. 14. krog I. SL (±): KmnyrM CKUU Kanjii- 72:01; Eri*'n 24. Gačner 16;Javornik 10. N, Kva^ 14. U. Kvas ll.Pr$a9. fk;- sti> 6, Klančnik 5. < mcvn?// OfwY'nřť'r47:74; Fink 13. Smci lič 12; Serdar 17.Balolil5, Mu hovic 14. BastaSit 10, LcsjakS. PliberSek 4. Bailie. Hrovenik, Knez2. Vrstni red: Merkur i> Ije, Kranjska Gora 24. Odeia, AJM 22, Weso Hike 20. Ježića, KanjiLT 19, Citycentet, Triglav 16, Uom7^le 15. Ornoinelj 13. 13. krog Ijge NLB (z): A-ůťfíí/ Merkur f-'jr (vaiikovič J7.Guii( va 13;Con-kkiva 24. Blakt 10, J^vîtiK^vn 7. KJiln 6. Jereb 4. Barič 2 Vrstni red: Šibenik Rudu-^Vï j^î 24. Gospić 22. i^gUJ.; 21. Crvena 2^e2da 20, Med\ -rik, Merkur Celje 17, Jedmr ivo 16. Mlad) krajišnik, Voi-vodina 15. rokomet 12. krog 1. SL (ž): Velme ■ rWem Žalec 26:42 (7:23); Stevanovič 8. Lazarev 5, Mu-rđtovič. Ščurek 4, Muslf 3. Sivka, Vajdl 1; Ćerenjak. Gr-čar 8, Jeriček, Bojovič 7. Toplak 4. Melavc, Soiler 3. Re-pič 2, Izola Celje Celjske me' snme 14:30 (6:21); Arlič 3; Potočnik 6, Majcen, Koren. Jankovič 5, Son 3, Zorko, Ce-rlC 2. Stipanova. Centrih 1, Vrsmi red: Krim 24. Celje 21, Ptui 20, tleleia Žalec 18, Olinv pjja 16. Škofja Loka 13, Ko-čei'fc. Breřjce 9, Velenje 6. Zagon 4, Burja 3, Izola 0. Uspehi prvega dela sezone RK Celeia Žalec Z záúnjo tekmo jesenskega dela sezone 2007/2008 seje zaključil prvi del ligaškega tekmovanja za člansko ekipo RK Celeia Žalec, ki trenira pod vodstvom treneija Aleša Filip-čiča in pomočnika Milana Ramšaka. V zadnji tekmi je el^pa RK Celeia Žalec vi&oto porazila domačo ekipo ŽRK IzolazrezuMom 22:50, pred tem pa v 9. krogu ekipo ŽRK Brežice v Brežicah z rezultatom 21:34- Prav tako v deve-tem k;ogu v derbiju doma so rokometašice Celeia Žalec premagale tudi ekipo ŽRD ško^ Loka z rezultatom 40:29. Žalska ekipa trenutno zaseda četrto mesto na pn/enstve-ni lestvici, najboljše strelke jesenskega dela pa so bile Nina Jeriôek(85 golov), Katja Čere-njak (78), Zala Bojovič (62) ter Tina Sotler {40 golov). Ves jesenski del sezone je ekipa r^ stopala brez mlade In perspektivne igralke Maje Koojn. ki je poškodovana, zadnji del tudi brezAne čurko, ki jo pravtako pesti poškodba. Spomladanski del tekem se ie nadalje va) že minuli petek, ko je žalska ekipa gostovala pri elopi ŽRK Velenje in lih gladko premagata z 42:26. RK Celeia Žalec je ponosen tudi na preostale sekcije kluba, ki delujejo odlično. Ekipa kade-tinj trenutno zaseda tretje mesto vsvoji skupini, kjer so predvsem veseli zadnje zmage proti vrstnicam iz Celja. Izjemno uspesno nastopa ekipa starejših deklic, ki trenutno zaseda drugo rr^o v svoji skupini in prikazuje hiter tertehnično wsok nivo igre. Iz te skupine deklet, ki vadijo pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka, se v klubu nadejajo v obdobju od dv^ do treh let novega ^a domačih igralk. Na ta način bo s pomočjo sedanjih igralk RK Celeia Žalec postal močnejši in bo{j okrepljen ter na ta način še izboljšal rezultate sedanje članske e)tipe. RK Ce>eia Žalec se ponaša tudi z ekipama mlajših deWic in sicer A - 1. 95 in B ' r 96 ter selekcijo mini rokometa, ki jo uspešno vodi prof. Anita Seles ssvojimi sodelavci. V^strokov-njaki in tudi dekleta, ki pridno trenirajo, qaso trdno zagotovilo, da bo Ža^eo tudi v bodoče krojil sam vrh siovenskega ženskima rokometa. 1 L. I I a» I i/i I S koraki do hoje^ noge in novega življenja Motoristka Suzana Ocepek je po bridki izkušnji lanskega oktobra, ko je v nesreči izgubila nogo, ostala optimistka Mudilo se ji je živeti in s hitrimi koraki je drvela skozi življe-nje. Lanskega osmega oktobra se je korak ustavil in začelo se je novo življenje. Cesta med Šentni-pertom in Šempetrom je 22-leLni Suzani Ocepeic iz Tabora vzela nogo. Upanja in volje ne. Po vsa-kem padcu bo) s korakom bije §e močneje in odločneje. Novo pot je začela v ljubljanskem centru zd rchabilitacIjoSoča, nadaljevala jo bo samostojno in pokončno v začrtani smeri. Knjto spoznanje je Suzano doletelo z motorjem na tleh. «Nimam noge!« Zavedla se je tisti iiip, ko je trčilo in sta s fantom Sergejem negibno obležala- Prehitevanje kolone vozil s hitrostjo 130 kilometrov na uro se je na beii sredinski Črti ustavilo v trenutku, ko je nasproti pripeljal starejši par v cliu. »Upala sem, da se bo izSlo in mi bo pravočasno uspelo priti na svoj pas. Pa sva si prišla preblizu. Oba sva kriva,« začne pripovedovati brez obsojanja in iskanja krivde. Udarec noge v blatnik vozila je bil tako silovit, da jo je odrezalo. »Hotela sem jo dvigniti. Ni Šlo! Bolečina je rezala globlje in globlje... Kita je bila edina vez z mrtvo nogo. Zakričala bi, a nisem imela moči.« Luči reševalnega vozila so napovedovale odrešitev od bolečin, ki so jo kmalu zatem pahnik v »drvenje po be- lem tunelu.« Po dveh dneh se je v celjski bolnišnici prebudila iz kome. »Kje sem, zakaj in kaj seje zgodilo?« me je najprej prešinilo. »Kako je s Sergejem, je živ!?« se dne-vov po usodnem dogodku spominja Suzana na hodniku pred svojo novo sobo v ljubljanski Soči. Z bioterapijo nad fantomske bolečine z 29-letnim fantom Sergejem sta bila par nekaj mesecev. »Bolj kot zase sem bila v skrbeh zanj,« pravi. Zaradi hudih notranjih poškodb, ki jih je dobil kot njen sopotnik na motorju, sta se prvič srečala po desetih dneh v ljubljanskem kliničnem centru. »S hoduljo je vstopil v sobo in posijalo je sonce,« se z iskricami v očeh spominja Suzana. Med njenim dvomesečnim zdravljenjem na kliniki se je fantovo stanje izboljšalo in njegovi obiski iz Trbovelj v Ljubljano so postajali skorajda vsakodnevni. »Tudi moje počutje pri zdravljenju je postajalo vedno boljše,« pove. Zaradi hitrega celjenja ran in uspešnega izboljšanja stanja se Suzana zahvaljuje bioterapevtu Tomislavu Brum-cu iz Podčetrtka. »Pomagal mi je na način oddajanja pozidvne energije na daljavo. Dajal mi je moč in voljo za premagovanje ovir.« Bru-mec je Suzani pomagal premagovati neznosne fantomske bolečine, Včasih jo je ob živce spravil kilogram pravač, zdaj ji veselje daje vsak nov korak, ki ga uspe prehoditi. Tragedijo je lanskega oktobra unovčila za novo Izkušnjo in jo pretopila v upanje In voljo za novo pot zaradi česar je, koi je prepričana, danes v izredno dobrem psihičnem stanju in pri moči, ki jo potrebuje pri ponovnem postavljanju na noge. »Ob hudi bolečini sem se morala le uleči z navzgor obrnjenimi dlanmi in njegova eneigija jo je olajšala.« Brez moči v rokah bi se z berglami in na vozičku težko premikala, še pravi. V Soči jo zdaj čaka mesec in pol dolga rehabilitacija, v kateri se že uči prvih korakov z nadomestno nogo. Pri tem ji pomagajo zdravniki in fizioterapevti ter ostalo osebje v Soči, pri čemer za nikogar od njih Suzana ne najde slabih besed. »Ta prva je železna in nepregibna, nato pa bodo izdelali mehkejšo, pre-gibnejšo in bolj podobno pravi nogi,« z optimizmom pove. Po končani rehabilitaciji se bo za pol leta vrnila domov in z železno nogo trenirala in vadila hojo dan za dnem. »Vem, da bom v drugi polovici leta začela hoditi s>svojo mehkejšo» nogo.« Izkušnja za življenje »Včasih me je ob živce spravil kilogram preveč, zdaj mi veselje dajejo vsi novi koraki, ki mi jih uspe prehoditi,« primerja svoje življenje. »Prepričana sem. da je tako moralo biti in da je to moja usoda,« doda brez pomislekov. Suzana je oktobrsko tragedijo unovčila za novo izkušnjo za življenje. Nič več je ne spravi s tira in polna načrtov si s fantom želi ustvariti dom, imeli družino in se z lepimi spomini vrača k službi na Troja- — ŠL 10 - 5. februar 2008 nah, kjer je kot natakarica veljala za priljubljeno in marljivo delavko. Zdravniki so ji po končanem zdravljenju predlagali pretežno sedeče delo, zato se zaveda, da ji dosedanja služba tega ne bo omogočala, a kljub temu ostaja optimistična. Ljubezen do hitrosti in motorjev, kljub bridki izkušnji, ostaja. Do motorjev goji ljubezen posebne vrste, zato se nekoč želi ponovno peljati. »Suzukijev motor sem imela Štiri mesece in hudo mi je ob pogledu nanj. Razbil je in morala ga bom prodati,« A še preden bo sedla na motor, jo Caka nov korak. Zbrati bo treba prepotre-ben denar za »svojo« nogo. Prvi korak so naredili v začetku leta na Dobrodelni prireditvi za Suzano vTaboru» kjerso velikodušno zbrali kar približno šest tisoč evrov. Naslednji koraki čakajo Suzano. «Trudila se bom pri hoji, zbrani denar pa tem bolj ugodneje naložila. da bom lahko prišla do noge, s katero bom Čim prej neovirano shodila.« Cene protez se gibljejo od štiri tisoč evrov naprej in so odvisne od njihove kakovosti izdelave. kar navsezadnje vpliva tudi na način hoje z umetno nogo. Suzana, kot je Ocepkova iz Tabora, naj bo mnogim vzor. Tragedijo je pretopila v upanje» Žalost spremenila v veselje in kmalu bo korak zamenjala za pot. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Prva koraks jo začela i lelozno In nepragibno nogo. vso naslednje bo premagovala z mehkejšo Inspregibnejšo. hoví tednik 15 Sojenje za nečedne posle maja? Glavna obravnava zoper tri nekdanje vodilne celjskih Nepremičnin in znanega celjskega gradbenika bo v Slovenj Gradcu m Maja naj bi &ena Okrožnem so-diáču v Slovenj Gradcu vendarle začelo sojenje nekdanjemu direk-torju celjskih Nepremičnin Slavku A. Sotlarju, njegovima takratnima sodelavcema Janku Amu-šu in Boštjanu PerliČu ter celjskemu gradbenemu podjetniku Stanku Božičniku. Obtožnica očita Sotlarju zlorabo položaja ali pravic, ponarejanje listin in nedovoljeno sprejemanje daril, ArnuŠu prav tako zlorabo položaja in pravic ter PerliČu ponarejanje poslovnih listin. Božičnika obtožujejo zlorabe položaja in pravic ter ponarejanja poslovnih listin. Gre 23 afero z nepravilnostmi v občinski družbi Nepremičnine, ki je izbruhnila pred leti. Kriminalisti so takrat opravili številne hiSne preiskave in zasegali dokumentacijo. Najbolj so jih zanimali gradbeni dnevniki, ki naj bi bili povezani z dokumentacijo o nekaterih fiktivno opravljenih deiih, smo takrat pisali. Osumljeni, čeprav policija nikoli ni uradno govorila o imenih, naj bi »... s protipravnim ravnanjem pridobili večjo premoženjsko kori si«. Preiskavo je ves čas Slavko A. Sotlar vodil okrožni državni tožilec iz Velenja, zaradi okoliščin pa so sojenje predvideli v Slovenj Gradcu. V dnevniku Večer je nato» nekaj časa po vloženih ovadbah, odjeknila zgodba enega izmed nekdaj zaposlenih vceljskih Nepremičninah, ki naj bi bil tudi na razgovoru na celjski policiji v sklopu preiskave. V javnosti je spregovoril o nepravilnostih, ki naj bi jih tudi sam videl na dokumentih. Takratni direktor Nepremičnin z njim javno ni želel polemizirati, zagrozil pa je s sodiščem. Septembra 2005 je nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje objavil razpis za novega direktorja družbe» Sotlar pa je odšel v pokoj. Nadzorni svet družbe je takrat ocenil, da je družba Nepremičnine pod njegovim vodstvom dobro poslovala. Lani novembra je računsko sodišče celjski družbi Nepremičnine izreklo tudi negativno mnenje za poslovanje v letih 2004 in 2005. Revizija je po mnenju računskega sodišča pokazala na kopico nepravilnosti. V prvi vrsti so omenjali neurejer\e odnose z Mestno občino Celje, ki je na družbo neupravičeno in brez ustreznih po- godb prenesla lastnino in številne posle, za občino pa je storitve izvajala brezplačno. V ta sklop sodi tudi naročilo gradnje prizidka k Narodnemu domu, torej skupna naložba občine in države. Nepravilnosti so se dogajale tudi pri odločanju o upravičenosti najemnikov do subvencionirane neprofitne najemnine in višini subvencij. Višek nepravilnosti v poslovanju pa naj bi bilo sklepanje poslov z izvajalci gradbenih del mimo javnih razpisov za obnove starih stanovanj in za inštalacije- V javnosti je najbolj odmevala ugotovitev računskega sodišča, da si je uprava družbe, takratni direktor Slavko A. Sotlar in dva pomočnika, brez ustrezne pravne podlage obračtmavala in izplačevala delovno uspešnost. V dveh letih je ta znesek presegel 84 tisoč evrov. SŠol BRST Pazite, spolzko! v petek zgodaj zjutraj se je na lokalni cesti izven Rakitovca zgodila hujša prometna nesreča. 