U REDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. o (tiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranko so od 10. do 11.
dopoldne in od 5. do 6. rcroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna no poSti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ofcisko in Bosno K 21-00, polleina K i0'80. četrtletna K 5*40, mesečna K l iiO; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :	ostalo	inovemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	:	.
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 580.
V Ljubljani, v torek dne 18. marca 1918
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov
.* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*,	\	*.
UPRAVNIRTVO se nahaja v Selenbuigovi utici štev. fi. II., in nradujo za stranke od 8. do J 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enosfopna petitvrstica GO vin., podojen prostor, poslan^
in leklame <JC vin. — Inserate sprejema upiavniStvo.
Nefrankirana ali premalo fiankiranii pisma se ne fpvejemajo   Reklamacije lista so poštnine proste.
Leto III.
Delo in počitek.
Stoletje para in elektrike, brzojava in telefona, stoletje najbolj razvite industrije in najbolj tužnega suženjstva, stoletje najbolj razširjene kupčije in najhujšega izkoriščanja imenujejo naši fantazije polni oboževalci modernega življenja stoletje dela, in mislijo, da ni lepšega izraza za gotovo dobo ljudske zgodovine. In pesniki, ki izborno jahajo Pegaza, dokler je krotak, ki so pravi mojstri forme in lepo zvenečih besed, nam slikajo ta vek v najlepših barvah, kar jih premore bujna fantazija tradicionalnih poetov. Romance in ode, romani in drame nam opisujejo šum in hruo velikih industrialnih mest. ruvanje in suvanje in pehanje ljudi v lovu za dobičkom. boj posameznikov in celih razredov, slojev in	narodov kot največji	ideal	ljudskega
plemena.	In iz vSeh	ditiramb v	prozi	in poeziji
ic vedno slišati slavo delu, delu čast!
A kakor vsaka reč, če prestopi gotove meje, ni več dobra, dasi bi bila sama po sebi koristna, tako je tudi brezprimerna častitev dela postala neskončno škodljiva za vse človeško pleme. In	čas je, da	se zakliče	dela	lačnemu
ljudstvu:	Stoj! Kaj	slavite in častite vedno
delo. katero jemlje vam in vašim bratom kruh, katero vas duševno in telesno uničuje, katero vas spreminja v živino, v mašine? Podobni ste otroku, kateremu se dopadajo milo dehteče cvetlico na travnikih, pa si jih natrga, kolikor le more, si napolni ž njimi spalnico, ne vedoč da ga bo njih vonj zadušil. Tam zunaj jih cvete sicer stokrat, tisočkrat več, a tam ne zapirajo zraka nikake stene ali stropi; njih dišava se razkropi po vesoljnosti. Tu. v spalnici je pa druga. Tako ste se zaljubili v delo. in sedaj ga nimate nikdar dovolj, in ga zahtevate vedno več in več. Seveda — z delom hočete zaslužka. Nevedneži! S svojim večnim delom si ga ravno jemljete, ker izdelujete desetkrat več, kakor je ljudstvu potrebno, in zaradi tega nimate niti sami najbolj potrebnih reči.
I	o je neumno, pravite — imate prav. To je zelo neumno, a kdo je tegakriv? Kdo drugi. nego vi. ki izdelujete noč in dan vrednosti in tako uničujete vrednost svojega dela. Kdo drugi, nego vi, ki prodajate deset, dvanajst, štirinajst tir dela na dan za nekoliko bornih desetic m h koncu še poljubite roko. katera si pnlast, ves Pi0ll vašm dela?
v usesiii vam je zazvenela pesem, ki slavi delo, m sedaj mislite res, da ni na svetu nič lepšega m boljšega od dela; sedaj sle pozabili, da je svet lep in velik, in ne vprašate se več, zakaj ste na svetu. Odprite vendar oči in mislite nekoliko, mislite sami in potem govoTite, zakaj vendar živite. Mar le zato. da vas zapro do smrti v rudnike, kamor nikdar ne prihaja solnce, v tvornice, kjer ni nikdar čistega in zdravega zraka, v delavnice, kjer vam vsako-vi sten prah polni pluča ter jih pretvarja v gnezdo bacilov? Ali zato, da orjete in kopljete spomladi in jeseni, po leti in po zimi. da imajo bo-gatci lepe fine pogače in kolače, vi pa še ovse-njaka ne? Ali je večno delo res življenje?
Delo je po vaših nazorih svrlia tega življenja; a to je velikanska zmota. Kar bi vam moralo biti le sredstvo za življenje, vam je postalo sveto. Vi bi morali živeti, da uživate svet in njegove lepote, in delati le toliko, kolikor bi bilo treba, da imate kruha in vina, obleke in stanovanja. Seveda, toliko bi morali delati vsi, nihče pa ne več.
Nikar sc ne hvalite, da živite. Tega vam ne verjamem. Kdor živi, mora uživati, vam je pa vsak užitek neznan. Življenje bi moralo biti veselje; vaš obstanek je pa sama žalost in tuga. Ne zatrjujte mi. da je delo veselje. To pravi lahko Spielhagen v svojih romanih, a vaše živ-
ljenje ni roman, temveč tragedija. Da, še tragedija ni, ker je za to preveč enostavno, preveč brezpomembno. Vi ne živite, vi še celo ne vegetirate. Kajti cvetlica, ki vegetira, duhti in je lepa — oh lepal Kje pa je vaša lepota? Mar v vaših bledih licih in upadlih očeh? V vaših na-gubančenih obrazih in sključenih postavah? Ne, ne- Vi niste in ne morete biti lepi, ker delo, vaše suženjsko delo ne trpi lepote.
Vi ne živite, vi ne vegetirate — vi ste stroji, avtomati, ki nimajo druge svrhe, kakor edino delo; ali pa še manj, ker je stroj vaš gospodar.
Jaz — ne slavim več dela, zakaj moderno delo je strup za človeštvo. In če hočete zopet postati ljudje, pričnite drugače misliti. Ako hočete živeti, morate uživati, za uživanje je pa potreben počitek, dolg počitek — več počitka kakor dela.
Vi nič ne poznate in nič ne veste, ker se niste ničesar učili. Seveda, kdaj bi se pač učili? Ko ste bili stari šest ali sedem let. ste morebiti krave pasli, in to je bil gotovo najlepši čas vašega življenja. Okolo sebe travnik s pisanimi cvetlicami, nad seboj modro nebo, po katerem razliva solnce svojo svetlobo in nobene druge skrbi, kakor to, da krava ne zbezlja. A koliko vas ie, ki so uživali to srečo? Toliko krav ni na svetu, da bi bili laho vsi pastirji. Vi ostali pa nikdar niste bili mladi. Kot otroci ste že začeli delati, ker oče in mati nista imela kruha. O, tovarnar ima mehko srce. On sprejme ludi otroke v delo, pa jim plača desetico ali pa dve na dan. Zakaj bi ne, ko je to njegov dobiček? Tovarnar je pametnejši od vas. Njemu je ljubše, da dela sto ali tisoč ljudi zanj, dočim on lahko uživa. Ali ste pa vi pametni, da vas sto in tisoč dela noč in dan le za to. da eden lahko uživa?
Ne, jaz trdim, dji niste pametni. In oni, ki hvalijo današnji vek kakor zlato dobo človeškega rodu, so neumni ali pa hudobni.
Nočem vas spominjati zlatih časov pastirjev iz Arkadije, da bi se vam preveč ne cedile sline. Nočem vam opisavati idil iz starih, zdavnaj minolih časov nekdanjih Grkov in Slovanov, ki so uživali ta lepi svet in njegove darove, ker vas nočem dražiti. A spomniti se moram vendar vsaj srednjega veka žalostnega spomina, ki je bil pa vendar v marsikaterem oziru boljši za ubozega trpina, kakor pa današnji čas.
V	srednjem veku je cerkev zajamčila delavcu 90 počitnih dni tia leto, namreč 52 nedelj in 38 praznikov, in te dni je bilo vsako delo strogo prepovedano. V očeh »svobodoumne« buržvazije je bil <o največji greh cerkvc, in bnr-žvazija je postala le zaradi tega »brezverska«, ker je cerkev zahtevala počitek za delavce. Že le ko je nastopila kupčijska in industrijalna buržvazija na oder javnega življenja, sc je začelo opazovati sovraštvo do praznikov. Cesar Henrik IV. je zahteval od papeža, naj zmanjša število praznikov, a papež se je temu uprl. L. 1666. je pa škof Perefexus v Parizu sam prepovedal 17 praznikov. Sedanji papež je šel še dalje. In danes, ko se je prelevil klerikalizem v vernega služabnika kapitalizma, ne misli skoraj nihče več na to, da je treba delavcu počitka, dasi je postalo delo mnogo bolj težko in nevarno.
In delavci sami niso prijatelji praznikov, ne ljubijo počitka. Oni hočejo delati, vedno delati, da bi zaslužili kruha. Kako dolgo pojde to še naprej?
Ali še ne boste sprevideli, da ne bo konca vašega trpljenja, vašega mučenja, vašega suženjstva, dokler vlada na svetu dandanašnji kapitalistični »red«? Ali se še ne boste združili, da ustvarite novo človeško družbo, katera zajamči vsakemu članu dovolj časa za počitek, veselje, izobraževanje in živanje?
Odprite oči! Ozrite se po svetu! Lep je, vaš pa ni, ker vam večno delo ne da časa, da bi ga uživali. Združite se, zedinite se, da osvojite ta svet za sebe, za ves človeški rod!
Zgled kovinarjem.
Dunajski kovinarski in strojni industri-jalci so se pred nekaj tedni zbrali okrog zelene mize in sklenili izpreti vse kovinarske delavce cesarskega Dunaja, če bi se le-ti upirali pogodbi, ki bi fabrikante nič ne stala, kovinarskim delavcem pa nič ne prinesla. Sele po štirih tednih prerekanja so jim zastopniki Zveze kovinarjev zaupno zašepetati na uho: »Tako po-gi.dbo, ki bo ublažila obupni gospodarski položaj kovinarjev, ali pa nobene.«
V	zadnjem trenotku so šele odnehali in-drstrijalci od svoje prenapetosti. Zato se je zl oljšal spor ;:aradi tarifnega gibanja. Sprejtt j bil načrt zedinjenja in tr.ko so se zaenkrat preprečili resnejši boji.
Bilo je pr«.d 7 leti ko .e par članov Zve p avstrijskih indastrijalcev sklenilo ustanoviti a dunajski okoliš posebno zvezo. Takrat se je ustanovila današnja »Zveza dunajskih iiidu-strijalcev«, katera si je nadela nalogo, da združi vse podjetnike Dunaja v skupino, katera pa bi bila kot privesna organizacija centrale »Avstrijskih organizacij podjetnikov«. Ta smoter je Zveza dunajskih industrialcev« dosegla še v višji meri. ker so stoprav tedaj dunajski kovinarji zahtevali zvišanje mezd.
Vsak memorandum kovinarjev posameznih podjetij, katerega so predložili podjetnikom in v katerem so označili svoje zahteve, jc imel za posledico, da se je »Zvezi dunajskih indu-strijalcev« priklopil kak nov član, ker je v tej »Zvezi« našel posamezen podjetnik zavetišče proti svojim delavcem in njihovim zahtevam, katere je po moči skušal odbiti. Pred poltretjim letom so se pa morale obnoviti mezdne pogodbe, ker so sc med tem iztekle. Takrat je bila »"Zveza dunajskih industrijaleev« sila močna. Da bi se pa še bolj okrepila njih moč in obenem oslabila moč »Zveze kovinarskih delavcev«, so določili dobo, da poteko vse mezdne pogodbe. na 1. marca 1913. Na ta način je bilo treba s 1. decembrom 1912 odpovedati 86 pogodb. Ko se je podala odpoved, se je dunajski podjetniki niso bogve kako ustrašili, ker se jim je promet zaradi krize na Balkanu precej zmanjšal. Zato so spričetka sklenili, da bodo odklonili vse delavske zahteve sploh. Kovinarski delavci na Dunaju se pa za načela podjetnikov niso zmenili in so preko njihovih groženj sestavili za vseh 86 podjetij nove zahteve, zaradi kterih so dvigali potem podjetniki prah v »Zvezi dunaj. indu-strijalccv.« Da, še celo več; gospodje so zahtevali od delavcev delavcem pogoje, kakor: pridržanje dosedanjega 54urne,ga tedenskega dela in pogodbo za dobo petih let s čisto neznatnim zboljšanjem mezd, katero so bili pripravljeni izvesti tudi potom splošnega izpretja vseh delavcev na Dunaju. In tako so na zadnji glavni skupščini pred tremi tedni sklenili, da izpro vse kovinarske delavce, če bi le ti ne pristali na pogoje podjetnikov. Med tem pa je prijadrala v srečno luko »Centrale« tudi »Zveza kovinarskih producentov«, ki je seve takoj vplivala na tedanji štadij spora glede novih pogodb. To pa zato, da izrabi posamezna določila novih
pogodb zase. ko bo morala svojo kolektivno pogodbo, ki zapade koncem junija t. I., nanovo skleniti z »Zvezo kovinarskih delavcev.«
»Centrala je predložila jnnetim, da ima sedaj določeni delovni čas. doba pogodbe in termin poteka, veljata tudi za vse pogodbe enako, L j. tudi za pogodbe z »Zvezo kovinarskih producentov« (čeprav'te pogodbe zapadejo šele koncem junija L I.)! Po šestkratnih pogajanjih, pri katerih bi se bila kmalu vsa zadeva ponesrečila celo do fiaska, prišlo je do soglasja v smislu, da imajo pogodbe vseli 86 podjetij enake pogoje in veljavo treh let, t. j. do 1. marca 1916.
h te kolektivne pogodbe posnemamo tele točke: stare minimalne mezde se zvišajo poprečno za 4 do 6 h. Tako dobe izučeni delavci, kakor ključavničarji, mehaniki itd. po izučbi namesto 34 do 38 h zdaj 40 h na uro; v drugem letu 50 h (sedaj 46 do 48 h. v tretjem 52 h) ta točka je nova. »Dreherji« na dveh klopeh dobe 60 h (doslej 48 do 56 h), »Werkzeug-dreherji« in ključavničarji po 66 h (novo), kovaški učenci pri pečeh mesto 50 do 54 h, sedaj 58 h, in oni, ki imajo že sedaj na uro 58 h, dobe 60 h, ključavničarji in kotlarji — preddelavci 60 h (52 do 56 h), kovaški pomagači 40, 50 in 52 h (40 do 46 h), kotlarski pomagači 44 h (36 do 40 h). Kvalificirani pomožni delavci pri strojih dobe minimalno 44 h (38 do 44 h); pomožni delavci-dninarji dobe 40 hh (34 do 38 h); pomožne delavke 26 h (24 do 26 h) in tam. kjer je že obstojala višja mitrmalna mezda,, se zviša za
2	h. Modelni mizarji dobe namesto sedanjih 50 in 60 h, 55 h in 65 h; mladinski pomožni delavci do 16. leta 30 h (22 do 26 h).
Zvišanje mezde znaša ne glede na akor-dantue 3 h na uro za vse delavce. Oni, ki so v zadnjih treh mesecih že dobili tako zvišanje pridejo na vrsto Šele po preteku novih treh mesecev.
Cisti delovni čas se je znižal od 54 na 53 in pol tedenskih ur. V podjetjih pa, kjer je krajši delovni čas (torej pod .53 in pol ur), ostane status neizpremenjen za dobo pogodbe.
Cezurno delo se je doslej plačevalo do 9. zvečer s 25%. po 9. pa s 50 % doklade. Odslej pa se bo plačevalo do 8. ure zvečer 25%, od 8. zvečer pa do 5. ure zjutraj s 75% doklade v razmerju s plačo na uro. lstotako se pri čezurnem delu določa počitek 10 minut na breme obrata.
Za tiedeljsko delo se bo odslej plačevalo 75% za profesioniste in strojne delavce, 50% za pomočnike in režijske delavce. Doslej se ie plačevalo na splošno le 50% več.
1. majnik se praznuje.
Glede akordantov se je doseglo toliko, da se jim garantira za gotov zaslužek. Akordantu se akordne cene ne smejo znižati, več kakor po navadi.
Delavcem se mora najmanj 24 ur prej naznaniti, da imajo delati čez uro.
To pogodbo so delavci po ostri debati z veliko večino glasov sprejeli.
Zdelo se mi je potrebno, recitirati mnenje dunajskih sodrugov in njihove uspehe. Pri tem se živo spominja žalostnega stanja kovinarjev v Stabilimento tecnico v Trstu, kjer se delavcem z nasajenimi bajoneti brani pot do pravice človeškega življenja. Vlada podpira hajduška žrela mogotcev na vseh koncih in krajih; žan-darje in policaje pošilja zoper nas iti podpira oderuško politiko, inspirirano po zainteresiranih faktorjih. Pošilja nam Tiszine pozdrave; in če
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 700.0C0 kron.	Stanje	hranilnih	vlog	20	miljonov	kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 43/4u/o brez odbitka rentnega davka.
Znacajnost Marxova.
Pred tridesetimi leti je na highgatskcm pokopališču govoril Friderik Engels nagrobni govor svojemu umrlemu prijatelju. Deset let pozneje, ko so častili delavci vseh dežela velikega Ilir t veča, je deloval Engels z vso vnemo na izvršitvi tretjega zvezka »Kapitala«. Tako se spaja z dnem Marxove smrti spomin, ki more ‘po svojem bistvu in vsebeni biti le slavljenje Marxa in Engelsa.
Neločljivo je zvezano njiju delovanje. Enega ne moremo omen.ti, ne da bi se spominjali drugega, in v tej neločljivosti se razodeva že .tudi posebnost našega slavlja. Ni namenjeno samo osebnosti enega socialnega demokrata, ampak pred našimi duševnimi očmi je poosebljena socialna demokracija. Zakaj kar bi mogel danes samo umetnik posneti kot simbolično podobo iz gibanja množic, z njega vedno naraščajočo delitvijo dela, to je bila nekdaj živa resničnost. V možeh, ki sta komaj 30 let stara, ustvarila manifest za zvezo komrristov, se je tudi resnično pojavilo popolno bistvo moderne socialne demokracije. Ne v enem človeku, le v skupnosti se je moglo vtelesiti. Bratska vzajemnost, brez katere si našega gibanja niti misliti ne moremo, je jdobila svoj izraz, svojo predpodobo v oni brez-primerni skupnosti dela, katera jc Marxa in Engelsa spojila v dejansko enoto.
Ta enota potrebuje le eno ime, in tako se ne godi nobena krivica — in tudi Engelsu bi se ne zdela - če se spominjamo dela obeh v imenu rreje umrlega.