26-letnica je z osebnim avtomobilom vozila iz smeri Loke pri Žusmu proti Gorici pri Slivnid. V dvojnem ovinku je na spolzkem voziSču izgubQa oblast nad vozilom in zapeljala levo, pri čemer se je vozilo prevrnilo na streho. Voznica je dobila hude poškodbe. Na vozilu je nastalo za približno Šest tisoč evrov materialne Škode. Hujša nesreča se je zgodila tudi na Proseniškem, kjer je 43-letna voznica osebnega avtomobila v ostrem levem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču prav tako izgubila oblast nad vozQom. Avtomobil je bočno zdrsnil na nasprotni vozni pas, po katerem je z avtom v tistem trenutku pripeljal 36-letnik. V trčenju se je voznik hudo telesno poškodoval, voznica pa lažje. SŠol tui DALEČ NAICENEISI Pop/5 cen izbranih izdelkov, ki ga je izvedia neodvisna raziskovalna agencija pri treh nacionalnih trgovcih Je potrdilf da pri Tušu dobite najcenejšo košarico osnovnih življenjskih potrebščin. To pa še ni vse, v Tušu smo ekskluzivno za člane Tuš kluba pripravili tudi akcijo Mojih 10 najljubših, kjer si lahko posameznik sestavi akcijo 10 najljubših izdelkov in jih kupuje kar tri mesece po izjemni ceni. V Tušu se bomo še naprej trudili ostati najcenejši. Špageti U. 5, Bdrilla, SÛÛ g Kruh Zlati hlebec, bell.ŽFtQ.lkg Jajčni rezanci, iJfokl, Pekama Pečjak, 500 e Rastlinsko olje Cekin, PVC.Gea» 11 LBŽMÍeko, Slovensko surovo maslo Pâfflur&ke mřekam«.250 g Jogurt Jogobel la » clavsk. Zott ISOg Sladkor KrisUl, Agragolfl, 1 kg Moka Ta boljia» Kl»je. 1 kg Poli, P^tAfnd Ptul $00 g Mlada goveja ledja ksr« s kostjo,! i.kst. Ikg Pivo Pils, pločevink«. Pivovarna LaSko» 0,S I Mlečna čokolada, žito. 100 g Vinojanievec,' ftđUgon&ke gorke. 11 tu» Trgov€c1 Trgovec 2 0,69 0,80 0,73 2,33 2,53 2,53 1,95 1,95 1,99 1,94 2,18 2,18 0,53 0,57 0,63 1.59 1,60 1,96 0,27 0,32 0,31 0,79 0,83 0,79 0,99 1,24 1,06 3,19 3.29 3,19 6,74 8,68 8,35 0,50 0,51 0,55 0,76 0,98 0,79 2,44 2,49 2,99 SKUPAJ: 124,71) 27,97 28,05 Popis« veljajo la řraniiine prodajalne TuS ter TuS CÁsh & Carry. Veí informacij na wvťw.tu&sí. St. 10-S. februar 200d m ^ Popovičeva ulica tece vCelju mimo pokopališča na Jožefov hrib. Od Popoviča do Jurčiča V dâiiaânji rubriki pojas-njujemo poimenovanje Po-povičev« uiiœr ki teče v O-Iju mimo pokopališča na Jožefov hrib. Poimenovali so jo po slovenskem arheologu» jezikoslovcu in naiavosiov-cu Janezu Sigismundu (Žigi) Valentinu Popoviču. Žiga Popovič. kot je njegovo skrajšano ime> je bil v svojem Času med najbolj vsestransko Izobraženimi in razgledanimi Slovenci. RodiJ se je 9. februarja 1774 v Arciinu pri Vojniku, očetu Janezu Anionu, ki je v lem času služboval v Schrattenbachovi graščini v Zalogu, in materi M^ini. Družina Popovič je najverjetneje imelavArclinu tudi večjo kmetijo. Žiga Popovič je bil najmlajši izmed treh sinov v družini- Prvo šolanje je Žiga po tradiciji opravi] kar doma v voj-niški župniji, najverjetneje pri Janezu Poškarju, W je v tem času v fari kaplanoval. Ko je napolnil deset let, je Žiga moral oditi v svet. V naslednjih letih je veliko Študiral. Sprva je obiskoval ^aško gimnazijo, v šolskem letu 1719-20 pa je bil sprejet na graški jezuitski konvikt SV- Barbare, kjer je finančno preskrbljen leta 1720-21 najprej končal 6. razred ^mnazije, v letih 1721-24 filozofijo in med leti 1724-28 še bogoslovje. Nato je tri leta opravljal dela domačega učitelja, ki so mu prinesla veliko novih spoznanj. Kot domaČi učitelj pri grohj WUdensteinu je bil Žiga Popovič tudi potni spremljevalec njegovemu mladoletnemu sinu. V treh letili 1728-31 sta skupaj prepotovala celoten Aperunski polotok in obiskala rudi otočje Malte. Leta 1734 je Popovič prvič obiskal Dunaj- Med leti 1735 in 1741 se je Popovič vrnil v domače kraje, kot je sam zapisal v »celj- Pokom SE im€nuj€ ... sko Četrt« (tako so v tem obdobju imenovali bivša področja Celjskih knezov v Posavi-nju in Obsotelju), kjer je kot domači učitelj pri večinoma plemiških družinah poučeval njihove nadobudne potomce. V letih 1744-46 je ^vel v benediktinskem samostanu v Kremsmiinstru, kjer je pri tamkajšnji Plemiški akademiji poučeval zgodovino» francoščino in italijanščino, eno leto pa je deloval tudi kot zasebni raziskovalec, Nato ga je pot vodila v nemške dežele, kjer je preživel šest let. Največ se je zadrževal v Regensburgu, Níimber-gu in Leipzigu. Leta 1753 se je vrnil na Dunaj, kjer je na tamkajšnji univerzi dobil dobro plačano službo učitelja nemškega jezika in govorništva. Po upokojitvi, leta 1766, se je preselil v Perchtoldsdorf, južno od Dunaja, kjer je živel vse do svoje smrti21. novembra 1774, Popovič se je kot eden največjih polihistofjev v 18. stoletju na naših tleh znal sporazumevati v Številnih jezikih, tudi v hebrejščini. Tudi nara-voslovj e je poznal v naj širšem pomenu. Kljub obsežnemu znanju pa je zaradi svojih značajskih lastnosti, bil je namreč precej svojeglav, doživljal Številna nasprotovanja in podtikanja sodobnikov- Vendar so njegova znanstvena dela ostala. Ko je živel in delal v Regensburgu (1750), je svoje najobsežnejše delo Untersuchungen vom Mee-re (Preučevanje morij) in velja za prvo resnejše znanstveno delo iz oceanografije. Po nastopu profesorske službe na Dunaju je Popovič izdal obsežen znanstveni in študijski pripomoček nemško opisno slovnico (1754), ki je Šest let kasneje izšla tudi v krajši verziji- Z njo je želel Popovič izboljšali nemški uradniški slog, Obe deli sta namreč precej pripomogli k utrjevanju knjižne nemščine, ki je v tem obdobju precej hitro izrivala latinščino izvišjeuradniške rabe. Zgodbo o Ž^gi Popoviču je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Čeprav so bila vsa njegova dela izdana v nemščini, je Popovič pogosto omenjal svoj slovenski izvor, pri čemer je poudarjal tudi pomen poznavanja oz. znanja slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Pogosto je Tudi zbiral in razlag slovensko besedje in stalne zveze. Iz njegovih del je nekaj desetletij kasneje veliko čipal rudi Marko Pohlin. Zal se veliko Popovičeve za-puščine, predvsem naravoslovne (herbarij pohorske flore in Rujsk^ polja ter numizmatična zbirka), ni ohranilo. Kot zanimivost naj navedemo Še, da so iz izkupička Popovičeve bogate dediščine vse do razpada stare Avstrije, tj. do leta 1918 vsako leto podeljevali devet štipendij za študij Štajercev na ^aški univerzi. Prihodnji leden bomo pojasnili poimenovanje Jurčičeve ulice, kivCelju vodi mimo Doma ob Savinji do Ljubljanske ceste. Kje je ključ Tako se sprašuje naslov razstave, ki je od včeraj zvečer odprta v prostorih Šentjurske knjižnice. Slednja jo v sodelovanju s sekcijo Ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov pripravlja v počastitev kulturnega praznika. Vse do 25. februarja si bo tam mogoče vsak dan razen nedelje ogledati dela znanih ilustratorskih imen, kot so Jelka Godec Schmid, Ančka Gošnik Godec, Marlenka Stupica in mnogi drugi. S tO Dvesto let Valentina Orožna Valentin Orožen je na Šentjurskem. vsaj po eni osrednjih ulic. še vedno živo ime. Ob 200-letni-ci rojstva tega slovenskega duhovnika in pesnika so mu na mestu rojstne hiše v Podgradu odkrili spominsko ploščo. Orožen, ki se je rodil v skromrU kmečki hiši, je kasneje kot duhovnik deloval v Piiecah, na Ljubnenî, v Poljčanah. Šmarju, Podsredi, Pil-štaiiju, pri sv, Mihaelu v Labodski dolini, v Slovenj Gradcu in Gornjem Gradu. V ljudskem spominu še vedno živi predvsem s ponaro-delimi pesmimi; Kje so moje rožice, Mrzli veter tebe žene, 0], oblaki, kaj hitite. Občina Šentjur je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Vrbno-Pod-grad pripravila osrednjo prireditev, spomin na velikega rojaka pa obeležila tudi zodkritjem spominske plošče. Sto, foto: MN Ob spominski plošci Valentinu Oroznu std predsednik sveta KS Vrth nc^dgrad Srečko Jager in sontjurelii župan mag- Štefan Tisel. Začenja se Kulturni 08 z lutkovno predstavo za najmlajše Rdeča kapica v prireditveni dvorani MC Patriot se bo jutri, v sredo, ob 16.30 začel letošnji jubilejni, 10. kulturni teden, poimenovan Kulturni 08. Kluba Študentov Dravinjske doline. V 12 dneh, torej do 17 februarja, želijo organizatorji mladim približati različne zvrsti kuiture. Program bo vse dni v prireditveni dvorani MC Patriot, razen v sredo, 13. fe- bruarja, ko bo v konjiškem kulturnem domu na ogled omnibus komedija Susret beograjskega gledališča Dadov- Kot pretekla leta se bodo vrstili literarni, filmski, gledališki, glasbeni In koncertni večeri (podrobnosti najdete na spletni strani www, kultur ni. sil. Osrednji večer bo v petek, 8. februarja, s predstavitvijo pesniške zbirke mladih poetov Dravinjske doline in koncertom Bami banda. AB Rudarska dediščina Zabuicovica-Liboje v nabito polni Medobčinski splošni knjižnici Žalec so minuli petek v počastitev slovenskega kulturnega praznika predstavili knjigo dr. Jožeta Hribarja in Brede Veber Rudarska de-diščina Zabukovica-Liboje. Avtorja sta poleg opisa nastajanja premoga pred 30 milijoni let zabeležila začetek rudajjenja v Zabiikovici in Li-boj ah in pot obeh premogovnikov do njunega zaprtja. V obeh rudnikih, v Zabukovi-d in Libojah, so začeli ruda-riti leta 1799. V167 letih obra- tovanja Rudnika Zabukovica so nakopali 3,2 milijona ton premoga. V Libojah so rudnik zaprli po 173 letih, nakopali pa so 1,3 milijona ton premoga. Knjiga je opremljena 5e s preglednico pomembnejših podatkov, veliko je fotografskega gradiva, poseben prostor pa je namenjen tudi prestavitvi Rudarskega muzeja Zabuko vica-Liboje in drugim spomenikom v obeh krajih, ki negujejo spomin na rudarjenje. Izid prvega zvezka zbirke Izviri naše dediščine sta omo- gočila ministrstvo za kulturo in Občina Žalec. Založnik je Etnološko društvo Srečno. Avtorja sta v pogovoru ob predstavitvi, ki jo je vodila Jo-landa Železník, izrazila željo in voljo po ohranjanju rudar-' skega izročila, kajti rudarska tradicija povezuje generacije in zagotavlja nepretrgano zvezo med preteklostjo in prihodnostjo. Ker je v družbi rudarjev vedno prijemo, so se mnogi prisotni z veseljem odzvali povabilu na rudarsko malico, kakršne danes sploh ne poznamo. TT Ob predstavitvi knjige so postavili tudi priložnostno razstavo, ki bo na ogled do 9. februarja. REPORTAŽA Štefan Žviž«j (sedi v prvi vrsti) po uspeli predstavi Gospa fniRÍstríca Zlata poroka z boginjo Talijo Štefan Žvižej s spomini na pol stoletja ljubiteljske kulture in šegavega pusta Ko Človek zakorači čez demdeseto leto, pravi naš so-govornik, TYnoveljčan Štefan Žvižej. ki je pol stoletja svojega življenja posvetil ljubiteljski kulturi, in sicer kot režiser Kultumo-umet-niškega društva Zarja Tr-novije Celje ter številnih drugih društev po Sloveniji, pride čas za spomine. Za obračun z opravljenim delom. S temi mislimi nas je dolgoletni tajnikZveze kulturnih organizacij Celje povabil na klepet med spomine v svoj dom, ki ga je s soprogo uredil v kulturnem hramu v Tr-novljah pri Celju, kjer se je vse skupaj začelo in zavrtelo ... Najprej na mladinskem plesu, kjer je spoznal dekle Anico ... in pozneje na odru, Celjski pust Šegavi pustni in še zimski čas se je ;:del ravno primeren za kramljanje o tem, kako so prav člani Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovi je Celje, sicer vpreženi v voz boginje Talije, vpregli v pustni karneval tovornjake nekoč močnih in velikih celjskih tovarn, ki so jim priskočile na pomoč, izdelali kulise, maske in ko-siume, pripravili besedila in zbadljivke na tedanje aktualne politične in gospodarske razmere doma in v Jugoslaviji in karavana je krenila izpred kulturnega doma do središča mesta, kjer je pustnjake že Čakala vsaj dvajsettisoČglava množica. To 50 bili začetku pustnih povork v Celju v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Štefan se rad spominja ti- stih pustnih torkov na ulicah mesta in tudi kakšne pepelnič-ne srede, ko je zazvonil telefon v njegovi pisarni in je bilo ueba kakšnemu politiku ali županu "položiti račune" za izgovorjene pustne zbadljivke z balkona današnjega muzeja novejše zgodovine, »Kakšne kazni nam niso naložili» a so nam dali vedeti, da z njimi ne gre kar tako č^enj zobati. Naši možje, med njimi tudi tedanja mati županja (Olga Vrabič, op. p.), 50 bili vendarle razumni in prizanesljivi. Še posebej, če smo na zagovor poslali humorista Poldka, ki je znal vse skupaj še bolj obrniti na hec.