Kakor je Darwin odkril zakon organske narave, tako je Marx zasledil razvojni zakon človeške zgodovine. V tem kratkem stavku je hote! Engels v svojem znamenitem nagrobnem govoru označiti pomed Marxa kol raziskovalca In tudi resnično moremo primerjati pomen in važnost njegovih odkritij samo z onim možem, ki je postavil vse naše mišljenje na glavo. Deset let pred Darvvinom je pokazal Marx razvojni zakon človeške družbe. Ali še veliko težje, nego veliko prirodno spoznanje, se je uveljavilo njegovo odkritje. Zakaj močnejši in trdnejši kakor predsodki ustnega izročila, ki naj bi premagalo razvojem zakon v naravi, so bili interesi, ki so se zoperstavljali priznanju Marxovega nauka. Tudi usoda njegovega lastnega nauka sledi iz njegove teorije. Odkritev materialistnič. zgodovinskega naziranja. ni bila onstran od življenja, sklepe, ki jih je izvajal proti sedanjemu kapitalističnemu družabnemu redu, so bili in so največje aktualnosti. Da so se vrste razvijale, je motilo cerkev. Da mora kapitalizem poginiti ob svojem lastnem nasprotju, da razvojne tendence moderne družbe ne poznajo izhoda, nego osvojitev politične oblasti po organiziranem delavskem razredu, so bila bodala v srca meščansko čutečih. Od Marxa se je naučil proletariat spoznavati moči in sile, ki živo delujejo v naši družbi; Marx je gledal usodo kapitalističnega sveta. Marxu zahvaljujemo gotovost zmage v našem boju, da si bo k razredni zavesti zdramljeni proletariat priboril socialistično družbo.
Veliko dlje čez proletarske meje sega občudovanje za teoretično delo Marxa. Kdor hoče izmeriti njegovo gorečnost do moder, deelavsk.
razreda, mora občutiti spoštovanje pred velikim mislecem. Nobeden velikih raziskovalcev, nobeden duševnih velikanov, od klasičnega starega veka, ni bil tako trdno spojen z maso kakor ravno Marx. To pa ni učinil samo njegov nauk, marveč njegov značaj.
Marx ni bil zgolj raziskovalec možnosti proletarske revolucije; on je pred nami kot re-volucionarec, kot oni mož, ki je čutil poklic in nalogo proletariata. Razredni boji s bili vsebina zgodovine vseh dosedanjih družb. Izšli so iz razrednega občutka, iz razrednega interesa. Šele v Marxu oživi razredna zavest. Nauka o razrednem boju ni izsledil le v teku zgodovine, proletarska razredna zavest jc vladala v njem kot silno čuvstvo. Marx je nam drag i kot razredno zaveden mislec i kot revolucionarec. On, ki sc je leta 1848. z vsem ognjem svoje strasti boril za demokratske pravice, on je vedel že takrat, da je zmaga meščanstva le mimogredoč dogodek v velikem boju. ki s« mora dobojevati! Komunisti povsod podpirajo revolucijonarni po-kret proti obstoječim družabnim in političnim razmeram.« Ali v vseh gibanjih poudarjajo lastninsko vprašanje kot podlago vsega dela. Tako je oznanjal Marx v komunističnem manifestu. Dogodki leta 1789. in 1848. ga niso omamili; že pred marčnimi dnevi je bil zaveden prvoboritelj proletarske revolucije.
Ali v vseh teh lastnostih nismo izčrpali tega, kar ga dela predstavitelja moderne socialne demokracije. Marx stoji pred porotniki v Kelmo rajnu »zaradi »oživa k oboroženemu uporu«. Marx gre v London v pregnanstvo. Vse muke pretrpi; leta in leta živi v največji bedi.v naj-
strašnejši revščini. In tako se povzdigne Marx i kot mislec i kot značaj*do enakega viška. Za kar smo mu najbolj hvaležni, njegovo največje volilo: zaupanje zmage, ki sledi iz njegovega iz-poznanja — ga ni zapustilo niti v najtežjih dnevih njegovega življenja. Kakor hrast ie bil, ob katerega se upijaro vetrovi, kakor skala v morju, ki jo hočejo razdrobiti morski valovi; a njega ni uklonila nobena sila, zakaj v svoji notranjosti je doživel, in je bil prepričan, da je stvar, zakatero je trpel, stvar človeške prihodnosti.
Mišljenje moderne socialne demokracije leži v njegovi glavi, njeno čuvstvovanje v njegovem srcu. Ali tudi pri njenem vsakdanjem delil je sodeloval prvi z neutrudljivo žilavosijo, z z največjo vnemo: Organizator Marx. In najvišji cilj, h kateremu stremimo, združitev delavstva vseh dežel v zvezo proti kapitalu, je mednarodni Marx prvi označil v komunističnem manifestu in jo tudi uresničiti izkušal v oni organizaciji. ki jc bila groza in trepet evropskih vlad
in upanje zatiranih.	,	v
In tako živi vse, kar je živelo v Marxu, se naprej v socialni demokraciji. Vse naše upanje, vse naše hrepenenje, vse naše mišljenje, nas cilj in naše delo. naše potrpljenje kakor tudi zavest zmage je bilo utelešeno v Marxu. V njegovem imenu se izraža vse, kar nas navdaja v njegovem imenu bo delavski razred, ki se je zavedel svoje naloge, razdrl okove kapitalizma in zgradil nov svet. v katerem bo izžemanje izkoriščanje in izsesavanje popolnoma nemogoče.	^	—a-
bi vzkipela zahteva delavstva po pravici do ua-silstev in če bi se komu izmed krivcev današnjega položaja pocedila kapljica »plemenite« krvi iz nosa, poslala bi nam obsedno stanje in dunajskega krvnika.
Nasilstvo, sodrugi, pa je, kakor zgodovina kaže, le skrajno sredstvo. Moderni boji prole-tarijata se mu izogibajo; za moderni boj pa je treba modernega orožja: krepke organizacije. Pristopajte v naše organizacije, formirajte internacionalne socialistične bojne vrste proti internacionalnemu združenemu kapitalizmu. Naj vas ne vodi v boju za primitivne pravice misel na narod in politično sovraštvo; kajti narodi bodo močni le tedni, ko bodo iztrebili svoje pijavke in ko bo delavstvo lahko iz svojega truda napolnilo lačne želodce. Bodite v boju za pravice možje!
Ignac Mihevc.
Ljubljana in Kranjsko.
 Skrb avstrijske vlade za ljudsko izobrazbo. V finančnem odsuke je poslanec sodntg Wi-narsky posvetil v avstrijsko šolstvo. S številkami je podlrl visoko »kulturo« naše države. V letih 1904/05 je bilo v vsej državi 66.1% vseh javnih ljudskih šol enorazrednic ali dvorazred-uic. V letu 1910 se je skrči'0 to število na 03.4% Več kakor polovica otrok je na Avstrijskem, ki ne dobe za življenje drugega od družbe, kakor da znajo za silo brati, računiti prav kamo, pisati pa kvečjemu svoje ime. Eno- in dvorazredne šole so običajno prenapolnjene, obisk je nereden in tako prihajajo ti otroci v življenje, ne da bi imeli podlago, na kateri bi se lehko sami dalje učili. Ali sodrug Winarsky je povedal še lepše reči in vladne gospode — reprezentantov deželnih klik — ni bilo prav nič sram. Kaj jim je mar ljudska izobrazba, samo da klerikalci in liberalci vseh ver in narodnosti spravijo lepo milijonske zahtevke za mornarico, nove topove in enako ropotijo pod streho. Leta 1910 ni moglo 177.658 šoloobveznih otrok obiskovati pouka (samo v Galiciji jih je bilo 153.758), ker niso Imeli kam hoditi. Za nove vojašnice je seveda vedno denar na razpolago. »Zarja« je pred kratkim pošteno osvetlila ljudsko-šolsko mizerijo na Kranjskem. A tudi po drugih avstrijskih kro-novinah m dosti boljše. V Sleziji je 59% vseh šol eno- in dvorazrednic, na Moravskem 60.2%, na Češkem 50,7%. na Nižje Avstrijskem 40.9% itd. Deželne klike so povsod enake, deželni denar se razsiplje za vsako stvar, le za šole ga ni. Avstrijska kultura, to je onih 177.658 analfabetov!
—sNe ubijaj!^ Iz Novega mesta nam poročajo: Le se kmečki fantje po svoji »stari navadi« v pijanosti pretepo in med seboj pobijejo, jih državna oblast postavi pred poroto. Če se pa v kakšnem krščanskem zavodu zgodi, da človeka vsled napačnega zdravljenja pošljejo na oni svet, je to pač »nešrečen slučaj« preko katerega skoči kvečjemu s kakšno zmedeno kritiko v kakšen meščanski list mirno na dnevni red. Ali je pa to zgolj iz človeškega stališča tudi prav? En tak »nesrečen slučaj« se je pri-godil v bolnici »Umišljenih bratov« v Kandiji. Znano je, da je tam umrl strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu. Anton Planinšek. star še le 32 let. Ne samo vsak laik pri nas in daleč naokoli, tudi veščaki, ki poznajo bolezen. zaradi katere je Planinšek umrl. so trdno prepričani, da bi Planinšek, namesto da počiva pod prerano rušo. danes ravno tako hodil živ in zdrav po zemlji, kakor tisti, ki so z njim vred oboleli na isti bolezni. Kaj pa je imel Planinšek drugega kot hripo ali influenco, ki se je razlezla v začetno sipozicijo k vnetju oprsne mreže. Ze je bil izven nevarnosti in zdraveči ga zdravnik dr. Buh mu je priporočal, naj se varuje prehlada. Ce bi se pa stanje vendar le poslabšalo, naj ga takoj obvesti, da ga pride obiskat. Dr. Buh se je odpeljal na deželo, a ko se je popoldne vrnil, je že izvedel, da so Planinška prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov. Na deželnem zavodu, kjer je ravnatelj in drugi lahko prebolel ravno isto bolezen, za tega ubogega učitelja naenkrat niso imeli dovolj prostora in postrežbe brez zdravmko/ega dovoljenja so ga v sapi prepeljali v bolnico. Med potjo je revež dobil pljučnico. Morda tudi šele v bolnici sami Z.-ka zdravili so ga z — ledom in aMvohoUtir, preoblekli pri odprtem okmi. ga pustHi brez nadzorstva, ko je vsled take »kure« najhujše trpel vsled česar jim je baje parkrat ušel iz sobe. Na-zadnje je dobil še nevarno vnetje črevesnega katara. Bolniški zdravnik je bil več časa v Ljubljani. Revež je zatfteval, naj mu pošljejo dr. Buha ali dr. Straška. Usmiljeni bratje pa so v svojem krščanskem usmiljenju rekli, da tega ni potreba. No, Planinšek je urnrl^n nobena kritika ga ne zbudi več k življenju. Ampak nekaj je kar nas navdaja s strahom: Če se namreč v bol ’ tolci Usmiljenih bratov v Kandiji tako zdravijo Ij dje, ki so nekaj in ki kaj imajo, kaj si moratno tmsliti še le o tistih revežih, ki nič nimajo in ki pridejo m izgnejo kot nepoznani?
i — Iz Šiške. Na seji občinskega odbora so tbili sprejeti v občinsko zvezo vsi od personalnega odseka predlagani prosilci. Nadalje je ob-j črnski odbor sklenil podpirati prošnjo gospe jMari e Seidlove — soproge g. župana — za podelitev koncesije za zajtrkovalnico v prostorih bivše Kotnik^ prodajalne v župana Seidlna hiši na Celovški cest, - Na predlog finančnega odseka je bilo sklenjeno, da se proda oh (činski svet (70 do 80 kvadratnih metrov) ka-Jteri leži med posestvom gospe M. Štrukelj in [občinsko cesto, nasproti gostilne pri Anžoku. Cena sveta se še ni določila. Predsedoval je jgospod podžupan Maurer, gospod župan Seidl se je nahajal na Ogrskem.
Spodnješišenskemu zdravstvenemu svetu
v	nujen preudarek. »Prebivalstvo Sp. Šiške doleti lahko danes ali jutri ista nesrečna epidemija, kakor je doletela pred par leti Postojno |n ki razsaja danes v Trbovljah ter v Beli cerkvi. Kakšna nesreča Je to za kraj, kjer se ta bolezen vgnezdi, vedo dotičniki, katere to za-
nromeVv SSi £ tKol,ko trP'ta (udi kupčija in promet. V Siškl, katera stoji nred durmi Ljub-
ljane zna oiti tudi tu isti vzrok nesreče, nam-reč slaba in čez vse nesnažna pitna voda. V Sp. Šiški je napeljan vodovod, ali te dobrote so žalibog deležni lc redki prebivalci te vasi. Voda se največ porablja iz vodnjakov. A kje stoje ti, kako so narejeni, kakšna voda je v njih? Poleg vrtov, ulic ali dvorišč stoje ti vodnjaki, skopani le nekaj metrov globoko, brez vsakega trdnega obzidja ali betona. Na ta način se lahko steka vsa nesnaga v te vodnjake. Osobito pa sedaj v spomladanskem času. ko se izvažajo na bližnje vrtove vsakovrstna gnojila in blato. Ni čudno potem, da se najde v vodi teh vodnjakov najrazličnejša nesnaga, v kateri se potem še zaredi mrčes kot nameček. Dobroto te vode si lahko vsak predstavlja. Čudno pri vsem tem je le dejstvo, da še ni zadela Sp. Šiško ista nesreča. kakor danes Trbovlje. Zatorej gospodje v zdravstvenem svetu, poskrbite za kolikor mogoče hitro odstranitev teh v toliki meri škodljivih vodnjakov. V vaših rokah leži usoda spodnješišenskega prebivalstva, pobrigajte se torej dokler je še čas, oo toči zvoniti je prepozno. Mogoče se bo dobil še kak starokopitnež, K'v *emu mojemu nasvetu ugovarjal, a do-tični ne premisli, da Šiška ni danes vas, kot je bila pred 20 leti.« Tako piše pameten šišenski liberalec v »Slov. Narodu«. Radovedni smo, ali se bodo liberalcev te besede, v liberalnih svetih bukvah zapisane, prijele. Ko je sodr. Anton Kristan na zadnjm shodu prav z enakimi besedami opozoril na pretečo nevarnost, so se vodniki šišenskega liberalizma grdo namrdnili in pokazali, da se niso nič naučili izza tistih časov, ko se je liberalna korifeja — načelnik požarne brambe! — javno zaključila, da dokler bo živ, ne bo vodovoda v Šiški. Počasi nemara kapira-jo, ampak prav počasi!
— Ljubljanska podružnica planinskega društva »Die Naturfreundc« priredi v sredo dne 19. t. m. popoldanski pešiziet čez Zalog v Dolsko. Povratek skozi Dol, Št. Jakob ob Savi, Snebrje v Ljubljano. Sestanek ob 1. popoldne v parku na Hrvatskem trgu. — V slučaju dežja izleta ne bo.
— Prvi uastoo glinškoviškega tambura-škega zbora. Viškoglinška podružnica »Vzajemnosti« je imela v nedeljo popoldne na Glin-cah v »Ameriki« lepo veselico, na kateri je prvič nastopil novi tamburaški zbor glinškoviške podružnice »Vzajemnosti« in res precizno izvajal svoj program. Veselica se je razvila v prav prijetno zabavo. Obiskana je bila dobro in vsi sm) se prav prijetno počutili med udelež-niki in udeleženkami veselice. Želimo še več enakih prijetnih zabav na Glincah, pa tudi drugod bi bile prav dobrodošle.
— Društvo slovenskih inženirjev je imelo v nedeljo, 16. marca v »Unionu« letošnji občni zbor, na katerem se je zbralo lepo število dru-štvenikov in ki se ga je po odposlancih gg.: arhitektu Grahoviču. inženirju Filipoviču in inž. Brozoviču udeležilo tudi zagreb. društvo hrv. inženirjev. Zborovanje je vodil stavbni nadsvetnik g. Klinar; tajniško poročilo je podal nadkomisar g. Skaberne. Iz poročila povzemamo, da je društvo tudi v minulem letu napredovalo: število članov je naraslo od 74. na 81; postavljen je temelj za društveno strokovno knjižnico. Poročilo omenja sodelovanje inženirskega društva z »Matico Slovensko« glede na vprašanje tehnične terminologije. Društvo je oddalo na željo dež. vlade svoje strokovnjaško mnenje o uvedbi malega formata za opeko, nadalje mnenje o ljubljanskem kanalizacijskem načrtu, o razdelitvi inženirskih zbornic, o interesu za^sodelovanje na razstavi
v Lipskem. Končno Omenja akcijo glede na rabo inženirskega naslova in za reformo srednjih gol. Predavanj je bilo v minulem letu troje.
—	Blagajniško poročilo rudarskega svetnika g. Steigarja omenja, da je imelo društvo 2440 K 85 vin. dohodkov, 2581 K 94 vin. izdatkov in 141 K 9 vin. primanjkljaja; društveno premoženje znaša 803 krone. Za tekoče leto so preračunani stroški in dohodki na 2461 kron. Občni zbor je odobril račun in proračun in podelil blagajniku odvezo s pohvalo. — Pri volit-
vi je bil g. Klinar per acclamationem izvoljen za predsednika, po listkih pa g. Skaberne za tajnika, g. Stergar za blagajnika in g. Orel za odbornika; v nadzorstvo sta bila izvoljena obrtni nadzornik g. Santriček in ravnatelj g. Remec; v društveni sod pa gg. Pavlin. Sbrizaj, Endlicher, Hilbert in Zajec. — Nato je g. Ska-berne poročal o delih odseka za terminologijo in o tozadevnih stikih z Matico Slovensko in hrvaškim inženirskim društvom; obveljali so vsi odborovi predlogi. Arhitekt g. Grahor iz Zagreba poroča, da priredi hrvaško duštvo v avgustu devetdnevno poučno potovanje po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, in vabi slovenske inženirje, da se pridružijo. Ko je bil še v stalno delegacijo avstr, inženirjev za društvenega zastopnika izvoljen načelnik kurilnice g. Sega, je predsednik g. Klinar zaključil občni zbor.