« Štefan Žvižej se spominja, da so pripravili osem takšnih velikih pustnih karnevalov» da je bila kolona tovornjakov dolga vse od kulturnega doma do tovarne Emo in daje bilo v njej 56 kamionov, vozovin skupin. Škoda, da je bila nato za nekaj let tradicija prirejanja pustne povorke v Celju prekinjena, medtem ko so jo v dnj^h mestih šele začeli gojiti. A menda je iz tedanje celjske kulturne skupnosti prišel glas. da prirejanje karnevalov, kakor jih organizira kulturno društvo Zarja, pač ni kultura ... Med spomini Zato so se Zaijani spel vpre-gli samo v Talijin voz, ki ga še danes po trdno tlakovani poti minulih desetletij uspešno vlečejo mlajši in mladi člani. Štefan Žvižej mednje ne zaide več; malo iz nostalgije za vonjem po odrskih deskah in režijskem stolčku, v katerem je sedel pol stoletja. bolj pa zato, ker meni, da je prišel čas, ko je'^treba spustiti vajeti iz rok in zaupati delo drugim. »Zelo sem vesel, da je skupina uspešna, trdna, da se nel^lere že pred leti začete prireditve, kot so na primer Novačanovi dnevi, uspešno nadaljujejo, prav tako sem vesel, da skupina dosega ka-kovosmo rast s trdnim jedrom iz minulih časov.« Zaria je obsijala kar nekaj imen, ki so danes po Številnih odlično odigranih likih in mnogih prejetih priznanjih znana po vsej Sloveniji. Vseh ni mogoče našteti, a vendarle občinstvo dobro pozna dolgo-letne odlične içalce, kot so Srečko Centrih» Zivko Beškov-nik, Sandi Jekl, Cvetka Jekl, Cvetka Videc, Alenka Pešak, Mariana Zorko in Številni dnigi znani Celjani, gospodarstveni-ki.odvetniki, obrtniki...ivîno-gih žal ni več med nami, pravi Štefan Žvižei?»V Zaijo so prišli še čisto mladi in tudi sam sem začel z mladinskimi in otroš- t ■ C- ■■ ! •«k llidi številnih zgod in nezgod ter anekdot se Štefan Žvižej rad spominja, bodisi s predstav ali vaj. Kako se jim je nekoč v Vojniku med predstavo podrl oder, da so igralci komaj ušli izpod njega, ali kako jim je nevihta sprala sveže pobarvane kidise, kako je nekoč na koncu predstave, ko je hotel po aplavzu nekaj besed povedati občinstvu, stopil v prazno, namesto na stopnice, ki so vodile z odra. »In ker sem imel na sebi belo obleko, se je z odra za menoj slišala tista znana popevka: bela snežinka, ki pada ... Na srečo se mi ni niČ zgodilo ..." Z ženo Anico na domačem pragu Caljski Poldek In Štefan Žvižej na pustni torek brez t^dlake na jeziku« kimi prireditvami- Prva je bila Sneguljčica, nato je sledil dedek Mraz, medlem ko je bila zadnja predstava, ki sem jo postavil na oder. Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna.« Na tem mestu umolkne. Prevzamejo ga spomini- »Večina je lepih,« povzame. »Na tiste manj lepe, ki so tudi vmes, raje ne mislim. Saj je že prvih za debelo knjigo,« se nasmeje inzmisH-mi hiti naprej. )Ce se spomnimo samo Naše besede, Id se je rodila v Celju in je trajala deset let; iz nje je v Sloveniji nastalo 360 različnih skupin. Celje je močno zaznamovalo tudi Poetično gledališče, ki sem ga vodil v sred-nji ekonomski šoli. Ali pa gledališke predstave na prostem. Kar tu, na dvorišču kulturnega doma, smo igrali. Trlo se je ljudi, ko smo igrali Pod svobodnim soncem, Mlinarjeve-ga Janeza ali Miklovo Zalo. Škoda, da so se fotografije s teh in z dru^ odmevnih predstav porazgubile. Ali pa jih morda vendarle še hranijo v kulturnem domu?" upa Štefan Žvižej, ko lista po domačem albumu, v katerem je med družinskimi fotografijami z ženo, otrokoma Darkom in Andrejem ter vnukoma, znanima ro-kometašema Lukom in Miho, pa s študentko Ano in z Mati-cem, rudi nekaj fotografij, ki pričajo o Štefanovemu petdesetletnemu poslanstvu v ljubitelj ski kulturi. Zgodbe za knjigo Nekatere tmoveljske predstave so podirale rekorde in se dobesedno kosale s predstavami na poklicnih odrih-»Rekord no število ponovitev, kar 36, )e doživela predstava Manevri, prav tako odmevne in dobro obiskane so bile predstave iz Nušičeve trilogije: Gospa ministrica. Mister Dolar in Narodni poslanec. V petdesetih letih režije, brez honorarjev, se razume, saj gre za ljubiteljsko de- lo, sem samo v Zarji na oder postavil 56 predstav, od tega 20 mladinskih del. Ob tem sem delal še v Slovenski Bi-strici, pomagal različnim društvom, sedel v številnih strokovnih žirijah in ocenjeval delo drugih ter z domačim društvom gostoval po odrih Jugoslavije, od Prizre-na do Doboja in še kje. Povsod smo želi aplavze občinstva in priznanja stroke." Je bil za svoje delo kdaj tudi nagrajen in priznan? »O, ja! Kar nekaj listin hranim za spo-min: Linhartovo plaketo zveze kulturnih organizacij, dve celjski Prešernovi nagradi, srebrn celjski grb iz leta 1995, jugoslovanski priznanji - red dela s srebrnim vencem in red zaslug za nan^d s srebrno zvezdo za kulturno delo - ter številna dn^štvena priznanja, Vseh in vsak^ posebej sem vesel.« V nanizanki spominov Šte-fan rad pove, kako so v Tr-novljah z denarjem iz samoprispevka Celjanov in s pomočjo sponzorjev ter prostovoljnim delom igralcevin krajanov gradili kulturni dom in medtem vmes ŠtudiraU še kakšno igro. Gradnja kulturnega doma je takrat veljala za vzor najcenejšega objekta v Celju. V preddverju doma so v zidu vgrajene zlate, srebrne in bronaste opeke z imeni dobrotnikov. In letnica 1980. »Dva dni in dve noči, z godbo in s prireditvami, je nato trajalo slovesno odprtje doma. Takšne so zgodbe iz Taliji-ne malhe in morda se bodo čez čas res znašle zapisane v knjigi v spomin na pet desetletij dela na ljubiteljskih odrih. Ob slovesu ga njegova Anica, ki mu je pri delu ves čas stala čvrsto ob strani in je bila hkrati »mama« tudi Zar-janom, nežno dregne pod rebra: "Kaj pa najine zlate poroke ne boš nič omenil?« Seveda jo je. Čestitamo za oba jubileja. MATEJA PODJED 0ÍR05KI ČA50PI5 Mladi imajo premalo prostega časa V sredo je bil v dvorani Nârodnegâ ûomâ v Celju obči nski otroški parJament. To je program Zveze prija* (eljev mladine Slovenije, ki naj bi prispeval k vzgoji otrok in mladostnikov za demokracijo. Mladi poslanci so razpravljali o problemih, s katerimi se srečujejo in jih sami ne znajo ali zmorejo rešiti. Tema letošnjega parlamenta |e bila zabava in prosti Čas mladih. Ko postanemo nekoliko starejši, se z nostalgijo spominjamo svojiii ocroških dni. Kako je bilo lepo, ko smo še obiskovali osnovno šolo in nismo imeli nobenih obveznosti. Razen nekaj malega učenja ter tu in tam kakšno domačo nalogo. Imeli smo veliko prostega časa, ki smo ga lahko preživljali s prijatelji, se zabavali ali le počivali. Pa je bilo res tako? Če prisluhnemo današnjim osnovnošolcem, bodo li vedeli povedati, da to še zdaleč ni res. Menijo, da je nalog in učenja veliko, pa še športni u-eningj» glasbena šola... prostega časa pa skoraj nič. Za- Osnovnošcilci so se s^njalL da jim zaradi domačih nalog, učenja in oblolskih dejavnosti ostane premalo prostega časa, to so o tej tem razpravljali tudi na 16. občinskem otroškem parlamentu. Najbolj pereča vprašanja pa so bila, ah se obšolske dejavnosti, kot sta pJes In šport, lahko šteje-jo kot prosti čas. Ali otroci prosti čas. ki ga dejansko imajo, dobro izkoristijo, ali ga preživijo pred televizijo in z igranjem raČunaIruSkih igric? Vsi so si bili edini, da je prostega Časa premalo in da je za to kriv šolski sistem, ki jih preveč obremenjuje z učenjem in domaČimi nalo- gami. Ob koncu parlamenta so osnovnošolci sprejeli še sklepe, ki jih bodo predstavili na regijskem otroškem parlamentu, ki bo 20, februarja v Osnovni šoli Frana RoŠa v Celju. KŠ. foto: GK Gasilcev ne bo zmanjkalo fyovi mladi člani P6D Kasdze-Uboie z Matejo Zabret V nedeljo« 20. januarja, so imeti v prostorih gasilskega doma v U boja h mladi člani PGD Kasaze-Libo-je svoj ietni zbor. Mladi so bili zelo aktivni in uspešni pri izvajanju dela in nalog in bili zato pohvaljeni. Na zboru so slavnostno sprejeli najmlajše v Članstvo PGD Kasaze-Liboje. Ob sprejemu so se tudi častno zaobljubili, da se bodo vztrajno in marljivo učili in s svojim znanjem in pridnostjo pomagali vsem ljudem v stiski. Diplome so jim podelili predsednik društva Anton MlinariČ, poveljnik Jože Sel-čan in predsednica mladinske komisije Mateja Zabrei. FRANCI ČRETNIK no^gdnik * A. A- OSREDNJA KM Již HICA CEUE radiocelje MOJA NAJUUBŠA KNJIGA jar Ime in priimek: Naslov: Dovoi^^cT), da te mev pedolki fovno ebjovií«nl. Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjiž-ku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. novitednik 0801063 mmmsm PROMETNI TELEFON vviivw,iiovitediiik.com Risanke naše in vaše mladosti Ob 50. obletnici slavnih risanih junakov Smrkcev smo se spraševali, zakaj te risanke ni mogoče več spremljati na slovenskih televizijskih postajah. Je pa na ogled veliko drugih risank, nekatere med njimi vsebujejo precej nasilja. Kaj o tem menijo starši in otroci? Pija Jakob in Nastja Brumen. Celje: »Nasilnih risank ne gledava, najraje jih gledava na nacionalni televiziji, ker se lahko ob gledanju le-leb tudi kaj naučiva. Radi gledava risanko Jaka gre na Luno, kjer nastopajo živali, ki jih imava tudi zelo radi, ter risanko Slonček Benjamin, kjer prav lako lahko vidiva veliko živali.« Matjaž Stopináek, Celje: »Nekatere risanke so primerne, druge ne. Nekateri pravijo, da je risanka Tom in Jerry nasilna. Jaz sem s to risanko odraščal, pa zaradi nje nisem nasilen. Menim, da je odvisno od tega, koliko Časa starši dovolijo oglede risank. Moja sinova ne gledata nasilnih risank.« Simona Kovačič, Celje: >>Na naši nacionalni televiziji so primerne risanke. Če pa prestavimo na tuje programe, se mi dozdeva, da so preveč nasilne. In ravno zaradi teh menim, da lahko postanejo otroci nasilni in zato ni dobro, da jih gledajo. Najljubša risanka moje hčerke je Nodi, ker la vsebuje veliko različnih barv.a Alenka Lobnikar. Celje: >»Dana§nje risanke so in niso nasilne, a se trenutno §e s tem ne obremenjujem, ker moj otrok pri 16 mesecih ne zdrži veliko pred televizorjem. Menim, da lahko otroka zaposliš s čim drugim. Problem ni v nasilnih risankah, če bi jim starši znali razložiti, si kdaj z njim ogledati kakšno risanko in se o njej tudi pogovarjati.« D1 - m DRUŽINA IN ODNOSI Naj se razveževa? »Med nama ni več nobene iskrice kot včasih, ko sva bila zđ ljubljen a. Odtujila sva se drug drugemu. Zato menim, da je najbolje» da greva narazen. Menim» da je bolje )>zidati na nov^<, kot pa >»staro hišo« obnavljati. Kaj vi menite?