— Iz Žirov. Da še živi med našimi kmeti duh samozavesti in upornosti, so lepo pokazali dne 14. marca Ledinski kmetje; zloglasni župnik Jelenec. ki za vsako stvar sitnari in se rad tožari iz same zlobe in škodoželjnosti, je skli-cal na ta dan »konkurenčno obravnavo«; debelušni župnik je zahteval, naj mu siromašni kmetje in bajtarji popravljajo in olepšavajo fa-rovž, ki je že itak najlepša stavba za stanovanje v Ledinah, poleg tega še cerkev, mežna-rijo in drugo. Toda ledinski kmetje, od katerih so mnogi tudi rudarji ter hodijo v bližnjo Idrijo na delo, so dali ta dan duška svojim čuvstvom nad nesramnim početjem tega farja, ki je naj-brze^ mnenja, da naj njegovemu samoljubju sfieze vsa župnija. Kakor vihar so doneli klici iz vseh pljuč: Do zdaj si nas, za naprej pa nas ne boš več odiral! ako Ti ni všeč. poberi se, pa pojdi proč; saj Te ne maramo! Saj te ne rabimo! Mi naj poginjamo od lakote, samo da sc boš Ti debelil! Nič, niti vinarja Ti ne damo! Proč z pijavko! Fajmošter Jelenc ima sicer trdo kožo, vendar ga je ta soglasni protest, ta splošna obsodba poparila; videl Je, da se mu majejo tla pod nogami, da se ovčice ne puste
striči s kože vred. Videl jc, da ne pomaga draga državna komisija, da je odvisno le od volje ljudstva. Ako bi bili vsi kmetje tako odločni in samozavestni, kakor so bili ta dan kmetje v Ledinah, pa bi bilo na mah konec tiranstva in despotizma tako od strani duhovništva kakor od državne birokracije. Pri tem lepem in krepkem protestu je bil navzoč tudi žirovski župan. Petrič, on bi se bil gotovo rad izkazal in »pomagal« popu, pa je videl da vspričo splošne razburjenosti to ne gre, in bi se mu kaj lahko pripetilo, da bi bil moral jako hitro odnesti svojo »brihtno« glavo, ako ne bi molčal; zato je rajši	stisnil rep in	miroval.
—	Iz gledališke	pisarne. Danes, v torek,
opereta »Jesenski manever« za nepar z odličnim gostom, gospo Irmo Polakovo iz Zagreba, v vlogi prostovoljca Marosija. Gospa Pola: kova je bilo mnogo let liajpriljubljenejša moč slovenskega gledališča; v Zagrebu se je razvila iz operetne subrete v izborno operno pevko.	Sedaj deluje	že skoraj	več	v operah,
nego v	operetah. Na repertoarju	ima	poleg dru-
gih Micaeio v »Carmen«, Mimi v »Boheme«, Jeleno v »Zrinjskem«, Cho-cho-san v »Madame Butterfly«; v zadnjem času je pela glavno partijo v d Albertovi operi »Hči morja« (»Liebes-kette«) z največjim uspehom pri občinstvu in najtoplejšim priznanjem skladatelja, ki je svoje dete v Zagrebu sam dirigiral. V sredo popoldne ob 3. se ponovi vesela burka »Pred l^oroko«, ki je vzbujala pri premijeri toliko dobre volje, da občinstvo kar ni moglo iz smeha. Cene za to predstavo so zelo znižane.
V	sredo ob 7. zvečer se ponovi za par opereta »Jesenski manever« z domačo subreto gdčno. Fantovo. Opera pripravlja »Tosco« in »Mignon*. V Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« gostuje naš rojak g. Borštnik, ki praznuje 19. t. m. tridesetletnico svojega igralskega delovanja.
— Umrli so v Ljubljani: Alojzija Gressel plein. Baraga, podpolkovnikova vdova in posestnica, 59 let. — Alojzija Čelik, čipkaric«, 52 let. — Anton Gale. bivši užitninski paznik,
47 let. — Franc Bizovičar, sin ključavničarskega pomočnika, 11 let. — Nada Kavčič, hči železniškega uradnika. 2 leti.
— S trebuhom za kruhom. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Hrvatov, 13 jih je šlo pa v Inomost. 200 Lahov se je peljalo na Ogrsko. 250 v Spodnjo Avstrijo, 30 pa v Novo mesto. — 350 ruskih Poljakov se je odpeljalo v Kanado. — V nedeljo je šlo v Ameriko 17 Hrvatov, 6 Slovencev in 27 Ma-cedoncev; nazaj je prišlo pa 200 Slovencev in Hrvatov, 50 Lahov se je odpeljalo na Dunaj,
48 pa v Budimpešto. 7 Kočevarjev je prišlo z Dunaja, 16 Hrvatov je šlo v Novo mesto, 10 v Heb, 4 pa v Beljak.
— Izgubila je Angela Pekolj, modistinja v Spodnji Šiški, zlato verižno zapestnico z dvema svetinjama. Pošten najditelj dobi nagrado.
— Izgubljeno in najdeno. Marija Podlesui-kova je izgubila srebrno moško uro. — Neka dama je izgubila zlato zapestnico. — Mizar
Andrej Rakuš je izgubi! srebrno rementoar uro. — Služkinja Terezija Plahutova je izgubila bankovec za 20 K. — Ubald pl. Trnkoczv ml, je našel karbidno svetilko. — Dijak Andrej Levstik je našel kolesno napihačo. — Neka dama je izgubila zlato brožo s tremi diamanti.
— »Ideal.« Spored za torek 18. in sredo 19. t. m.: 1. St. Gotthard. Iz Basca v Faido. Serija 111. (V barvah.) 2. Sluga kupi vrtno klop. (Velekomično.) 3. ljudje brez domovja. (Sen-zacijski detektivski roman v treh dejanjih.) i Avguštin, gentelmanski detektiv (Komična učinkovitost.) 5. Križ čez račun. (Humoreska v barvah.) 6. Prijateljski posvet. (Komično.) "• Zurnal Patlič. 8. Gospod in gospa Aloric rada ljubkujeta. (Komična učinkovitost. Samo zvečer.)
Trst.
Skupni volilni odbor ima nocoj izredno važno sejo. Vsi odborniki naj se seje gotovo udeleže.
— Volilno delo je že pri vseh strankah v polnem tiiu. Tudi naši sodrugi se prav pridno gibljejo in pripravljajo za boj. o katerem je dejal predsednik političnega društva »Edinost«, da bo hujši, kakor na Balkanu. V nedeljo je sklicala naša stranka zaupne sestanke po okolici. Vse sestanki so se izredno dobro obnesli. Izvoljeni so bili lokalni odbori v Skednju Ro-colu , zgornjem in spodnjem, Sv. M. M zgornji in spodnji, pri Sv. Ivanu, na Verdelči Koloniji, Barkovljah in na Opčinah. Pripravljeno je že vse za reklmacijsko i^ostopanje in bodo imeli sodrugi v okolici priliko povsod pogledati, ali so vpisani v volilni imenik. Razveseljivo je dejstvo, da vlada med sodrugi navdušenje in bojevito razpoloženje. Na tem mestu pa priporočamo volilnim odborom prav toplo, da izvrše do pičice dane jim naloge.
— Stavka v tehničnem zavodu se nadaljuje. Pretečeno soboto sta se vršila dva shoda in v pondeljek tudi dva. Delavci so slejkoprel solidarni in pripravljeni vztrajati do zmage. Na Dunaju se vrše pogajanja med zastopniki zveze kovinarskih delavcev in zvezo delodajalcev. Oklic, ki smo ga objavili v sobotni »Zarji«, je bil razdan v tisočerih izvodili med slovensko in italijansko delavstvo, ki se je s plemenitim navdušenjem odzvalo vabilu za podpiranje stavkujočih. Imena darovalcev bomo objavili v »Zarji.«
— Zopet nesreča v škedenjskih plavžih. V
nedeljo se je zgodila v škedenjskih plavžih nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala življenje dveh delavcev. Kakor pred mesecem bi se bila v nedeljo kmalu zadušila s plinom dva livarja čas bi pač bil. da bi vodstvo škedenjskih plavžev ukrenilo potrebne varnostne priprave ki bi onemogočile take nesreče. Ako pa noče vodstvo tega storiti, bi bila dolžnost oblastnij. da to plavžem naroči. Kaj dela naš obrtni nadzornik?
— Odbor pevskega odseka ima v četrtek zvečer sejo.
POSREDOVANJE VELESIL.
Pariz, 18. O zadnji seji poslanikov v Londonu, na kateri se je razpravljalo o odgovoru balkanskih držav, krožijo v diplomatičnih krogih in po časopisju razne vesti. »Figaro« ima iz Londona posebno poročilo, v katerem slika ono sejo tako: »Cim so bili poslaniki obveščeni o odgovoru zaveznikov, je vstal angleški državni tajnik Edward Grey in izjavil: »Balkanskim zaveznikom se mora vsiliti brezpogojno posredovanje.« Nemški poslanik je razdrl to argumentacijo s kratkimi besedami: »Kako pa hočete, da jim naložimo naše posredovanje? Kakšno sankcijo pa ima Evropa?« Potem je francoski poslanik nasvetoval rešitev, ki je bila naposled sprejeta: »Konferenca ni nič druzega kakor poštni urad, ki ima nalogo oddajati obema strankama naznanila, s katerimi ne more storiti nič druzega, kakor da jih vzame na znanje. Ker so zavezniki kakor tudi Turčija načeloma sprejeli posredovanje, ima Evropa dolžnost in pravico naznaniti pravično rešitev, ki bi po njenem prepričanju zagotovila ,na Balkanu trajen mir. Ce zavezniki ali pa Turčija odklonijo predloge velesil, pomeni to nezaupnico vsej Evropi, in tedaj morajo sami nositi vse posledice. Kakšni bodo predlogi zaveznikom. — Lahko si je misliti, da se ne bodo zelo razlikovali od onih, ki jih je obsegala nota velesil z dne 17. januarja. Kakšen bo uspeh energičnega nastopa velesil? Bati se je, da ne napravi pričakovanega vtiska. Zavezniki si ne delajo nobenih iluzij o praktičnih sredstvih, s katerimi razpolaga Evropa). Male balkanske države so postale velike. One to vedo, Evropa pa ne. Položaj je torej zelo težak. Med Avstrijo in Rusijo traja boj. Prva še vedno noče popustiti drugi v vprašanju Djakove. To je tembolj vredno obžalovanja, ker je bila Rusija pripravljena v zameno z dobrim ravnanjem, na katero je apelirala njena soseda, popustiti v glavnem, v skadrskem oprašanju. Sedaj visi vse zopet med pisarnama obeh cesarstev.«
Nov predlog velesil.
Pariz, 18. »Temps« poroča: Velesile izdelajo predlog, ki rešuje vprašanje kolikor mogoče pravično in racionalno ter ga naznani balkanskim državam; te seveda ne morejo biti na noben način prisiljene, da ga sprejmejo; toda vedele bodo tedaj, kakšen je položaj, in težko da bi zavrnile predlog velesil, ne da bi storile kakšno lconcesijo.
Balkanski in mednarodni položaj.
Velesile pričakujejo, da zmanjšajo balkanski zavezniki svoje pogoje. Turčija odpušča albanske oficirje, ker jim ne zaupa. Z bojišč ni znamenitejših poročil
Turško stališče.
Pariz, 18. »Journal« i>oroča, da je imel njegov dopisnik z raznimi člani vlade v Carigradu razgovore in resumira vtiske tako: Turčija s® ne bo nikakor več' direktno pogajala za mir, ker se je zaupala Evropi. Če se spor ne more rešiti s posredovanjem velesil, se bo vojna nadaljevala. Turška vojska je pripravljena na veliko bitko in ima veliko upanja. Če se ni mogoče izogniti takemu konfliktu, je verjetno da° bo vojska napredovala do Čorlu in da se’ razvije besen boj. Naj bo končni rezultat tak ali tak, na bojišču ostane več kakor 50.000 ljudi. Kar se tiče zavezniških pogojev, so nekateri primerni za podlago mirovnemu pogajanju; drugi so absolutno nesprejemljivi. V vprašanju otokov sprejme Turčija odločitev Evrope. Vprašanje Krete ne povzročuje nobenih težav. Odločno odklanja Porta vsako plačilo odškodnine. Tudi kapitulacijske pravice odklanja brezpogojno. BREZPOGOJNO POSREDOVANJE.
Rim, 18. Velesile so soglasno potrdile izjavo londonske konference (?), da pripada Ska-der Albaniji, da rešijo velesile vprašanje otokov in da se odklanjajo vse zahteve po odškodnini; poslaniki v Atenah, Belgradu, Cetinju in Sofiji so dobili nalog pozvati ondotue vlade, da sprejmejo brezpogojno posredovanje velesil in da ustavijo sovražnosti, dokler traja posredovanje. (1 a vest je v kričečem nasprotju z vsemi drugimi i je vseskozi neverjetna.)
Milejši pogoji, kadar pade Odrin.
Frankobrod. 18. »Frankf. Ztg.« javlja iz Carigrada od strani, ki dobro pozna bolgarske razmere, da je pričakovati bistveno omiljenje trdih mirovnih pogojev, čim kapitulira Odrin.
Z BOJIŠČ.
Carigrad, 18. Zadnje uradno poročilo pravi: Pred Odrinoin je bil majhen topniški boj, drugače pa nič posebnega. Preko Bulajira je plaval samolet, ki je moral pobegniti, ko so ga naši jeli obstreljevati. Pred Cataldžo so naše za-padno od Kastarija stoječe predstraže otvorile močno artiljerijsko strelbo proti sovražnim četam v Alkalanu, in so jih razgnale z znatnimi izgubami. Del sovražnih čet se je moral umakniti za utrdbe, velik del pa v smeri proti Ka-bakši. Oddelek, ki je korakal proti Kalfakeju, je napadel sovražnika, ki je stal vzhodno od mesta, in mu je prizadel velike izgube. Sovražne čete so bile i>otisnjene od Kalfakeja, pato so naše čete zasedle mesto.
BITKA PRI DERKOSU.
Carigrad, 17. Včeraj ob 5. popoldne se jc pričela severno, vzhodno od Derkosa bitka, kateri se pripisuje večja važnost. Na obeh straneh je udeležena artiljerija. Na sveli višjih točkah ob Bosporu je bilo slišati grmenje topov. Sočasno je turško brodovje bombardiralo siliv-rijske višave. Boj se je razvijal na celi črti z veliko silo.
GRKI V ARGIROKASTRU.
Atene, 18. V nedeljo so grške čete v dveh kolonah od Goradzija in Likokorija napadli sovražnika, ki se je utrdil pred Argirokastrom. Po krepkem nastopu Grkov je sovražnik opustil Argirokastro in se umaknil proti Tepele-niju. Grški polk je takoj navdušeno pozdravljen od prebivalstva zasedel Argirokastro.
OKUPACIJA SAMOSA.
London, 18. »Daily TeLegraph« poroča iz Aten: O okupaciji Samosa od strani grških čet je znanih še malo podrobnosti. Transport, ki ga je spremljala oklopnica »Specaj«, je v petek zapustil Pirej. V nedeljo so sc čete izkrcale ter so zasedle otok in razglasile grško oblast nad njim ob navdušenih ovacijah prebivalstva. Tri velesile, ki so garantirale avtonomijo Samosa, namreč Francija, Anglija in Rusija, so bile obveščene o koraku grške vlade.
HAMIDJE.
Zasledovanje In bitka.
Milan. 18. »Italia« ima s Krfa poročilo o zasledovanju turške križarke »Hamidjč«, katero so podvzele štiri grške topničarke po obstreljevanju Drača in Sv. Ivana Meduanskega. Grška vlada je bila izdala ukaz, da odplujejo štiri topničarke »Aheleos«, »Pencos«, »Alfeos« in »Evrotas« proti jugu, dokler ne pridejo tor-pedolovci, ki so bili brzojavno poklicani od Egejskega brodovja. Prva topničarka grške eskadre je opazila deset milj od rta Rodoni turško križarko, ki je s polno paro skušala zbežati proti italijanskemu obrežju. Nedvomno je poveljnik križarke Ravf spoznal, da ne more več ostati v albanskih vodah, pa je hotel ubežati grškim ladjam, ali pa jih pričakati na širokem morju. Turška ladja je pričela s strelbo proti grškim ladjam, ki so plule s kratkimi presledki druga za drugo. Morje, ki je bilo razburkano, je oviralo gibanje flotilje, ki je plula z zmanjšano hitrostjo. Grki niso oddali ne enega strela. »Arheleos« je bil zadet od velike krogle, ki je poškodovala stroj. Žrtve ni bilo nobene. Ko se je znočilo, se je »Hamidjč« okoristila s svojo večjo hitrostjo in je dosegla široko morje. Med tem. ko se je »Arheleos« popravljal v 'draški luki, je »Peneos« z vso silo skušal doseči obrežje, da obvesti enote grškega brodovja, da križari »Hamidjč« po južnem Jadranskem morju in skuša doseči Sredozemsko morje.
ODRIN.
Nelzpremnjen položaj.
Carigrad, is. Brezžična brzojavna zveza z »Ddnnom«. kj je bila nekaj dni prekinjena, je zopet urejena. Šukri paša javlja, da je položaj V Odrinil ncizprenienjen; splošno stanje je zadovoljivo, v tujih kolonijah ie vse v redu.
SKADER.
Belgrad, 18. Vesti z bojišča pravijo, da se vodi boj pred Odrinom in pred Skadrom z največjo silo. Padec Skadra je nevzdržljiv; piica-kovati ga je bližnje dni, ker jc položaj v mestu že neznosen.
TURKI IN ALBANCI.
Carigrad, 18. Potrjuje se, da izstopajo albanski častniki v masah iz turške vojske. Neki albanski major, ki je pripadel generalnemu štabu, je bii izgnan iz vojske, češ, da je v prvi vrsti odgoyoren za nezadostno oskrbo turške armade. Drugi Albanci so obtoženi zaradi izdajstva. Sedeminosemdeset albanskih častnikov je moralo zapustiti službo. Nezaupnost vlade dosega tudi albanske civilne funkcionarje. Vali v Brusi je odstavljen; to je najbrž le za-
,
Tako
gre v tek juha
a
%
MAG6I "kockp.5.
Zahtevajte izrecno kocke z imenom MAGGI in z
varstveno znamko	zvezdo	s	križcem.
Pazite, da ne dobite kaj drugega 1“
četek splošnega odstranjevanja Albancev iz državne službe.
MAHMUD ŠEVKET IN VOJAŠKA LIGA.
Carigrad, 18. Vpričo težav, ki se neprenehoma pevečavajo, sc trudi veliki vezir Mah-mud Ševket paša, da bi na kakšen način dosegel sporazum z vojaško ligo. Obiskal je tudi princa Sahib Edina, ki spada med načelnike lige, da bi razpravljal z njim. V mladoturških krogih pa narašča vsled tega nezaupanje do njega^ in uspeli je, da je agitacija zoper Mah-mud Ševketa med mladoturki samimi močnejša in močnejša.
RAZPOLOŽENJE V CARIGRADU.
Bojevitost — pa nemogoča ofenziva.
London, 18. »Times« poročajo, iz Carigrada: »Videti je ,da je sijajni polet »Hamidjč« po Jadranskem morju ojunačil bojno stranko, ki energično zahteva nadaljevanje vojne. Med tem pa študira vlada obširno poročilo vrhovnega poveljnika Izet paše o vojnem položaju. Generalisimus nasprotuje nadaljevanju vojne. Njegovo poročilo pravi, da so postale ofenzivne operacije na širši podlagi nemogoče. Boji pri Kadikeju in Sinekli ter v okolici istrandže niso imeli odločilnega pomena. San Stefanske čete, ki pripadajo večinoma desetemu vojnemu koru, so utrjene vzhodno od Kučuk-Cekmedže in ovirajo pohod Bolgarov v južnem delu čatal-ške črte.