« Pozdravljeni! V situaciji, v kateri se nahajala, se prej ko slej znajde sleherni par» ko eden ali oba zakonca ugotovita» da ste se drug drugemu odtujila, daju vežejo morda zgolj otroci in materialne sivari; da je prvotna zaljubljenost minila, da sploh ni več tako lepo biti skupaj kot na začetku, kot sta si želela biti skupaj ure in ure. Kot da bi sbko iz prvih mesecev obrnili na glavo. Ob tem se morda sprašujete, zakaj se ravno vam to dogaja, kje ste se zmotili ali Če ste morda zgrešili že na začetku - pri izbiri in upale» da bo naslednja izbira boljša. Kriza je normalna. Ta kriza ne pomeni» da je z vami ali z vašim odnosom nekaj narobe. Do te krize nujno pride v vsakem odnosu- Namreč v odnos nas v veČini primerov privede zaljubljenost, ki nam obljublja nemogoče sivari, kot je to, da nas bo končno nekdo slišal v vseh naših potrebah in željah, nas bo izpolnil v vseh naših hrepenenjih, da se kar naenkrat spet počutimo celovite, za-celjene, izpolnjene in takrat upamo, da bo to kar trajalo. Potem pa pride šok, ko naenkrat ugotovimo, da nas ta oseba več ne Izpolnjuje v vseh naših pričakovanjih. Takrat se zgodi prvi prepir v odnosu in to pomeni, daje zaljubljenosti konec. To pa ne pomeni, da je konec odnosa. Ta- BLIŽINA družinski inštitut info@blizins.si, wvm.bltzina.si G3/492-554Q krat mora na mesto zaljubljenosti stopiti odločitev za odnos in zavestno prizadevanje za rast. Zaljubljenost - dariio za lažji začetek. Zaljubljenost bi lahko razložili kot nekaj litrov bencina za motor v čolnu, potem pa ko zmanjka bencina, pa je treba uporabiti vesla in lastne moči. Zaljubljenost je uvodni brezplačni pospešek, dar, uvodni kapital, Narobe bi bilo, če bi jo razumeli kot stalnico in bistvo odnosa. Lahko pa traja romantična ljubezen, če se partnerja odločita poslušati in slišati Čutenja in potrebe drug drugega, če sta sposobna dati drug drugemu ravno to, kar drug od drugega pričakujeta. Zavestna odločitev za odnos. Zato pa je potrebna zavestna odločitev za odnos, četudi bo kdaj težko. Namreč, normalno je, da je po nekaj mesecih konec zaljubljenosti. kar pomeni, da je konec obrambnih mehanizmov, ki so vaju do sedaj varovali pred ranljivostjo. Tako kar naenkrat postane zelo »nevarno« v odnosu, postanemo bolj ranljivi, partnerja začnemo doživljali kot ne več zgolj dobronamernega in zato se počasi začnemo drug pred drugimi umikati in zapirati. Če io traja dlje časa, pride do odtujitve in posledično tudi do občutja praznine, odrinjenosii, osamljenosti in ne ljubi jeno-sli. Tako bo žal tudi v vsakem naslednjem odnosu, Če se ne bosta oba odločila, da bosta za ta odnos zares delala in ga negovala. Poskusiva znova. Morda boste pomislili: »Ampak najin odnos je že zavožen, mrtev. Za naju je že prepozno«. Če sta dva, mož in žena» ki sta bila v začetku zaljubljena, sedaj pripravljena nekaj narediti drug za drugega, pripravljena govorili drug pred drugim o svojih čutenjih, potrebah in želja, skratka sta pripravljena nekaj »investirati« v ta odnos, se bo v ta odnos povrnil občutek sprejetosti, neogroža-joče bližine in tudi telesne vznemirljivosti. Na razpolago imate veliko zakonskih skupin, knjig, filmov, partnerskih delavnic, ki vam lahko pomagajo, da zopet pridete aii kasneje vzdržujete čustveno »kondicijo« v odnosu. Vendar, podobno kot pri sanaciji podjetja, brez odločitve» brez zavestnega in načrtnega dela, brez novosti ... ne gre. Zato vam želim poguma ob odločitvi, da poskusita znova - tokrat zavestno. DRAGO JEREBIC Moj zdravnik 2008 Skupaj z revijo Viva imate bralci Novega tednika tudi letos možnost glasovanja za najbolj priljubljeno splošno zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa ter pediatři njo/pediatra. KUPON Glasujem za: Mo^ dru2inst(o 2đravnieo atf zdravnika:, Mgjo gineMoginio aH S'r>akoto98: ^^ Uo|o podistrtfi^ aP pedtefra:__ im^AtMtaft pnnMEK:«^_ NASLOV: _ KAM M POSTNA ireviLKA rcicefíu-^ _ , g DAIUM ROJSTVA; > » w i># mmn pw ir awaxr- ■ « tfc— 'iimrn » *m »'OAta M —itM« BUCi'* MM^^MÉMIlMr « ««UA* t aw o iMCI'J CMáŠm. mg jw I—M — —liuMWna IS MagM AB—n gw^MIli' M i*tifiH rmft ptrtioMii fiinfm n nmmiirii a «■nhm »Ob «mUv« » cv«^ «««uli x e^tMvMrf«* MiM Ml «y. wlei eeee* wdreiw A eMoč' twedene eeó*w wu* »iđe oaÁ «OA«« M Mm I» e«aMn s» M« Hm«« M w teA 9itam t«fmto*tAM »KUBI 'i«»Ti». II I »w*»»»■^«fi^'W'iiwBflim «Lfvv^^oaA» v dm Dabm: Podpfe: Adriacic$lov«nica ^^ Glasovanje bo trajalo do 14. marca, rezultate pa bodo slavnostno razglasili 3. aprila na Ljubljanskem gradu. Bralci glasujete za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti zdravnik, ki bo zbral absolutno največje Število glasov, bo dobil naziv Moj zdravnik 2008. Na vsako izdano torkovo Številko časopisa bomo iz prispelih kuponov izžrebali bralca za brezplačno trimesečno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Tokratna izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Marija Zidan-§ek iz Zaloga pod Uršulo 10, Drami je. ROŽICE IN CAJCKI Pripravki iz zelišč Poglejmo nekaj starih receptur za pripravke iz zelišč. ki so jih na naSem koncu vedno radi pripravljali in imeli zaupanje vanje. Amikina tinktura: Za pripravo tinkture potrebujete 5 g suhih cvetov arnike, ki jih prelijete s 100 ml dobrega domačega žganja. Namakate 2 do 3 tedne in v tem času posodo večkrat přetřesete, nato tekočino odcedite in hranite v temnih stekleničkah. Tinktura bo uporabna dlje časa. Uporabljajte jo vedno le razredčeno. Za grgranje se priporoča, da vzamete eno žlico tinkture na 250 ml vode, za obkladke pa prav tako eno žltco tinkture na po) litra vode. Uporabljajte jo zelo previdno. Zdravi rane, udar-nine, izvine, revmatične težave. boleče mišice in sklepe, površinsko vnetje ven, tromboze, vnetja sluznic vus-tlh in žrelu. Borovničevec: Za domačo linkturo namočite 100 g posušenih borovnic v pol litra dobrega domačega žganja. Pustite, da se namaka 4 do S tednov in v tem Času večkrat pretresite. Če vam ni do žganja, lahko vzamete rdeče vino in suhe borovnice v njem prekuhate. Z obema pripravkoma lahko zdravite driske in mnoge druge težave, saj vsrka in odvaja vse razpadle produkte in strupene snovi v črevesju- Brusnična marmelada: Brusnice operite, odcedite, nato jih denite v kozicoo za prst na debelo, potresite po vrhu sladkorno sipo, zopet brusnice in sladkor (za 1 kg brusnic 1/2 kg sladkorja). Nazadnje prilijte 1/2 1 rdečega vina, košček cimeta, 1-2 nageljnovi žbici in kuhajte vse skupaj 8-10 minut, da se brusnice nekoliko razpo-čijo, še gorke stresite v gorke kozarce in ohlajene zavežite. Marmelada vam bo dobro dela, kadar vas bo kuhala vročina. Ker imajo brusnice obilo vitamina C, bo koristila tudi v zimskih mesecih, ko je hrana revna z vitamini. Sicer pa z njo nama- Bnjsnice za slastno mamielado žite palačinke. Slastne bodo! Regratov med oz. sirup: Potrebujete 300 regrat ovih cvetov, 2 1 vode, 3 kg sladkorja, sok 3 limon. Cvetove in limone razrežite, prelijte z Z litroma vode in kuhajte eno uro in pol. Nato precedite. dodajte sladkor in ponovno kuhajte eno uro in po). Na koncu ohladite in zlijte v kozarce. Olajšali si boste iz-kašljevanje. Rmanov sirup: I plast sladkorja, 1 plast rmana, 1 plast limoninih rezin, L plast sladkorja. Postopek ponavljajte. Postavile v senco in pustite I mesec, da se sladkor stopi, precedite in dajte v male stekleničke in v hladilnik. Uporabite pri gripi in po težkih obolenjih. Roženburc oz. rožni koren: Za ta neverjetni napitek, ki služi pri slabokrvnosti, potrebujemo: ÎI črnega vina, 3 vrhe rožmarina, 1 že-belj, dolg 10 cm, z glavo navzdol obrnjen, S do 8 dag rozin, 1 pest sladkorja, 5 do 7 komadov roženburca oz. rožnega korena. Steklenico napolnile z vsemi sestavinami in jo za 7 do 14 dni za-kopljite v zemljo ali gnoj, nato je nared za uporabo. Ker vsebuje tudi žebelj, bodite previdni, da ga ne zaužijete aH se z njim ne poškodujete. Piše: PAVLA KLINER Sentjanževo olje: Na pol litra olivnega ali drugega kakovostnega olja vzemite 25 g svežega šentjanževega cvet-ja. ki ga pretlačite in přelijte z oljem. Steklenico dobro zaprite in postavite na toplo. Včasih so svetovali, naj stoji na okenski polici, danes pa nekateri odsvetujejo, da bi jo neposredno izpostavili soncu, ker olje prej poslane žarko. Občasno pretresite. Po 3 do (S tednih, ko olje dobi lepo rdečkasto barvo, pripravek precedite in stisnite v temne stekleničke. Prav bo priS-)o, če se opečete in pri sončnih opeklinah. Z njim si na-tirate revmatične sklepe in od protíná prizadele dele. 8 • kg mo^AČno Dr. PIRNAT )2y/252-32 55,01/519 35 tđ www.plmat.si ^ o rmr "n i flirli» 11 l'r^ J 1. ' mmtd»Ulji.tam čistovse Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! 3000C ^^^ silvija bo očistila stanovanja za 3000 evrov in več! prijavite se na 090 93 6170 ali poiščite kuponček v novem tedniku! INFORMACIJE - MALI OGLASI ISCEMO TOPEL DOM Na sprehod v dobri družbi Prekrasni sončni dnevi, ki so nas obiskali v zadnjih dneh. kar kličejo po spre-hodih v naravi in nastavljanju sončnim Žarkom. Svež zrak dobro dene našim možganom» nas navda z novo ener^jo, Z gibanjem si razmigamo teto. T^i-di naši živalski prijatelji potreb u je jo vsakodnevno gibanje, da se jim slučajno noge ne pole ni jo. Vaši ljubljenčki imajo vas, da jih odpeljete na zaslužen sprehod, naJi zaveti ščni kosmatinci pa te sreče, da jih lastnik odpelje v naravo, žal nimajo. Prav zato je v zavetišču padla ideja, ki bi zelo razveselila naše varovance. In ker dobre ideje nikoli ne ostanejo neuresničene, je ludi ta dobila krila. Tako se bodo lahko naši kužki ob sobotah sprehajali in prepuščali sončnim žarkom. Organizirali smo namreč prostovoljno sprehajanje psov, in sicer ob sobotah med 9. in 15. uro. Ljubitelji psov se lahko oglasijo v zavetišču in z malim dejanjem osrečijo naše nadebudneže. Sprehajalci morajo biti polnoletne osebe oziroma so lahko tu- Oooo. resi me! Nekaj me zavedu je. Poglej, kako sa mu cedijo sline! Ne, prosim.nikarmene pojej! Premlada sem se! Kje je moja mami? Uh, samo miška je. ..(5298) Danes mi je pripadla čast da sem blažen med ženami. Že sedaj, pri treh mesecih, kaj šele bo, ko zrasam v pravega kavaliija! Punoe. prihajam! (5288) di mladoletni, vendar morajo priti v spremstvu odraslih. Zavedali se morate, da če boste odpeljali kužka na sprehod, ste zanj tudi odgovorni. To pomeni, da ga pod nobenim pogojem ne spuščate s povodca, da ga sprehajate po predpisanem območju. da ga vseskozi nadzirate in ne dovolite kontakta z drugimi živalmi. Naj vas mera odgovornosti ne prestraši, temveč naj vam bo v dodatno vzpodbudo, da smo vam za nekaj ur pripravljeni zaupati naše varovance, največja vzpodbuda pa naj vam bodo predvsem naši varovanci, ki dneve preživljajo zaprti v svojih boksih. Ne oklevajte in naredite dobro delo. Verjemite, da ni večjega veselja, kot videli zadovoljnega in srečnega kužka. Vabljeni, torej, na obisk v naše zavetišče Zonzani v Jar-movec pri Dramljah od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, po novem pa ludl ob sobotah, med 9. in 15. uro. Vse naše kosmatince in mačje Jupi, vrtiljak! Kako je zabavno! Kot bi bil v Gardalandu na vlaku smrtil Samo ne prehitro, prosim, ker imam slab želodet. Poleg tega pa mi ni ravno prijetno visoko rtad tlemi. Rad imam namreč trdna tla pod nogami. (5286) lentihe si lahko ogledate tudi na spletnih straneh www, go. to /zonzani. Na telefonski številki 03/749-06-00 pa smo vedno dosegljivi za vaša vprašanja. NINA STARKEL Besede fotografa: »Joj. poglej te lepe rjave očke. kako lepo gledajol Človek bi jih kar pojedel, in tebe tudi, vež, ljubka psička! Jajalu Misli psiČkerxNo. no Človek, nisem dojenček, se najmanj pa čokolada!i< (5290) čakam nate, čakam nate. da odpelješ me na sprehod, da podiva se po gozdu, da prazenem ti oblake. Čakam nate • čakaš tudi ti name? (5277) - it.10*5.lebniar2008 ^wDtednik ObvecMctnarcMcom NQV^ t^iMcg! Naročniki Novega tedrtfka boste lahko naročniške ugodnosti > 4 male oglase v Novem tedniku tlo 10 besed In «esMtfco na Rodhi Celfe - Izkorfstiil Izključno s svolo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z oseiMiim dokumentom naročrtika Novega tednika. Nelzkoi4Uene ugodnosti se ne prenesejo v nctslednle leto! rmrm VOZILA PRODAM KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE, d.o.o., Petrovce 237,3301 PETROVĆE razpisuje prosta delovna mesta SBRVISBR/ELEKTRIČAR 1 prosto delovno mesto (m/ž) 2. KLJUČAVNIČAR 1 prosto delovno mesto (m/ž) 3. MONTCR 1 prosto delovno mesto (m/ž) za nedoločen čass poskusnim delom Pogoji pod 1 : - izobrazba V. ali VI. stopnfe elektro smeri . zaželene delovne izkušnje zaželeno znarije nemskegaaiiangle^ega jezika ' računalniška pismenost Zahtevani pogoji pod 2: izobrazba IV. alf V. stopnje strojne smeri - zaželene delovne izkušnje Zahtevani pogoji pod 3i izobrazba IV. ali V. stopnje tehnične smeh * zaželene delovne izkušnje Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdlj^ vost, motiviranost, komunikatívnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delo v dinamičnem okolju in prijetnem kolektivu. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v roku 15 dni po objavi na naslovdružbe: KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovce 237, 3301 Petrovce, s pripisom »Kadrovska služba". Ožji i^or kandidatov bomo povabili na razgovor. OPa ostro 2,0 dti, letnik 2002, z vso docfûtno opremo, prevoženih 44.000 km, prodom zo 7.100 EUR. hkkn 031 5S9-590. S93 kupím OSEBNI vm, oi letniko 2000. kupim. W fon041 70W97. 522 STROJI PRODAM M0L2NI stroj Virovřlico. zelo dobro ohro-njen, ugodno prodom. Telefon (03) 5824^62,041 883^)9,po14.uri. S62 STAKEISO vrtno ko^inico prodom. Telefon 545-2694. ses VEĆ priključkov zo traktor TV 420 prodom. Telefon040250-95]. See TROSILEC ZÛ 9noj Sip 2500, z dvemo pokončnima »valrnemo«, hribovski, odličen, prodom. Ceno po dogovonf Jdefon D41793-891. ô64 POSEST PRODAM TAKOJ vs^monjsoliSo.velikĐsti 115 m^ v centra Žolco, prodom, ceno 139.500 EUR. Tslofon041 389-236. 4d0 kupim STAR£JSO hi», no reladji Celje-Vojfiik-Uo-becno oli okolico, kupim zo golovino. Telefon 041 672-374. i49 PASŒLO, v Celju a)i bližflji okolici, nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 352-267. 143 KMfIlJSKO zemljišče oli kmetijo, v Celju in sini okolici, kupim. Telefon 031 705- 6B0. 4$9 HiTRO NAROČITE mmm Ehfakrat na tederir ob toridh in petidhr lanimivo branje o zhrijenju in delu na območju 33 obcIn na Celjskem* Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova Í2daja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3^5% pri plačilu za pol Seta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breapiačniii malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. -hI'LT^^SSfo, Varitpet^kWtonreiigtraaitiWwajBltfgagpocwhliiiw^ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime IftpriimriL Kuj: Datum rojstva: UIícb: NsiireMíeno naročam Novi tednik za najmuj 6 mesectv podpis: KT&RC d.0.0. bo podiUce uporabljal samo za potrebe nasoiailkt duU« Novega icdnika MALI OGLASI - INFORMACIJE ZAHVALA Ob tem, ko je prag v večno življenje prestopil naš ljubljeni mož, oče in stari oče MAKS LIPIČNIK rojen 20.3.1911 v Čretu pri Celju bi se Žalujoči svojci radi zahvalili vsem prijaieljem. znancem, sodelavcem, sosedom in sorodnikom, ki so nam. tako v zadnjih letih pokojnikovega življenja kot tudi ob te) težki izgubi, zvesto stali ob $trani. Hvala jim tudi za darovano cvetie, sveče, izrečena sožalja in darovano maSo, Hvaležni smo vsem, ki so rajnega pospremili do njegovega zadnjega zemeljskega počivalilCa. Posebej bi se najprej radi zahvalili osebnemu zdravniku dr. Žmavcu, ki je za pokojnika dolga leta skrbel, ga vestno zdravil in mu lajšal bolečine in trpljenje, pa tudi zdravstvenemu osebju, ki ga je redno negovalo in zanj skrbelo na domu in nazadnje v bolnišnici. Prisrčna hvala g. župniku Srečku Hrenu za prelep pogrebni obred in besede oo slovesu, pa tudi ge. govornici za oris njegove bogate življenjske poti. Hvala društvu upokojencev za objavljeno osmrtnico. Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnika v zadnjih letih njegovega življenja obiskovali, in tistim, ki ste ostali z njim v pisnem in telefonskem stiku. Hvala nasploh vsem, ki ste u imeli radi in ga boste za vedno ohranili v mislih in srcih. Hvala seveda tudi Bogu za dočakana Častitijiva leta in mnogo lepega, kar mu je bilo v življenju danega. Od rajnega in njegovih bogatih življenjskih izkušenj smo se imeli vsi svojci mnogo dragocen^ in edinstvenega naučiti, mnoge nas je tudi življenjsko in osebnostno izoblikoval. Naj mu bo dana lepa in blagoslovljena večnost. Najlepšo zâhvalo pa želimo izreči rajnciDU za vse, kar nam je prelepega in dragocenega v življenju podariJ, njegovi žalujoči svojci: žeoa Ana, hčerka Barbara z možem Maksom, vnuka Andrej in MIha ter vnukinja Ana 9dt V QUI) z oiolicQ kupim hišo, ki js lohka potrebno poprovi 1. P090I le sončno lego. Plocam lokiij. Telefon D41 601-555. VÍ8fTJUIUUod(lomsobo.Teleí«i031 69(^ m. 56^ 565 oddam VROGfNSM Gord domviujem za minmol-t)o ceno 1,5 ho vinogroth, KMetnik noíbotiiihwt. Telefon IMI247-34B. p hajamtm VtOO obddovalno površino, v Stii okolici Vojniko, nftvo oli trovnik, vzornem v tqÍ6m.T«tefon041 901 595. p STANOVANJE prodam KOTNO sedêno, mizo, stole, hkidilnik, ste-AA, tnsed, fo^, kiubsko trczo. kuhinjo itd. prodam. Telefon 051 424-303. 59Ú Trrrm MATERIAL prodam prodam ^KTJUR (No lipko). EnosobnoiJonovDnje, 43 vseljtvo tokot prodom zo 52.90D EUR.Telefon051S19.572. 119 V ZAICU, no dobri lokodp, v obnovljei^n) bloku, prodamo dvosobno stonovonje, 57^36 mMel«fon 040 33^155. sae SUHA bukova drvo prodom. Telefon 051 3S1-2Ó0. 384 SUKA borovo drvo podom. Pfevoz in razrez slo možno, oziroma po dogovoru. Telefon041679-386. S72 kupim kupim ZIDNO storo ^ko in stresno storo opeko bobrove< kupim. Telefon 02 818-2323, 041 841-385. p DVOSOBNO oli trHobno stonovonle nt;jno kupim. Honlo v gotovini Telefon 031 321-946. 149 GARSONJERO oli enosobno stanovanje bK pim zo gotovino. Sesen kupec. Telefon W1 727-330. 149 fNOINn)L oli dvosobno stonovonje, v Celju, kupim. Nujno! Dolum vselitve po dogovoru. Telefon 041601-555. oddam IfPO dvosobno, delno opremljeno slonovin n|e, v prvi etoži od štirih, v Novi vosi, oddomzdelnim predplodlom.Tdefon 041 20M62. 561 ElQtPEQGaaœElDEl Untiarlova 22. Celja 034924222 vsakdan od 8.3D do IS.M • odkup vaifl nepremičniiid - cenitve nepf emiinin - v|usi v zamlfiilco lui jigo • posredovanje, svetovanle m veren prenos (eetnlitve pri nepfemiCnineh •sestave kiipoprodejnih pogodb in urejanje potrebne rfokumenteeije PiiiMMWt S TiinfrwTntfiiiffmmî aaj bo WMi uto sawpafto nanu Telefon 041 COI SSS Sonce loplû bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani) V SPOMIN Danes mineva 11 let, kar nas Je zapustil dragi VANCI ZDOVC iz l^kega Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ker ohranjate spomin nanj in mu pnžigate svečke. Žena Štefka in sorodniki L63 V SPOMIN LUKI FIDLERJU (1966*1998) Ni TDOgel počakati» da sem prišla na svet, hotel je spati in spati, zdaj je v cvetje v«s odet. 7. februarja 2008 bo minilo 10 let, kar te čakam! IVoja hčerka Vanesa z mamico Damijano 21 prodam PRASîCt mesnote posme, nf 25 do 35 kg, prodomidefonOSl 544^53. 049 VEC teliA, od 120 kg nopr^ prodom. Tele-fofi031658^87. 4» ÏÏUCO, v devetem meseni brejoslv prodam. Telefon 04176^50. s» ÏÏUCO, storo 10 mesecev In smosto kozo, pfodom.TelefonlOSlS/SS-US. 541 BIKCA, đorego 30 dni, k, prodom. Telefcm 031 703-799. 57e BIKCA simentoko, tezkego 170 kg, (Kodom. TřIefonOSi 624^96. Ô6Ô lENITNA pesredovolnico Zoupanje, Ici |e uponje v ljubezen povrnilo že već kot 16.000 osebom, posiTduie zo v^o slo-rostno obdobjo, brezplodno zo mlojse ženske. Telefon (03) 5726^19, 03) 50M9S. Leopold Oreinik s. p., Dolenjo vas B5, Prebold. n 30,000 posredovanj, 11.000 oovih poznenetev Je bHo v preteklem letu skfanjBr)lh z naào pomoS^. Letos ke-ie, da Jih bo &e već Ženitna po6feci> valnica za vse gerte<^iie, Zeupeni«. Dôlâi^Jâ ves 6S, Prabold. 03/57 26 31», 031 S05 49S. 031 636 379 prodam SUHO seno zelo ugodno prodom. Telefon 03: 863-231. Š69 ZAPOSLITEV IVUIKETARNA Joger, Prosenisko \i Šentjur zaposli moskego zo enostovnejso delo no lesno obdelovolnih strolih, 6 ur/don in žensko zo enostnvnejû dela pri kontroli (nrkelo, 4 ure/don. Pogo|o: iznoj-dl jM, Sf^DSl, informodje po telefo-nu051654^30,po]6.uri. n če si ureien, ejnbjeiazen, konanStet^ ven in te veieD delo v dinenriinem ho* lektivu. potem pokliCi od pot . • pet od $.00 do 14.00 ure teltfoA 03 42S-61«90. JakM)! ie«. ttaritoakt e. 44.3000 prodam GÛBÎ11H, motiv Zadnjo venrjo, sívon s prejico, velikođ 8S*40, prodam. Telefon (Q3j 5741-209. SUKOnfSKARJAzoposlim. Mohor. 1 o.o., ŠornnotrićevD 11, Ce^, telelon 041 648- m. n 67S ZMENKI 1 Islvani fantje ličejo preprosta, zve« sta dekleta. Mnogo iih zalo pun* C«, pozatjite na razočaranja torjin brez strosKisv spoznajte. Tet.: 03/57 26 319, 9sm: 031/836 378. iMptld Orrimk. tt, DAi^i vk K. Prtn«. Zaposlimo KIHETMSKEGA ALI VRTNARSKEGA TEHNIKA V TRGOVINI ZA ZUNANJO UREDITEV V ŠTORAH. Samo pisne prijavestel. št.: ŽIVEX> d.0.0., PC Celje, Obrtniška cesta A. 3220 ŠTORE. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega dragega IVANA LUŽARJA Z nami delili žalost, se zahvaljujemo za pisno in ustno Izražena sožalja ter za prelepo cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala, ker sle ga lako Številno pospremili na njegovi zadnji poti. HvaJa tudi zdravniku dr. Klemnu Pozniču in sestram patronažne službe za vso skrb ter gospodu župniku Srečku Hrenu za lepe besede ob njegovem slovesu. ŽaiujoČi njegovi najdražji Dve leti na tuojem grobu srečke že gorijo, v Žalostnih očeh solze se iskrijo, y naSih srcih bolečirm je skel^, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN 1. februarja je minilo dve leti žalosti, kar nam je kruta usoda iztrgala našega dragega sina BOŠTJANA OJSTERŠKA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate svečke. Žalujoči: mami, ata In Robi z družino 660 P¥llMOZNein«.&p.. 3270 Uâo zoposli voznike komioRO. Telefon (03) 5648443,041 625-913. see AGM Ndfliec, d. o. o., Sedrož 3,3270 Li^o nposii kuharjg za delov restcvrooli ifi pkerip Aquû Romo, Rimske Toplice in Gulmr, [M ^ Kro^tnikii. Telefon (03} 564^1,041 322-869. 506 Iščemo osebje sa delo v restavraciji. Lmute, lUi.o., Trubarjeva ul. 5, 3270 bško. tel 03 734-33 16 ali 03t 304-021. m Nemec, i o. 9., Sdniz 3,3270ljKb zaposli notokarja zo delo v restovrociji in pkenp Aqua Romo, Rimske Toplice tn Guliver^ Dol pri Hrastnika. Telefotr (03) 5648-041041 322m dce AGM Nemec, d. o. o., Sedrož 3270 bsko uposli ćisHlko no k^riićif In v reslo-TTOtíji Aqin Ronio, Rimske îoplke. Telefon (03) 5648441041 322-889.506 AGM Nemec, d. o. o., Sedrož 3,3270 \Ao zaposli ^'flikc grodb«ne mehonlzad-je. Telefon (03) 564(043. 041 625-913. 006 AGM Nemec. d.o. o., Seèd 3.3270 lo9: mo demit fosode. MSgrad, d. o. 0., Gospcsversko 3,Celje, telefon 041 771-104. 578 mM®^ ■ .BI o wd vi/ww.radíoceljt.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor $rečko Šrot Podjet}« opravlja Časopisno-zaJožniSko. radijsko Inđgen-cijsko-tržno dejavnost Naslov:Prež«moval9,3000Celje.iel«fon (03)4225190, iâx: C03) 5441032, Novi tednik izhaja vsdk torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUH. Tàjtùcà: Tea PodpeČan Veler. Naročnine: Majda KlanSek. MeseCna naročnina je 7,50 EUR. Za iu|ino je l^na naročnina l&O 8UK. Številka transakciiske^ računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in foto- ftj ne vračamo. Tisle Delo, d,d.. Tisícko središče, ijskâ 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost MOVl T1EDNIN Odgovorna u redni ca: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik iotograftje: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlati. Andreja Izlakar. Oblikovanje: wwwjninjadesign.comE-maîluiedaiâva: tedník@^t-rc.