Odrin za Janino.
London. 18. «Daily Telegraph« poroča iz Carigrada: Z mirovnega stališča se jc položaj tako poslabšal, da so vojaški atašeji prosili za dovoljenje, da smejo zasledovat vojne operacije. in da pripravljajo, da odidejo vsak čas pred Cataldžo. Mlajši elementi v vojski se odločno upirajo predaji Odrina, in zahtevajo, da vloži Turčija še zadnji napor, preden se pusti, da.bi trdnjava kapitulirala. Padec Janine je le še postril njih trdovratnost, pa pravijo, da mora Odrin maščevati Janino. Ta tendenca je dobila še več opore, odkar se je zvedelo za mirovne pogoje balkanskih zaveznikov, ki so jih naznanili velesilam. Turško javno mnenje je razdraženo, ker zahtevajo Bolgari izhod do Marmar-skega morja, potem zaradi zahtevane vojne odškodnine, najbolj pa zaradi nekakšnega protektorata nad kristjani v otomanskem cesarstvu.
ARETACIJA LUTFI BEGA.
Carigrad, 18. Aretacija Lutfi bega, ki je obdolžen udeležbe v znani zaroti proti mlado-turkom in ki ga je policija dolgo zaman zasledovala, je povzročila majhen diplomatičen konflikt. Lutfi beg je bil aretiran v stanovanju ko-misionarja Lazarja, ko tega ni bilo doma. Lazarjev brat je dragoman avstrogrskega konzulata in je zaradi tega protestiral pri policijskem rvnatelju. Tudi avstrogrsko poslaništvo jc protestiralo pri Porti. ki je obljubila zadoščenje.
SRBSKI NAMENI.
Belgrad, 18. V diplomatičnih krogih trdijo, da ima srbska vlada kakor tudi grška namen razglasiti aneksijo okupiranega ozemlja. Poseben kurir srbske vlde je odpotoval z važnimi dokumenti v Atene. Srbska vlada ima tudi namen ustanoviti za Srbijo poseben pravoslaven patriarhat, ki bi bil neodvisen od ekumenskega patriarha v Carigradu.
SRBSKI REZERVISTI.
Belgrad, 18. Večina rezervistov tukajšnje posadke je bila včeraj odpuščena. Danes bo odpuščen drugi del.
OPTIMIZEM V SOFIJI.
Milan, 18. »Corr. della Sera« javlja iz Sofije: Medtem ko se kaže v diplomatičnih krogih in v evropskem časopisju nekakšen pesimizem o usodi miru, se opaža v Sofiji nekaj dni izreden optimizem. Med velesilami, zavezniki in Turčijo se resno razpravlja o mirovnem vprašanju Zagotavlja se. da je zaključek pred-pogajanj prav blizu in da se motijo oni. ki razlagajo dobesedno pogoje zaveznikov in izvajajo iz njih posledice glede na mir. Krutost zavezniških pogojev se mora smatrati le za igro, ki je iz mnogih razlogov potrebna. Zelo odločilna politična osebnost zagotavlja dopisniku milanskega lista, da je mir bližji, nego se misli.
UPOR V BOLGARSKI ARMADI?
London, 18. »Exchange Telegraph Com-pany« poroča, da se je ena divizija pri CorLu upria. Vojaki zahtevajo, da jih odpuste domov, da morejo obdelati polje. (Ker se v tej vojni na vseh koncih in krajih lažejo, bo treba še malo potrpeti, preden bo zanesljivo znano, kaj je na tej vesti. Čudnega pa ne bi bilo nič, ako bi kmetom jela presedati vsa krvava komedija, ki jih ubija na bojišču, doma pa izpodkopava življenje njihovim rodbinam. Nazadnje bo prav naravno, če se bodo vojaki jeli vpraševati, čemu je vse to klanje in trpljenje, in kdo bo naposled imel dobiček od njega.)
pooblastila in potrebne inštrukcije. Cim dobi minister odgovor, se določi dan za začetek konference.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Carigrad, 18. V vladnih krogih zagotavljajo, da je rumunski minister za zunanje zadeve izjavil turškemu poslaniku, da mora Romunija z ozirom na težke mirovne pogoje zaveznikov zvišati svoje zahteve po kompenzaciji od strani Bolgarske. (Nemara so si to izmislili v Carigradu, kjer imajo včasi na svojo škodo preveč fantazije..Mogoče je pa že tudi, da raste požrešnost rumunskih bojarov, ki se v vsej tej zadevi vedejo skrajno pobalinsko. Sicer bo pa tudi to zaničljivo svojat minila-prevzetnost, kadar se zdrami rumunsko ljudstvo in se zave svojih pravic.)
Konferenca.
Peterburg, 18. Sasonov je naznanil poslanikom velesil, da prične konferenca za posredovanje v rumunsko-bolgarskem sporu v najkrajšem času s svojim delom. Zato prosi, da mu poslaniki naznanijo, če so dobili od svojih vlad
Avstrijski poslanik
v Peterburgu jemlje slovo zaradi Berchtoldove jeze.
Generalni šlrajk v Belgiji je napovedan za 14. aprila.
Kralj Peter dobi dva miljena gaže.
ZOPER OBSTRUKCIJO SLOVENSKIH KLERIKALCEV na Štajerskem.
Štajerski učitelji dobe draginjsko doklado vzlic obstrukciji.
Gradec, 18. Dežeini odbor je sklenil vzeti v pretres vprašanje draginjskih doklad dežel, niiti uslužbencem in 'judskošolskiin učiteljem,
čim se vsled »male finančne reforme« poboljša finančni položaj štajerske dežele; ako deželni zbor vsled obstrukcije ne bo imel prilike, da bi uredil to vprašanje, ga izvrši deželni odbor na lastno pest. — Sklep deželnega odbora je hud udarec za slovenske klerikalne obstrukcioniste!
AVSTRIJSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Dunaj, 18. V političnih krogih govore,, da pojde avstrijski veleposlanik v Peterburgu grof Tliurn v kratkem na dopust in se ne vrne več na svoje mesto. Sasonov je baje vprašal grofa Tluirna, če Avstrija ne bi ugovarjala, ako bi Rusija objavila znani dodatek. Tliurn je mislil na podlagi svojih informacij, da ni na takem dodatku nič hudega, pa je dal svoje dovoljenje. Zaradi te »neprevidnosti« bo moral zapustiti Peterburg.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
Pariz, 18. Iz Peterburga poročajo, da ie zunanji minister Sascnov v razgovoru z nekim francoskim diplomatom izjavil: »Razmerje med Rusijo in Avstrijo je zadovoljivo, s pridržkom, da v nekaterih podrobnostih še ni dosežen popoln sporazum. Rusija stoji na stališču, da ima Djakova pripasti Srbiji. V skaderskem vprašanju ostane pri tem, kar je Rusija obljubila, toda ne sme se prezreti, da ima pri končni rešitvi moč dejstev velik pomen.«
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Budimpešta, 18. Ogrska carinsko politična centrala jc poslala vladi zaupno spomenico, v kateri navaja, kaj da lehko dovoli Avstrija Srbiji pri sklepanju trgovinske pogodbe. Centrala je označila naslednje privolitve: t. uvedbo listin za izvoz žita, ki bi omogočila, da se uvaža iz Srbije prav toliko žita brez carine, kakor se izvaža iz našega carinskega ozemlja; 2. na ogrskem ozemlju se naj napravijo etablismani, ki bodo sprejemali srbsko živino za rejo in klanje. Najostrejše se obrača spomenica proti določeni meri uvoza mesa. dalje tudi naglaša, da nima nobena druga država tako visoke carine na meso kakor Avstrija; 3. za meso naj se uvedrio izvozne listine, kolikor mesa se izvaža iz Avstrije, toliko naj st ga uvaža brez carine iz Srbije; 4. znižanje carine na krmo; 5. za uvoz ječmena naj se tudi uvedejo izvozne listine.
PROTI VOLILNI GOLJUFIJI.
Budimpešta, 17. Socialisti in opozieionalne stranke so včeraj priredile v Budimpešti velik protesten shod proti Tisza Ltikacsevi volilni reformi. Udeležba je bila ogromna. Govorili so poslanci Jtisth, Vaszonyi, grof Zichv in Appo-nyi, ter sodrug Buchinger/Shod je sprejel resolucijo, ki energično protestira proti sleparski reformi, sprejeti v parlamentu korupcije. Po shodu je množica odkorakala k Petoffyjevemu spomeniku, kjer se je potem razšla. Policija se je izjemoma pametne vedla in ni kalila miru.
PETRU ZVIŠAJO PLAČO.
Belgrad, 18. Vlada predloži skupštini, čim se zopet snide, zakonski načrt, po katerem se ima zvišati civilna lista na dva miljona dinarjev. (Za Srbijo že čeden znesek! To so profiti, ki jih bo — narod imel od vojne!)
GENERALNA STAVKA V BELGIJI ZOPET PROGLAŠENA.
14. april.
Bruselj, IS. Klerikalna vlada je v poslanski zbornici prelomila dano besedo, da izpelje volilno reformo, ako socialno demokratična stranka prekliče generalno stavko. Vzlic temu, da je vodstvo socialistične stranke odpovedalo generalno stavko, vlada še vedno odklanja pre-mentbo ustave. Vsied tega podlega besedo-lomstva, se je lotila delavstva v vsej deželi velikanska razburjenost. Takoj se je zbral narodni stavkovni odbor in se posvetoval, kaj naj z ozirom na klerikalno prevaro priporoča strankinemu zboru, ki se snide o Veliki noči. Odbor ie sklenil priporočat! kongresu, naj se generalna stavka zopet proglasi za 14. april.