$i; E-mail tehrUčnega uredníltva lehnika.tednikè^nt-rc.si RACHOCaJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica infonnativnegđ programa: Janja Iniihar C-niaU: radjo@nt>rc.si. E-mail V studiu: inío^S^radíocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kurah. Rozman Petek, Urika SeliSnik. Branko Stamejčič, Simona SoliniC, Dean Suster, Sa§ka Teržan Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuoi ostale agencijske storitve. Pomočnica d:rel«ona in vodja Agendje: Vesna Le|ič. Propaganda: Vojko Grabar. 23atki> BcAlnac, Viktor Klenovlek, Alenka Zapuâek, Rok Založnik l^n: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032. (03)54 43 Sli Spregan o^asov po elekL po$tj: agenci)a(l>nt-rc.sj Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni rn manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvs'w.ess.gov.si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE osnovnošolska izobrazba ÙSTILXA • m/2: tHíHli PRGSrORGV IN OPREME,' DQLOČEN Ci^ 12 MESCEV. 6.2.2006: IN SERVISKOMPLÍKS. éĚtWl VZDRŽEVANJE. TRGOVINA IN GRADBENA DELA. O.6.Û., UUCA HiRDiA BRAČICA 6. 2000 MARIBOR POMOLI OEUVEC V PROIZVODNJI • M/2 : OELD OBSEGA UPRAVUANJE STOJA TER SKR8 ZA PRAVIIMO DaOVANJE ^OJA.: NEDOLOČEN £AS« B.2.200B: MANPOWER D.O.O. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4. m CEUE POMOŽNI OELAVEC V SKUDÍŠÍU • M/t OPflAVUA VSA PDMD^ DELA V PRDI^SU PROIZVODNJE IN PRODAJE. PRI SKiADlSČE-NJU IN PAKIRANJU BIAGA. PRI NAKLADA* NJU IN RAZKLADANJU 8LA6A...; DQLOÍEi^ CAS. 6 MESECEV, iszm VIGRAD TR- 6DVINA. POSREDOVANJE. P8DÍZV0DKJA 0.0.0. CEUE. KOCBEKOVA CESTA 30 A. 3202 UUBEĆNA VOZNIK AVT06USA • M/2: VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUSA: DOLOCEN ČAS. }2MESE(£V, 17.2.2006: IZliTKlK C£UE D.O. PROMETNO IN TURISBČNO PODJETJE. AŠKERČEVA ULJ-CA20.3000CÎUE delavec brez pokuca ŮSTIIXA • OELOVNO MESTO VOJNIK • M/2; (l^NJE VSE« VRST PQSLDVNIH PROSTOROV: D0L0ČB4 ČAS. 6 MESECEV. 6.2.2006: ZmíQ CENTER PODJETJE ZA BIOLOSKE STORITVE. MEDNARODNI MAflKFTIND. TB* mm IN DSTAU STORITVE, D.O.O.. STEGNE 25. lOOOUUeUANA nižja pokucna izobrazba id03l£d OSKRBOVALEC l.-M/Ž:POMOC PRI NADURO KVAUTE^. MANIPULACUA S POUZDELKI IN IZDELKI. OSKRBOVANJE STROJA.* DOLOČEN ttë. 3 MESECE. 6.2.2006: CETIS. GRAFIČNE IN DOKUtf»TACUSKf STORITVI D.O.. ČOPOVA UUU 24.3000 CEUE avtomehanik fi^EHANIK M/2: AVTOMEKANIČNA DELA,' NEODLOČEN ČAS. H.Z.ZOOB; AVTO CEUETR-GOVSKO IN SERVISNDREMDNTND PODJETJE Û.O.. CEUE, IPAVÍEVA UUCA 21.3QD0 CEUE AVTOMEHANIK • M/2; POPRAVIU) VOZIL; NEDOLOČEN £AS. 21.2.2006; RO * SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.D. SKALHOVA UUCA 13.3000CaJE AVTOMEKANIK • H/i P0PRAV3UI OSQNIH VOZU' NEDOLOČEN CAS. Z1Í.Z006; AVTO-MEHANIK^RANC ^SAK S.P., BEZENSKOVA OQCA 11.3000 CEUE VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA PO SLOVENUl RAnOZ BIAGA KONČNIM KUPCEM. • M/2: NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA NA PALETAH AU VOZIČKIH. SKRB ZA DOBAVNICE IN POTNE hmi: NEODLOČEN ČAS. а.2.2006: MANPOWER D.O.D.. PC CEUE. STANETDVAUUCA4.3000 CaiE voznik avtomehanik VDZNIKTOI^RNJAKA-M/tVOZNIKTDVDH-NJAKA V MEQNAA0QNEM PROMETU: NEODLOČEN ČAS. 6.2.2008: AVTOPREV02NÍKIVAN ŠKETS.P.. POD UPAMI4.3000 CEUE voznik cestnih motornih vozil VOZNIK • m/2; NALAGA IN RAZVAŽA BUGO 00 TRGOVSKIH LOKALOV RS OZ. STRAN KAM TER SKRBI ZA KOUČINSKD IN KVAUTE-TNO PREDAJO BIAGA....: NEDOLOČEN ČAS. б.2.2006; /^RMA DRUŽBA ZA ZALOŽNA im. ORGANIZIRMJE IZOBRAŽEVANJA. POSREDOVANJE V BLAGOVNEM PROMETU. POSLDVNO SVETOVANJE. O.O.O.. CESTA NA OSTROŽNO 109.3000 CEUE kuučavničaa vzdr2eval£C H/l OPRAVUANJE m STAVNIH in ZAKTEVNEJ^H VZDRŽEVALNIH OEL; NEDOLOČEN ČAS, B.2Í006: MANf^ WER D.O.O., PE CEUE. STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE KUUÍAVNIČARII.' M/Z: RAZREZ KOVINSKIH IN PVC PRQRLDV. VMJENJE PRORLOV. SESTAVUANJE TER VUAČEMJE OKOVJA; DO-U)tENČAS. }MESEC.6.Z.2OOa;SlMEflP0Ck JETJE ZA STT^DJNISKI IN^NIRING. O.O.O.. IPAVČEVA UUCA 22.3000 CEUE KJUČAVI^IČAR • H/i KUUČAVNIČARSKA OELAODUlČEMČAS. 12 MESECEV. 2.3.2008: MATJA2 VINDIŠ S.P.; POSLOVNA ENOTA UE. BEŽIGRAJSKA CESTA 4.3000 CEUE KUUČAVNIČAR. VZDRŽEVALIC - «/Ž; VZDRŽEVALE STROJEV, mm \H NAPRAV. PREQ^tUi VGRAJUJE. POPRAVUA INDUSTRUSKE STUOJE IN NAf^AVE IN ORtIGA POOOBNA DELA; NEDOLOČEN ČAS. biiOQ8: VAUI. PROIZVODNJA VAUEV IN UUTKOV 0.0.0. ŽELEZARSKA CÍSTA3,3220 ŠTORE pr€obukoval£cin spajalfc kovin Vi^ILK • M/i VARJEMIE PODSKU]POV. Vi^JENJE KONSTRUKCU: NEDOUlČEN ČAS. 16.2.2006; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJI D.O.O. BEŽIGRAJSKA CESTA 6.3000 CEUE avtoučar UČAR - m/2; BARVANJE KONTDNERJEV IN DRUGIH IZOOXOV V PROIZVODNJI.: NEDOLOČEN ČAS. 1612006; CONTAINER PROIZVO* DNO PODJETJE. D.O.D. BEŽIGRAJSKA CESTA 6.3000 CEUE strugar STnUGi^ - M/t OBDELAVA KOVIN S STRUŽENJEM. I2)QAVA RAZUČNIH SIRDJNIH DEU)V. OSTRENJE REZAUIIH DRDOU. NADZIRANJE (N UREJANJE STRUŽNIC, MERJENJEZ MERIU^IMI APARATI, ČIŠČENJE IN MAZANJE STRUŽNIC...: NEDOU&N ČAS. 16.2.2008; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.O.D. BEŽIGRAJSKA CESTA 6.3000 CEUE tiskaazatiskzizbokune TISKAR II.. KVAUTETKA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA TER VDDENJE EVIOENC. TEKOČE VZDRŽEVANJE. ČIŠČENJE iN NADZOR OELDVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV • H/l KVAUTETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA TER VOOEJÍIE EVIDENC TEKDČE VZDRŽE-VMJE ČIŠČEUE IN NAD20R DEIOVMUA SAMOSTOJNIH NAPRAV; DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 134.2008: CEnS. GRAFIČNE IN ODKUMENTACUSKE STORITVE. 0.0. ČOPOVA UUCA24.3D00 CEUE varilec VZORŽEVALiC 2 M/t PO NAVDDIUH PREO-POSTAVUENIH VZDRŽUJE STRDJND OPREMO IN VOZILA. SKRBI ZA OREZHIBNO DELO' VAHIE VSEH OaOVNIH ^EDSTEV V DRUŽBI IN PRAVOČASNO IZVEDBO PDPRAVIU; 00-U:IČENČAS.8MESH;EVJ6.22DDB;V1GRA0 TRGOVINA. POSREDOVANJE. PROIZVODNJA D.0.0. CEUE. KOCBEKOVA CE^A 30 A. 3202 UUBEČNA obratovnielektrikar DBRATDVNIELEKTRIKAR • M/2: NUZIRA-UE. VZDRŽEVANJE.POPRAVIU ELEKTRIČNIH NAPRAV. OPREME. STROJEV. ŽARIU(íN PEČlINDRUGAELEKTRČARSKAOEUjNEDD-U)ČEN ČAS. 1S.2.2D0B; VAUI. PROIZVODNJA VAUEV IN UUTKOV O.O.O.. ŽOEZ/USKA CESTA 3.3220 $TORE natakarski pomočnik POMOČNIK NATAK/^A • H/l POMOČ PRI stre2ei HRANE IN PLIAČE PO NAROČILO. SKRB ZA R^ IN ČISTOČO MIZ IN STOLOV,; NEOOmČEN ČAS. B.ZiOOB; MANPOWER D.D.O.. PE CEUi STANETUVA UUCA 4.3000 CEUE natakar NATAKAR • M/Ž; STREŽBA SLADIC IN PIJAČE. m NA BIAGAJNI. SKRB ZA RED IN ČISTOČO MIZ.: NEOOIOČEN ČAS. 6.2.2600: MANPOWER D.O.O., PE CEUE. STANETOVA UtiCA4.30Q0C£UE STRË8A PUAČ. DELOWO MESTD JE V DNEVNEM BARU JEŽ IN DNEVNI BAR BAZA V VOJNIKU - M/2; ST1IEŽ6A PUAČ; ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 9J.2008: GOMINŠEK AVTOSERVIS. TRGOVINA IN GOSTINSTVO. D.D.O.. P0NGRAC163.3302 GRIŽE NATAKAR - M/t NATAKAR ZA TOČENJE TDPUH IN HLADNIH IN TOPUR NAPITKOV V DNEVNEM BARU: DOLOČEN ČAS, 6 MESE- CEV. 7ZZ0DS; TRANSPORT. GOSTINSTVO. NEPREMIČNINE IN TDGOVINA. ORANKO KD> LENC,S.P.. GAJI 46.3000 CEUE KUHAR KUHAR - M/2: PRIPRAVA. KUHANJE IN RAZDEUEVANJE DNEVNIH OBROKOV. PEKA MESA. OELD NA ^DEŽU DRUŽ6E DOPOLDAN/POPOLDAN: NEDOUI^N ČAS. 24.2.200B; LEDAS PODJETJE ZA PREDEUVO IN PRODAJO MESNIH IZDEUCOV, 0.0.0. CE UE.U^VA7F.3000DEUE prodajalec POSPEŠEVALEC - TRBO^C NA TERENU - M/ h PRODAJA IN OSKRBA ZNANIH IN NOVIH KUPCEV NA TERENU..; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 6.2.2008: SUN 64. TRGOVINA iN STORITVE D.0.0. IPAVČEVA UUCA 21 3000 CEUE PROOAJALEC-M/Ž.> PRODAJALEC V UIVSKO RIDIŠKl TRGOVINI: DOU)ČEN ČAS. 4 MESECE. 2.3 J008: NOU) UVOZ-IZVOl TRGOVINA NA OEBELD IN DROBNO Z VSEMI ŽMl^KIMI IN NEŽIVILSKIMI IZDEUd DOBOVA O.O.O.. Sa-SKA CESTA 2,8257 DOBOVA PRODAJAUC - M/Ž; PRODAJA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9ÍJ0GB; REBEL FRANŠIS. TRGOVINA 0.0.0. ULH:A STANETA RDZMA NA 16.9000 MURSKA SOBOTA PRODAJALEC • H/l I^DDAJA TEHNIČNEGA BLAGA V PRODAJNEM CENTRU NA USNEM mm. ooDEU(u vodovoda in odoelku OROOJA: NEODLOČEN ČAS. 7.2.2006; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN OHO» NO. D.O.D.. CEUE. OPEKARNISKA CESTA t 3DD0CEUE prodajalec tikstllmih-usnjenik artiklov PRODAJALEC ZA POSLOVALNICO: C^E. STANETOVA 4 - M/Ž; SPRDEM STRANK IN PROOAJA OBUTVI URUANJE PRODAJALNE, IZUltB. PRODAJNE DOKUMENTACJE. SPREJEMANJE BLAGA V PRODAJALNO IPD.; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 6.2.2008: RENO OBUTEV. TRGOVINSKA DUAVNOST. D.0.0. STUOJARSKA UUCA Z. 4226 ŽIRI Imua ŠIVlUA M/Ž; ŠIVANJE SPODNJEGA PERILA VRHNJIH 061AČIU DOLOČEN ČAS. 3UE SECe 6.2ÍD08; JAMITEKS â ZSTYLE MIUCA JANJIČIP.. LAVA?,3000 CEUE KNJI60VEZ ODOELDVMiC H. • M/Ž; PRIPRAVA SAMOSTOJNIH DODEIOVALNIH STROJEV IN NADZOR DODELAVE IN VOOENJE EVIDENC. NADZOR KAKOVOSTI tZOELAVlHKDČE VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE IN NADZOR DEU3-VAUASTTIDJA; DOLOČEN ČAS. 3MESE[Ï. Si.20a8; CETIS, GRAFIČNE IN DOKUMENTA-CUSKE STORITVE. D.D.. ČOPOVA UUCA 24. 3000 CEUE srednja pokucma izobrazba POMOČNIK PRODAJALCA • M/t OELD POTEKA VTRGOVINI IN SKUDiSČO. oaO D8SE6A Sm ZA ZALOGO 6LAGA VSKLAOIŠČU IN NA POUCAH TRGOVINE. RED IN ČISTOČO. 6ÍAGD MORA BITI PRAVILNO ZLOŽENO IN NEPOŠKODOVANO. PREVERJET) JE POTREBNO ROK UPORABNOSTI.: NEDOLOČEN ČAS, S.2.200B; MANPOV^R O.O.O.. PE CEUE, STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE POMOČNIK ZA PREMAZOVANJE - H/i OEU) POTEKA NA PREMA20VAUIEM STROJU V SKUOU Z NAVDOlU ZA OaO. IZDELAVA PREMAZANEGA PAPIRJA IN LAMINATOV V SKLADU S TEHNOLO^MI ZÍTAMI. UPRAVUAUE PREMAZNEGA STROJA. VZDRŽEVANJE (N ČIŠČENJE 0EU3VNEGA MESTA IN OPREME.: NB)D10ČEN ČAS. 6ÍÍ006: MANPOWER 0.0.0, PE CEUE. STANETOVA yuCA4.30(N)CEUE srednja sttfokovna au splošna izobrazba KOMERCIAUST - H/l DOBRO POZNAVANJE PROGRAMA OGREVALNE TEHNIKE. SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE HR PRIDOBIVANJE NDVIH. VODENJE POSU)VNE KOR^ DENCE. POGAJAUA, PRIPRAVA PDNUOB. IZVAJAIUE MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI. PLANIRANJE TER IZViUANJE ANAUZOREA-UZACUI. ^REMUANJE TRŽNIH RAZMER IN KONKURENŒ.' NEDOLOČEN ČAS. 14.2,2008; MANPOWER O.O.D.. PE CEU^ STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE PRODAJNI INŽUIR. SKR6 ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NOVIH. OBISKC^ VANJE STRANK ZNAMENOM f^EDSTAVm/i PROGRAMA. I^EVERJANJA KUPČEVIH PO TREB. PREDLAGANJA REŠÍTEV. PRIDOBITVE f^VPRA^VANJA IN NAROČILA DISTRIBUIRANJE PROSPEKTOV. PRIPRAVA IN SOOEIA-NJE NA SEJMIH. SEMINARJIH IN PREDSTA-VITVJUI. • M/2: NEODLOČEN ČAS, 8.2.2008: MANPOWER D.O.Os PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE TURISTIČNI ANIMATOR • M/2; DELU V HO TEiSKIH KOMPLEKSIH PO GRČIJI.; ODLOČEN CAS. 8MESECEV.2].2.2006:PANGEA-P0-TOVALNA AGENUJA GORAN GR2(NČIČ Si.. MARIBORSKA CESTAM. 3000 CEUE zdravst\^ni terapevt MEDICINSKA SESTRA ODGOVORNA PODROČJA II - H/l IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE IN OPRAVUANJE DOLNJIH STORITEV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 6.2.2068: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBIAKDVA uucA§.3nnn(ajE gimnazijski maturant ZAVAROVALNI SVHOV^OEC NA TERENU - CEUE - Hli SVETOVANJE IN SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ; DOU)ČEN ČAS. 24 MESECEV. ]mm GRAWE D.O.; POSLOVNA ENOTA UUBLJANA. KOMENSKEGA UUCA 4. mOD UUOUANA trgovinski poslovodja VODJA PRODAJALNE ZA PGSL0VALJ4ICD: CEUE. STANHDVA 4 - H/i VODENJE IN OR-GANIZACUA DEU V PRODAJALNI; DOU)ČEN ČAS. 6 MES^.6.ZiOOB; REND OBUTEV. TRGOVINSKA DEJAVNOST. D.O.O.. STROJARSKA UUCA Z. 4226 ŽIRI ekonomski tehnik ÏÏRENSKI K1»KERCIAUST NA PODROČJU KOZMEÏÏKE IN PARFUMER UE ZA ŠTAJERSKO • H/l SKRB ZA PROMOCUSKE AKTIVNOSTI IN POSPEŠEVANJE PRODAJE V mm JAH. SPREMUANJE ZALOG IN NAROČANJE ART1KU)V; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.2.2668: ADENOIA M SERVIS D.O.D.; PO SU3VALNICA UU6UANA. IGRIŠKA UUCA 14. 10IXE UUOUANA KOMERCIALA iN RAČUNOVODSKA DELA • H/l OEU) V KOMERCIAU (PĐMDĆ PRI IZDELAJ PDNUOB). OEU) VRAČUNOVOOSTVU {POMOČ PRI KNJIŽENiU);OOU)Č£N ČAS, 12 MESECEV. 8120D8: ODER. PODJETJE ZA IZVAJANJE GRADBENIH DEL VISOKE IN NIZKE GRADNJL D.O.O. zi^OBROVA 28.3211 ŠKDFJAVAS RAČUNOVODJA MANJŠE RRME • M/2; VSA RNi^ČNO RAČUNOVODSKA DELA V PODJETJU: NEDOU)ČEN ČAS. Bi.ZOOB; SUN 64. TRGOVINA IN STORfiVE D.O.D.. IPAVČEVA UUCA 22.3000 {2UE upravni tehnik ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR - M/2; OBVIAOANJE SLEPEGA PISAUA NA RAÍU-NALAIKU IN PISALNEM STROJU. VODENJE ZDRAVSTVENE AOMINISTRACUE. EVIDENC. PISANJE PO DIKTATU: DOU)ČEN ČAS. B MESECEV, B.2.200B; 9L0ŠNA ROLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA S. 3000 CEUE kemuskiprocesničar POMOČNIK ZA f^EMAZOVANJE - H/l OEU) NA PREMAZNEM STRDJU. IZDEUVA PREMAZNEGA PAPIKIA IN LAMINATOV, OPRAVUANJE PREMAZNEGA STROJA, U^O ZBIRANJE DOPAOKOV IN SKRB ZA RED IN ČISTDČB.: NEBOLOČEN ČAS. B.2.20DB; MANPOWER B.O.O.. PE CEUI STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE komerciaust PRODAJALEC CENILEC • H/l CENITEV. ODKUP \H PRODAJA RABUENIH VOZIL: NEODLOČEN ČAS. 13.2.2008: AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.O.. CEUE. IPAVČEVA Ul 21. IPAVČEVA UUCA 21.3000 ŒUE SAMOSTOJNI KOMERCIAUST • H/l SAMOSTOJNA NABAVA IN PRODAJA REZERVNIH DELOV; NEODLOČEN ČAS, 13.2Í008: AVTD CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE O.O.. CEUE. IPAVČEVA UUCA 21. 3000 (SUE PODROČNI KDMERCIAUST • M/t TRŽHilE PRODAJNEGA PROGRAMA NA HR^U; DOTČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.2.2008; METRQB MEDNARODNA TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0.2AČRn2CA.3^2UUBEČNA elektrotehnik elektronik VARNOSTNI TEHNIK • H/i MONTAŽA IN VZDRŽEVALE TEHNIČNIH SISTIMOV-VAR-MSTNIH NAPRAV; OOUlČEN ČAS. 6 ME SECEV. 6.2.2666; PR0SI6NA1. DRUŽBA ZA VMDVANJE. D.0.0. IŒRSNIKOVA UUCA tS. 3000CEUE Sem^SER ZA BIRO OPREMO V PE i^UE-SER> VISIRANJE IN VZDRŽEViUilE OIRD OPREME. FOTOKOPIRNI STROJI. FAKSIMILNE NAPRAVE. TTSXALNIKI. OPTIČNL ČRALQ - H/l DO-LI^NČAS. 8MESECEV.112.2008:BIRIN6. INŽENIRING IN SEHV^ BIROTEHNIČNIH SREDSTEV. 0.01!.. MDTNICA 9,1236 TRZIN strojni tehnik za vzdrževanje DELOVODJA • H/l RAZPOREJANJE. KOORQI-NAQJA DELA NA GRADBIŠČU. DAJANJE NA VOOIL KONTROLA KVAUTETE 0PRAVJĐ4IH Oa,- OOLDČEN ČAS. 3 MESECE, 9Í.200B; NIVO. GRADNJE IN EKOLOGUA. D.D.. CEUE LAVA 11.3000 CEUE grafični nhnik TISKAR L . KVAUTHNA PRIPRAVA IN IZ V^IBA nSKA • PRIPRAVA IN NADZOR TER VODENJE EVIDENC. ODREJANJE DEL IN NAUIG D^RBOVALCU, TEKOČE VZDR&VA-NJE. ĎŠČENJE IN NAOZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV • H/l DOU)ČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.2608: CETIS. GRARČNE IN DOKUMENTACUSKE STI^ITVE. D.O.. ČOPO VA UUCA 24.3000 ^UE strojni tihnik CNC OPERATER UPRAVUMIIE STROJA. NASTAVUANJE STROJA. KORIGIRANJE. MERJENJE. nSTlRANJE PR^H KDSOV. DELO PO NAČRTIH. - H/l NEDOU)Č!N ČAS. 14.ZÍ008. MANPOWER 0.0.0. PE dUE. STANETOVA UUCA4.3D00 CEUE ekonomsko komerclaini tehnik F^IPRAVNIK-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA • H/l TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV: NEÍKIUJČEN ČAS. 1012008; PRIMA ZASTOPSTVO mm VALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA O.O.O.. PARTIZANSKA UUCA 19. 1000UUBUANA elfktronhnik SPAJANJE IN MERITVE NA OFRČNIH KABUH H/l PRIPRAVA OPTIČNIH SPOJK. SPAJANJE IN MERITVE NA OPTidiIH KA6UH: DD> IDČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.2.2006; KATEl IGOR KRAJNC S.P.. SLANCE 4.3221 TEHARJE višja strokovno izobrazba N^EMIČNINSKl POSREDNIK TELEFONSKA. ELEKÏÏtDNSKA IN OSEBNA KDMUNIKACUAS STRANKAMI. ORGANIZACUA TER VODEJÍIE OGLEĐDV NEPREMIČNIN. SPREMUANJE KONKURENCE IN TR2NIH RAZMER. ISKANJE NEPREMIČNIN, PISANJE OGLASOV. JAVNO NASTOPAUE. ADMINISTRATIVNA DELA. H/l NEODLOČEN ČAS. 14.2im MANPD> WER O.D.O.. PE CEUE STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE SERVISER. SVETOVALEC - H/l SPREJEM STRANK. DOLOČITEV NAPAKE NA VOZILU. NORMIRANJE OEIA. IZDAJA REZERVNIH DELOV. ZAKUUČEVANJE RAČUNOV; NEOOU> ČEN ČAS. imm: RO * SO TRGOVINA IN SERVIS 0.0.0. SKALETDVA UUCA 13. 3000 CEUE profesor slovenščine REOMETNI UČITEU SUJVENŠČINE IN ANGLEŠČINE • H/l PODGANJE DTROK; DOLOČEN ČAS. 6.2.2006. OSNOVNA ŠOLA $TORE. UUCA CVETKE JERIN 5.3220 ŠTORE inženir strojnica VDDJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČRPALX- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE. UVEOM STANOAROOV. CERTIFIKATOV TER SKRB ZA POPRODAJNE ^UOIVNOS^ NA PODROČJU TOPLOTNIH ČRPAU( - M/2: ORGA-NIZACUA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CIUE iN POTREBE PODJETJA. PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACilE TER IZVEDBA CERTIFiaRAHlA TER STANDARDiZ;U)llE PROIZVOODV. NAČRTOVANJE IN SKRO ZA NEMOTEN POTEK PRDlZVOOfilE. ^DELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA fZOEU(OV; NEOO LOČEN ČAS. lOiiOCfi: TERMO SHOP 0.0.0. TRGOVINA IN INŽDilRING ZA TDPUÏÏNO IN HLADILNO TEHNIKO. CESTA TALCEV 5,33^ VELENJE inženir računalilištva PROGRAMER • TEHNIŠU ^DELAVEC II. H/l SODELOVANJE PRI E-OOBRAZEVMJU. OBUKOVANJE SPLETNIH STRANI. UF1UVUA-NJE Z VIOEOKDNFERENČNIM SISTEMOM, PRIPRAVA IN IZDELAVA &GRADIV, DPRA-VUAUE HHNIŠKIH Oa ZA PEDAGOŠKI PROCES. SODEIHVAHIE PRI PRIPRAVI UČNIH PRIPOMOČKOV;DOU)ČENČAS. IZMESEf^. 11.2.200B; UM; K MARIDORSKA CESTA 7. 3000 CM INŽENIR LESARSTVA OPERATER NA CNC - M/i OPERATER NA Oit STROJU; NEDOLOČEN ČAS. 9.2ÍDG8; EVISNET PROIZVODNJA. TRGOVINA. INŽENIRING D.O.D. 06 DRAGI 9.3220 ŠTORE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA Mj^KETING IN TR2ENJE • H/ I UREJALE SPlfniE STRANL KOMUNIO-RAUE V MARKETINGU (KREIRAfUE I^OPA-GANDNIH SPOROČIL PRIPRAVA ZASNOVE ZA KATALÍ1DI FOTOGRAFIRANJE IZDRKDV), RAZVOJ iZOEU(OV. RAZISKOVANJA NA SPLE-TD; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 812008; FISHER INTER NATIONAL TRGOVSKO PODjeji O.O.O..KIOR(ČEVAUUCA38.3000 CEUE diplomirani inžfnir labora toruske b10med1cine (vs) INŽINIR LABORATORUSKE MEDIUNE S SPECIALNIMI ZNANJI I - M/Z; SPOZNAVANJE POORDâJ DEU KUNOE 8I0KEMUE. SPREJEM IN PRIPRVA BIOLOŠKEGA MATERIAU ZA PREISKAVE. ANAUZE URINA. DIATA. ^UTUMA. UKVORJA. HEMATOLOŠKE PREISKAVE ENaMOV. PRÍTTEINDV. UPIDOV; D& lOČEN ČAS. 6 MESECEV. 6.2.20DB: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA 5. 3006 (^UE univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR, IZVAJANJE PROCESA RAZVOJA PO OP 0403-1. OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE IDU ZA NOVE IZOEtKE IN RAZVOJ VSAJ ENEGA iZDEU TER MOKTAŽNE GRAONJE O.O.a, LOKE 40. 3333 UUBNO 00 SAVINJI PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK ORSANiZATÛRPREVOZOV-M/t: ZBIRA. UREJA IN 08DELDJE INFORMACIJE IN PODATKE D POTREBNIH PREVOZIH ZA NAROČNIKE. NAČRTUJE, ORGANIZIRA IN OOU)ČA IZ\^ BO T18 ĆA^VNO I^IHA PREVDZE.DOLOČI VOZlia PRIPRAVI DOKUMENTACUO O VOZILU IN ODLOČI F^EVOZNO POT-.; NEDOLOČEN ČAS. 16.2J008: AVTOPREVOZNlSlVO IN ORGANIZACUA PREVOZOV. KOKAUÍTEFAN S.P.. GDUČNIKflVA IlUCA S, 333D MOZIRJE MAGISTER PARMACIJE FARMACEVT-RECEPTAR • M/Ž: IZDAJA ZDRAVIIA.ORTOPEDSKE IN ORUGE TiHNIČ' NE PRIPOMOČKI OBDELUJE RECEPTI PRI-PRAVUA MAGISTRALNE PRII^VKE. VODI STROKOVNE EVIDENCE. NAROČA ZORAVILA. KEMIKALilE IN DUGO SLA60; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.2.200B; LEKARNA MOZIRJE. HRIBERNIKOVA UUCAi. 3330 MDZiRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA RAZKIAOALEC DRUSEV • HIÍ 0^1 OBSEGA RAZKLADANJE UMETNIH BRUSEV; NEDOLO- Cen £as. 8^2.2006,* manpower 0.0.0. f^ mjE. STANETDVA DliCA 4.3DDÛ CEUE VOZNIK V MEDNARODNEM PROMEni - M/l VOZNIK TQVDRNJKA V MEDNARODNEM PROMETU; DOLD^ ČAS. 12 MESECEV, AVTDPHEVOZ PETER KOKNE S.P., ZBELDV0I9.321SLDČE DELO V PAKIRNICI MESNíH IZDELKOV • M/t' PAKIRANJE MESNIH IZDELKOV IN SVEŽEGA MESA: DOLCĆEN ČAS. 3 MESECE. 6.2.200B: MESARUA STRAŠEK ŠTEFAN STUA^EK S.P, STARI ft 3210 SLOVENSKE KONJICE DODELAVA PRORIOV • m FOLIRANJE PVC PRDRLDV, STROJNO LEPUENJE MREŽICE. PODEIDVANJE PROFILOV BGODLOČEN ČAS. BMESO^. lOliOOSrKOPLASTEK-STTiU^A IN KDNFEKCUA. O.D.O., ^DVE^ SKE KONJICE. TLVARNiSKA CESTA I 3210 SLOVENSKE XDNJICE OELAVEC BREZ POKUCA DELAVK V SORTIRNICI - Wl ROČNO SORT> RANJE ODPADNE EMBALAŽE NA SORTIRNI LINUl V PROIZVODNJI STOJEČE DELO: D& ld£en Čas. i mesec. 9.2.2008: adeccd H.R.. KADROVSKO SVETOVANJE, OJI.D. PODRUŽNICA CEUE, UUCA XIV. DIVI2UE SDOOCEUE VOZNIK VOZNIK KAMIONA - H/l PREVOZI BLAGA S KAMIONOM PO EO IN A SLOVENIJI. NAKLADI IN RAZKUDI6LAGA. VODENJE EVIDENC, JI KOČE VZDRŽEVAklE VOZILA; ODLO^N ČAS. 6 MESECEV. 212.2008; AVTDPREVOZNISTVO RUODLF HALDŽAN S.P., UUCA DUŠANA JEREBA 3,3210 SLOVANSKE KOUlCE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (00 2 Lin DODELAVA PRORLOV • Hjl FDURAHJE PVC PROHiOV. VARJEfUE. ÍIŠČENJE. VRTANJE IN RAZREZ PRDFILOV. ZlAGANJE IN PAKIRAJU^ PODELOVANJE PROFILOV BG ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV. SiiOOS; K& PLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCUA. Û.D.O.. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE OBDELOVMiC KOVIN POMOŽNI KUUČAVNIČARM/ŽrSTRUŽEU^ ČIŠČENJA KOVINSKIH IZDELKOV: DOLOČEN ČAS, 6 MESE£IV, 13J.2D08; KUUČAVNI-(ARSTVO IN FUSTIKA BOJAN SATIER S.P., DRAŽA VAS &. 3215 LOâ STROJNI OBDELOVALEC KOVIN UPRAVUAIEC UNUEII. - M/Ž; UPRAVUA-m ZAHTEVNIH STROJEV ZA IZDELAVO VSEH VRST EMBALAŽNIH IZDELKOV, POUZ DELKOV, SPLOŠNE NASTAVITVE. NEDOLOČEN ČAS. 6Í.2008: ECOPACK PREDEUVA BI0PLAST1KE D.0.0, TOVARNIŠKA CESTA 5, 3214 ZREČE STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALfC - M/Ž; DFHAVUANJE ENO STAVNIH IN Z/^NEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL OPRAVLIAUE PODOBNIH OEI PO NA-VOOlUH NADREJENEGA V OKVIRU ?WUU IN OELDVNE USPOSOeUENOSTI.: NEODLOČEN ČAS. 6.2.2008; CDMO UMETNI BRUSI IN NEKOVINi D.O., ^VARNIŠKA CESTA 5. 3214 ZREČE MEHANIK • M/Ž; POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE STRDJEV IN OaD PO NAVODIUH VODJE^ NEDOLOČEN ČAS. 8.2.2008; MANPOWER D.O.D.. 9i CEUE. STANETDVA UUCA 4,300D CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNI DELAVEC • M/Ž: OPRAVUANJE NALOG VIUÍARISIA V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČU. KOUČINSKA KONTROLA PRI-SF^DA maïïriala, PREVZEMI, IZDAJA IN QDPISDVAUE MATERIAU; NEDOLOČEN ČAS. 6.2^006; GKN DRR/EINE SLO^NUA. PRO^mjA AVTOMOBILSKiH TRANSMI-SU IN AVTD DELOV. 0.0.0. RUDNIŠKA CESTA 20,3214 ZREČE STROJNI TIHNIK EKSTRUDER • M/Ž; OPRAVA MEŠANIC PO RECEPTURI iN DOZIRANJE MAHRIALA. NASTAVITIV. UPRAVUANJE in KONTRDLA DELOVANJA STROJEV, laOČANJE, RAZREZ IN MLETJE IZMETA H.; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 9.2Í0DS; KOPLAST EKSTRUZUA IN KDNFEKCUA. D.D.O. SiDVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SUMNSKE konj£f EKONOMSKITEHNIK SKUOIŠČNIK • M/Ž.' SKLADIŠČNA DEU; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 10.12008; KD-mj EKSTRUZUA IN KONFEKCUA, 0.0.0. SLOVENSKE KOUlCE, TOVARNIŠKA CESTAl 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z AVTOOV^ DAIDM HUi^ - M/t' PREVOZ BETDNSKE OPEKE; NEDOLOČEN ČAS, I4.Z.2D08: BETO-NARNA IN CEMENTNfNARSTVD AUUZ {M S.P., CESTA KDZJANSKEfiA ODREOA 29 A. 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA STROJNIK AVTODVIGALA • M/Ž; STROJNIK AVTODVIGAU^ NEODLOČEN ČAS, 2U J008: STDRTTVE Z lAHKO IN TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO LLIDVIK VRŠNAK S.P.. ZADAJ www.radiocelje.coin PR1P0NIKVI25.3232 PONIKVA VRTNAR CVmi ČAR ^AR - M/Ž; VRTNARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 6.2 J008; PREVOZNIŠTVO VRTNARSTVO VALNER STANISU^V VALNER $.P.V0DRUŽ1A.323D ŠENTJUR FRIZER FRIZER • M/Ž: FRIZER. ODLOČEN Č^. $ MESECEV. 2J.2008; R^IZERSTVO NATAŠA NATAŠA 8EVC S.P., ŠKARNÍCE 3.3224 DOBJE PRi PLANINI LESARSKI TiHNIK IZMENDVDDJA • M/Ž; VODENJE IZMENE V FURNIRNICI: NEDOmČEN ČAS. 7^.2008; A^R FURNIRNICA. SPAJALNH:A RJRNIRJA IN TRGOVINA Đ.O.D.. CESTA UDNA DOBRI> TINŠKA D. 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPmŠNE MEDICINE Ali DRUŽINSKE MEDICINE Z ZAKUDČENIM SEKUNDA-RUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI • M/Ž; ZDRAVNIK V SPOIŠNI AMBUIANTI; NEDOLDČEN ČAS. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LfONA DOBROTINŠKA 3 B, ŠENTJUR UE SNWRJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA bSTTlXA - M/l' SKRB ZA RED IN ČISTOČO OEUn/NIH PROSTOROV; ODLOČEN ÍAS. 3 MESECE. 14.2.2DDB; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.O.D. POO PUT.U^ŠE1S,3241 PODPUT SKUOIŠČNIK SKLADI^IK • M/Ž: PRUEM, IZDAJA BUDA, MANIPUIACUA BUGA V SKU^OIŠČU; NEDOLOČEN ČAS. mm: ACO GRADBENI EUMENTI. ZASTOPANJE. O.aO., OBRTNIŠKA UUCA9.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DOaLTT) VOZNIK KOMBUA IN POMOČ V PEKARNI • M/t RAZVOZ KRUHA IN POMOŽNA OEU^ V PEKARNI: NEDOLOČEN ČAS. 6.2.200B; SDTIA KMETUSTVO IN ÏÏIGDVINA. D^.D. POOČEPI TEK. IMEN07S,S2&4 PODČETRTEK ZIDAR MDNTERM/Ž; IZVAJALECSUHOMONTAŽNIH DEL- DOLOKN ČAS. 3 MESECE. 9.2.2DQB; KB SISTEM, PROIZVODNA, TRGOVINA IN STORÏÏVE. 0.0.0. ROGAŠKA CESTA 19.324D ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC PRODAJAUCA DEUKATESE - M/l PRODAJA V OEUKATESI TRGOVINE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.2.2008; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORmfE D.O.D. U^ŠE VB.POOPWT,3Z41 PODPLAT PRODAJALEC • WÎ PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA - BEU TEHNIKA, AVDK^VIDEO TiHNIKA,RA^NAlNIKI; NEDOU)ČEN ČAS, 16.2.2008; TOPUŠEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-U^CUE. D.D.Os RJAVICA12,3260 RDGAŠKA SLATINA KUHAR KUHAR • M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDL IZDAJA JEDI, UREJANJE 6IFEJ»E MIZE; OOLDČEN ČAS. 6 MESECEV. 5.?.2D[IB: jmi OLIMIA DJI. ZDRAVlUŠKA CESTA 24. 32S4 PODATEK ELEKTROiNŠTAUTER ELEKTTilČAR • M/Ž: IZVAJANJE ELEKTRDIN-STALAOI; NEDOTČEN ČAS, 6.2.2008: ElEK-TmTRDJNIŠTVD IN EifKTROINSTAUCUE ZVONKO ZIDAR S.P.. SOTELSKA CBTA BO, 3260 ROGAŠKA SLATINA ELEKTRIKAR ENERGETIK "SERVISERJA ZA BELO TEHNIKO - M/t POPRAVILO PRAI^IH STTIDJEV IN HUDIL-NIKDV, MONTAŽA KUMATSKfH NAPRAV MOŽND USPOSABUANJE': NEOOLD&N ČAS. 16.2.2008; TOPUŠEK. TRGOVINA IN S^VIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEK-T7ID(NSTALACUE, DD.D. RJAVICA 12.32S0 ROGAŠKA SUŠTINA EKONOMSKI TEHNIK RECEPTDR V CENTRU ZDRAVJA • M/Ž: VODENJE ZDRAVSTVENE IN fINANČNE OD-KUMENTACUE. RAZPORED TERAPU ZA PATENTE. URUANJE DELOVNEGA PROSTORA.* DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 9.2.2668; TERME OUMIA Đ.O., ZDRAVlUŠKA CESTA 24.32U PODČETRTEK KNJIGOVODJA - M/Ž: PRIPRAVA DDKUMEf^ TAOIE. IZDEIAVA ODV NAPOVEDI TROŠARINA, KfUlŽENJE: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 9.2.2008; GENERAL LEDGER STORITVE 0.04).. CEUSKA CESTA 47.32^ ROGAÏÏC ELfKTROnHNIK EUKTROT^HNIK • M/Ž; IZVAJANJE IN KON-TnOU EL£KTROINSTAU^CU; NEDOLD^N ČAS. U.7m. ELfKTRO-STROJNIŠTVO IN ELfKTROINSTALACUE ZVDNKO ZIDAR S.P. SOTELSKA CESTA BO. 3266 ROGAŠKA SLA- TINA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNiK - M/Ž; DEL6 V AMBU-im ZDRAVlUŠČA. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTOV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 9.2Í00S: TERME DLIMIA D.O.. ZDRAVlUŠKA CESTA 24,3254 PODČnRTEK LOGOPED LOGOPED - M/t LOGOPED; DOLOČEN ČAS. 17,2,20DB; JAVNI VZGOJNUZOORAŽEVAUil ZAVOD I \l OSNOVNA ŠDU^ ROGAŠKA SLATINA. IZLETNIŠKA UUCA 15.3260 RDGAŠKA SUŠTINA PRAVNIK PRAVNIK - fH/l UREJMilE PRAVNIH ZADEV; DDLOČEM ČAS. 6 MESECEV. 14.2.2008; JAGROS THGDVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.O.D. UŠE 1/B, PDOPLAT. UŠE I 6, 3241 PDOPLAT UNIVERZITHNI DIPLOMIRANI EKONOMIST DIREKTOR MALOPRODAJE • H/i VODENJE MALOPRODAJINEODLOČENČAS. 14Í.2008; JAGR6S TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.a.O. LAŠE1/6, P06PUT, 3241 m PIW_ UE VELENJE DEU^VECBREZ POKUCA ČiSTILEC - M/t ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV; MUIČEN ČAS. 9ÍÍOCI9: C^-AN WAY, PROFESIONALNO ÚŠČENJE. PETER KUSTER. S.P. CESTA tX 17.3320 VEliNJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/t NATAKAR: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6 J.2006: IPPDN - CAFPE BAR IN TRGOVINSKE STORITVI ROMjWA SMAJ-mt S.P.. CESTA LOL£ RI6ARJA I, 3325 ŠDŠTANJ SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPEČER -M/t' DISPEČER; NEDIHOČEN ČAS, 6.12668; FORI. FlEKSiBlUID ORGMIZIRA hJi RAZVOJNIH IDEJ, 6.O.6.. PREŠERNOVA CESTAIA.332DVEL£NJE NATAKAR NATAKAR M/t' NAROČA IN I^EVZEMA PUAČO. PRIPRAVUA IN RAZPOREJA PUAČD ZA SERVIRANJE. PRIPRAVUA PR0ST6R IN MIZE ZA POS^EŽBD. IPD; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.12008: MONTAŽA POHIŠTVA OUŠKO FAJDIGA S.P. LOKOVICA 14D. 332S ŠDŠTANJ NATAKAR - M/t STREŽBA PUAČE IN HRANE: DOLOČEN ČAS, B MESECEV. 14.2.2006; 06-STIUIA HREN, HREN MANICA S.P., VINSKA GORA 31 A. 3326 VELENJE MIZAR MIZAR ^ M/t IZDEU3VANJE POHIŠTVA IN MONTAŽA.; NEÚ6U3ČEN ČAS. 2a2668; M^ ZARSTVD - MONTAŽA. ADDU REONAK S.P. JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE ŠIVlUA ŠIVIUA-M/t'ŠIVANJESERIJSKIH IZDEíXOV; ODLOČEN IÍAS. 3 MESECE. m2m: BARBIE - PROIZVOBNO ŠIVlUSTVD, POPRAVILA TEKSTILA. PBEVDZI MlUCA KREVZEL S.P.. DUCA JANKA UUIIHA 43,3320 VELENJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA TEHNIČNIH PREGiiODV - H/l VODI. ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO NA TEHNIČNIH PREGLEDIH; NEIKIUIČEN ČAS. mm; AVTO VELENJE TEHNIČNI PREGli-0). TRGOVINA iN STORITVE D.O.O.. KOROŠKA CESTA 64.3326 VELBilE ViSJA STROKOVNO IZOBRAZBA R/^DNDV60JA • M/t' RAČUN0V06SKA DELA. VODENJE PODJETJA....: DDLOČ» ČAS. 6 MESECEV, IZmè: MEL - GAD INŽENIRING, STORITVE. GRADBENIŠTVO 0.0.0. JENKOVA CESTA 17.3326 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TDČAJ • M/t TDČEIUE PUAČ IN TOPUH NAPTTKOV. ČIŠČENJE; NEDOLOČEN ČAS, 1D.2ÍDDB: DNEVNI BAR IN TTIGOVINA SEBI. TAVČAR BREDA S.P. ZGORNJE GRUŠOVUE 18,3311 ŠEMPETER V SAVINJ^I I^UNI POMOČNIK REZALCA - M/t OPRAVUANJE PAKIRMEDA STUDJA V SKLADU Z NAVODIU. MEUAVA ZAVUALNIH iOlil, EHKET^RANJE KARTONOV IN ZU^GANJE NA PiOHD. SKRB ZA UREJENOST IN ČISTIŠ DELOVNEGA MESTA.; NEOOU3ČEN ČAS. UMI: MANPOWER D.D.O. PE CEUE. STANHDVA UUCA 4,3000 CEUE OEUVEC BREZ POKUCA S^TAVUALÍC V PROIZVODNJi • M/t' ENO STAVNEJŠE PROIZVODNOMONTAŽNO DELO V DElAVNtCt; NEDOLOČEN ČAS, lUiDOB; TERMD-TEHNIKA HLAOILNL OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTIMI. 0.0.0. DRASLOVČE. ORLOVA VAS 27/A, 3314 BRASUJVČE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA {DD3LET] VOZNIK TOVIHtNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU M/t VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETIj; DOLOČEN ČAS. 3 MESECI Uim: PREMAX TRGOVINA IN TRANSPORT D.D.D. ŽALEC. KVEDROVA UUCA 22.3310 ŽALEC AVTOMEHANIK PRALEC AVrOMOSimV, VUUCANIZEH • M/t ZUNANJE IN NOTHANJE ČIŠČENJE AVTOMO-8ILDV: NEDOLDtiN ČAS, 13.Z.20D8; ZORAN ŠKRUDEJ S.P.; VZDR^ANJE IN POPRAVILO VDZILZORANŠKRUByS.P.AIUAVAS10. 330ÍPETROVÍE NATAKAR NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ IN NA- PTTKDV; NEDOlilČEN ČAS. 28Í.2DD8; 6AR KRIMI, ARN^K MlfiOSU^V S.P. VEUKA Pl- REŠICA&6A,3310ŽALfC STREŽBA • M/t STREŽBA HRANE IN PUAČE V UMIRJENEM U)KALU; OOLOâN ČAS, 3 MESECE. 16.2i00fl; 'PIVNICA METKA'. JOŽEFA KUHAR. SJ>. VEUKA PIREŠICA 36 B. 3310 ŽALEC ŠIVlUA ŠR^UA • M/t ŠIVA ŽENSKA VRHNJA OBU-ČIU^ PO NAVODIUH; DOLOČEN ČAS. 3 ME SECL %nm ACMAN. PROIZVODNJA IN TRGOVINA 0.0.0.. DRIÍE 25.3302 GRIŽE KUHAR KUHAR • M/t SAMOSTOJNI KUHAR. KUHANJE PO NMDČILU IN PRIPRAVA CATERIN-GA; NEDOLOČEN ČAS. 9.2J008; BARBON - MANFRED JEVŠEVAR S.P. ŠKALE103.3326 VElfNJE PRODAJALEC PRODAJALEC - DELO V ŽALCU • M/t PRODAJA BU^DA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECi 21.2.2006; LOGO PODJETJE ZA PROIZVO-6NJ0, INbilRING, ZASTOPAIÍIE. POSREDOVANJE IN TRGOVINO, 6RDSUPUE. UUBUANSKA CESTA 66,1296 GROSUFUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR • N^t TOČENJE fN STREŽBA PUAČ NA f^lREDITVAM IN ZAPRTIH PRO-STORIH- RESTAmCUAH; NEDOUIČEN ČAS. 9.2.2DD8: OARBON MANFRED JEVŠEVAR S.P..ŠKAII m 3320 VELENJE KROVSKA OEU - M/t KROVSKA DELA. DQU)&N ČAS, 10 MESECEV. 172200B: LESOKKOR. PU)HL ANTON S.P.,U)ÙCA 08 SAVINJA 56 L 3313 POLZELA NATAKAR - DEU) V 2AUU1 • M/t STREŽDA PUAČ,' DOU)ČEN ČAS, 3 MESEO. 21.2ÍD08; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE ^N TH-GOVIND. D.D.O. GROSUPUi UUBUANSKA CESTA 66.1290 GRDSDPUE SKLADIŠČNI DELAVEC • M/t ORGANIZACUA m V SKUDIŠČU. PRIPRAVA OOKUMEN-TACUE. PRIPRAVA ^IŠČA. HUNSPORT MAHRIAU....; D0U3ČEN ČAS. 6 MESECEV. 6Í.2006; SAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ. PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV O.O.O.. TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREBDU) SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA REFERENT NA TEHNIČNIH f^EGLEDIH • M/t' ADMINISTRATIVNA DEIA POTREBNA ZA RE-GISTRAOID MOTORNIH VOZIL SKLfPAlUE ZAVAROVANJ: NEDOLOČEN ČAS. 9Í.2D08; AVTDKDNTnOL TEHNIČNI F^EGLEDL TRGOVI- NA, TRANSPORT IN STDRÍTVE. 0.0.0. CESTA NA lAV01,3310 ŽALĐ: ElEKTBIKAR ENERGETIK ELEKTUDINŠTAUCUSKA DELA - H/l ELÍK-TROINŠTAUUIISKAOEU^ DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 9.2.2668: VELTRAG, ELÎKÏÏIOIN ŠTAIAQJE. STDRTTVE IN TT^OVINA. D.D.D., MATKE41.33I2PRE86LÍI ^KTHOINŠTAU^CUSKA OEU • M/t ELÍK-TRDINŠTAU^TERSKADELA:D6U]ČENČAS. 6 MESECEV. 6.2.2668: VELTRMJ, ELEKTROIN ŠTALACUE STORITVE IN TRGOVINA. 6.0.0. MATKE41.3312 PRESOLD EKONOMSKI TEHNIK 'VODJA TRGOVINE [TRGOVINA Z OOSPOOIN-SKIMI APARATI) • M/t SKR8 ZA ZAL6GE BLAGA. NAROČANJE IZDELKOV. SPREMUA-filE KONKURENCE. VOUENJE OEUWCEV. UREJANJE PRDOAJAUIE IN POSTAVITEV BLAGA.'; NEDOUIČEN ČAS, 6.2.2D0B: MAN-f^WER D.O.D., PE CEUE. STANHOVA OLICA 4.3000CÍUE STROJNI TEHNIK MONTER • M/t IZDEUVA TOPLOTNIH ČR-PAU(INHlADIU^IHSISnMOV,ZOeČASNIMI MONTAŽAMI NA TERENU; NEDOLOČEN ČAS. 11.2i00â; TERMD-TEHNIKA KU^OILNL OGREVALNI IN ENERGETSKI SISHMl, 0.0.0. BRA-^VČE. ORU VAS 27 A, 33)4 BRASLDVČE KOMERCIALIST M/t PRODAJA NAŠIH PROIZVODOV IN STORITEV. I^ELAVA PRODAJNIH PLANOV IN SPREMUANJE REAUZACUE. PRDMOCUSKE IN SUEMSKE jUTIVNOSTI. NAVEZOVANJE POSLOVNIH STIKOV. SVETU VANJE STRANKAM IN IZBIRA OPTIMALNIH REŠITEV.; NEDOLOČEN ČAS, 1122008; TERM&TEHNIKA HLADILNI. OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI. 0.0.0. DRASLOVČE. ORUIVA VAS 27/A, 3314 BRASLDVČE INŽENIR STBOJNIŠTVA VDDJAINŽENIRNIGA • M/t RAZVUANJE PO-SUJVNIH DONO^V Z OBSTOJEČIMI IN NOVI-MISTRANKAMLNAVEZOVAUEKDNTAKTOV S PRDJEKTANH IN INVESTTTORJI TtR CELI> VITO VODENJE PROJEKTOV. OaO ZAJEMA PREPOZNAVANJE POTREB POTENCIALNIH NAROČNIKOV. SODELOVANJE NA RAZPISIH, PRIPRAVO PONUDB IN KALXULtôU TER SPREMUAUE; NEDOLOČEN ČAS, 17.2.2008; TERMO SKOP D.0.0, TT?6DVINA (N INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HU^IUtO HHNIKD. C^TATAU:EVS,3320V^E INŽENIR STROJNIŠTVAZA ENERGnKD PRODAJNI INŽENIR • M/t' NAČRTOVANJE SiSTEMOV. IZDEUVA PONUDB ZA OGREVANJE. HUUENJE TER KUMATIZACUD S POUDARKOM NA TOPU)TNiH ČRPAUCAH. VODENJE ZAHTEVNEŠIH MONTAŽ NA TERENU, SVETOVANJE STRANKAM, IZVAJANJE OGLEDOV TER ŠOLANJE MONHRJEV. SODELOVANJE S PROJEKTANTI. IZVAJALCi IN OSTAUMI INSTTTUCUAMIS PODROČJA OGREVALNIH I: NEDOLOČEN ČAS. 1U.2008; HRMI^HHNV KA HUDILNI, OGREVALNI IN ENEBGHSKI SISTEMI, D.O.a BRASU]V^ QRLDVA VAS 27/A.33t4BRASU)VČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS| RAČUNOVODSTVO • M/t RA^NOVODSTVO; ODUREN ČAS, 12 MESECEV, 6.2Í666; V1GITRANS. TRMSP6RTN6 TRGDVSK6 PDOJFJl D.0.0. SAVINJSKA CESTA 96 A. 33I0ŽAL£C KUPON Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUB Vabim Silvio, da poskrbi za moje čisto stanovanje: IME IN PRflMEK:_ NASLOV:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KMit_ TiLEFONSKA ŠTiVILKfc_ PODPIS: S p