KRVAVI MANEVRI.
4 osebe ranjene.
Pariz. 18. Iz Londona javljajo, da je v nedeljo pri strelnih vajah francoske mornarice j kroglja z oklopnice »J n les Ferry« zadela neko | hišo v Bois Voy, predrla streho, padla v prvo i nadstropje in težko ranila štiri osebe.
PONESREČEN AV1ATIK.
Pariz, 17. Aviatik Mercier, ki jc včeraj-popoldne letal z aeroplanom v Anbericu, je padel, ko je delal v zraku krog, na tla in je mrtev obležal,.
DEVET MORNARJEV UTONILO.
Kristjanija, IS Pri kopanju v bližini Fri-derikshalla je utonilo devet mornarjev.
HOM ATIJE NA DALJNEM VZHODU.
Kitajske čete inarširajo na Mongolsko.
Peterburg, 17. Na izzivalen telegram mon-golskegg hutuhta je odgovoril predsednik ki-
V ort J »V/Jjrtlrtllj -l Ul V. /.Uojžtolitt,
Peterburg, 17. Petei bursko brzojavno agentstvo peroča iz Kvang-čeng-cu, da se je že začel pohod kitajske vojske v Mongolijo. Doslej je odšlo 351)0 mož dvajsete divizije.
ZAGONETNA POROKA.
London, 18. »Daily.Mai!« poroča iz Novega Jorka: V Brooklinu (del mesta Novi Jork) se je pričel proces zaradi zakona, ki ga je lani meseca julija sklenil 451etni mož s 75letno ženo, in v zvezi s tem zaradi dedščine, ki znaša dva miljona in pol. Junak procesa je bivši angličan-ski pastor Turner, ki je prestopil na katoličan-stvo in si znal pridobiti plemstvo. Oče mu je zapustil dva miljona in pol pod pogojem, da se oženi. Sedanji marki je nastopil pri sodišču, da se mu prizna dedščina, češ da je lani v Rimu poročil gospo Canston, ki je tri mesece pozneje umrla. To izpodbijajo drugi sorodniki, trdeči, da se jc v Rimu samo cerkveno poročil, kar ni zakonito veljavno, in da je bil mož dotične žene ob času poroke še živ.
VELIK VLOM.
70 niiljoiiov dolarjev ukradenih!
Novi Jork, 17. Včeraj so vlomilci podkopali klet neke zastavnice in razbili hranilne blagajne. Odnesli so baje za četrt miljona draguljev in za 70 miljonov akcij baje iz Harrimano-vega premoženja.
Vestnik organizacij.
Glavni odbor „Vzajcinnosti“ v Ljubljani ima jutri
v sredo ob 10. dopoldne v pisarni pogrebnega društva, Resljeva cesla 24, važno sejo, na katero so vabljeni tudi odborniki drugih podružnic »Vzajemnosti* in zaupniki strokovnih organizacij.
Ljubljanska podružnica planinskega društva „Dia Natur*reunde“ Ima v četrtek 20. t. in. ob 8. zvečer važen sestanek, da zavzamejo člani stališče napram predlogom, ki so predloženi glavnemu zborovanju zveze, Člani, ki še niso poravnali svojih prispevkov, naj čimprej izpolnijo svojo dolžnost, ker je denar treba poslati centrali. — Prihodnji četrtek bo predavanje o »življenju in delu Karla Narxa* in je želeti najobilnejše udeležbe.	Odbor.
Novice.
* Snežili plaz. V norveških gorah, v dolini Gudbrand, Je pridrvel na selo Sjaak v noči od četrtka na petek snežni plaz, ko je vse prebivalstvo že spalo. O polnoči sta se odtrgala dva silna snežna plazova in zasula skoraj polovico vasi. Tri velike kmetiške domove je popolnoma razsul plaz, mnogo drugih pa težko poškodoval. Doslej so izvlekli izpod snega 15 mrtvih oseb, med njimi pet otrok in sedem težko ranjenih.
* Bizantinizem ameriških oblasti. V ameriški republiki se je v naselniški gosposki že tako globoko zajedel bacil bizantinizma, da smatrajo človeka za hudodelca, ako je kakšneg evropskega vladarja razžalil. To dokazuje afera Myliusa, angleškega časnikrja in sourednika »Liberator«, ki je izhajal v Parizu. Dotični list je prinesel vest, da se je angleški kralj kot va-leški princ oženil s hčerjo admirala Mihaela Seymour. Za to vest je dobil Milius eno leto ječe. Ko je Mylius prišel v Arheriko, so ga odvedli na Ellis Island. Tam so mu povedali, da mu ne dovolijo stopiti na suho. ker je človek nižje nravne vrednosti. Mylius je seveda apeliral na sodišče in sodnik Ryes je razveljavil odredbe naselniške gosposke.
* Serom proti jetiki. Atrerikanski zJravn k Piork iwski je / P ttiburgu nriče' rabi i serum proti jetiki, ki je napravljen p > metodi d» Fiied-. : ima. Ce snik’ po očajo da '-o se prvi poskusi o' nesli. We.ndar n: dr. Henl pravi, da h če počakati še cn teden, preden izreče svojo sodbo o učinkih neveg- se uma proti et ki
' Nefrankirar.a pisma — novo bojno orožje suiražetk. Iz Lordona poročajo: Suiražetke o te dni pticele z novim bojnim S‘-eds v im ?a dosego političnih pravic. Odv-trnkom, poslanem, duhovnikom, učiteljem, trgovcem, sploh vsem osebam, ki so vpisane v adresni knjigi, pošiljaj« nefrankirana pisma in prejemalci morajo plačati 60 vinarjev kazni. V pismih je okrožnica, ki zahteva volilno pravico za ženske.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kupujte
obutev,
kjer je cene|e 1
' i
r ■
K 7-K 7-
Moški čevlji za štrapaco . . .
Visoki damski čevlji ....
Velika zaloga vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke iz ševro in boks usnja, modernih in trpežnih vse po jako nizkih cenah.
čevljev
Alf. Frankel, kom. družbe
vodja Josip Hočevar
Ljubljana, Stritarjeva ul. 9.
Največje podjetje te vrste v Avstriji. — 132 prodajalcu,
Popravila se po ceni računajo. Pošilja se tudi po pošti.
6. Gdtzl, Ljubljana
 — Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. =  =
Mi°esc Uoi&Kiurence I
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov floBiiaeega iK«l«*Ika. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
fttoRialnat postrežb#.	Aujnižj«* ctuiff
Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da o«l sio, ie-hrnarja I»If* naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
odračunam 10 "/o popusta
na^o^^n^VTotlo1" sraj^^spčdnjfh ’h£	v??
rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd.	’
Upozorim istočasno, da je moja modra trgovina za gospode založena ne-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovarni, in siccr v neuvoinljivo najvecji izberi.
Z odličnim spoštovanjem sc priporoča
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGDIČ, Ljubljana,
Pazile na cene v izložbah!
nasproti glavne pošte
ZASTONJ
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
II
ni nič, ampak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
i *
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber. ^— Nizke cene
Pri Škofu
Sir
i
->T>
m i
i
1
m
Ljubljana, Medarska ulica — Pred Ško- §| fijo št. 3, zraven škofije — nasproti go-stilne „Pri Sokolu44.
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
------------vpisana zadruga z omejenim jamstvom. —
Cenjeni člani!
Tudi letos bode izdelovala naša pekarna
velikonočne pince
In dobro bi bilo, ako bi se oni člani, ki si jih želijo nabaviti, pustili zabeležiti v skladišču, kjer se poslužujejo. — Cena jim bo
1*—» 2‘—, 3‘—, 4’— in 5'— kron komad.
Pince bodo izdelane iz samega jajčjega rumenjaka (brez vode) in iz »»ravnega masla.
V naši pekarni, nahajajoči se v
ulici S. Marco štev. 17 na dvorišču
se bodo pekle slaščice, pričenši s sredo 19. marca — pri tej priliki bode odprta pekarna cel dan — po naslednjih cenah.
Krnili, tehtajoči 1 kg............................ K
Kruhi, tehtajoči 1 do 2 kg..................'	kon,a(l
Krulil tehtajoči več kot 2 kg	....................."	_.&o
Presnltz brez razlike..............................”	__.io
Pršuti s testom vred.................................I-
i/ »	°^^ajno’	,me	*	bodemo	tudi letos velikonočne pršute. Cena jim bode letos
K 2 80 kg, Kosi pršuta od 2 kg naprej. Izbrana vrsta iz Gradca
Priporočamo toplo našim članom, da se piavočasno zabeležijo v skladiščih za na-i avo pinc in pršutov, da ne ostanejo nepreskrbljeni.
Spremenjene cene:
«L*j^a..........................................     »jo	li	_
Srnirek na platnu ....	’	’	ij!
Med v vrč Mii od \kg . T .	.	.	]	’	’	'	”	”	’
JHed v vrčkih o<l \ kg . ’
Med v vrčkih od \ hg ....[[[][[  ......................
Med v vrči,ih od l kg..............
Dateljni kg..........................’
-50
—•80
!•(>()
—•72
Ravnateljstvo.
Priporoča se domača najnovejša
^onfel^cijslsza, tx ^0^7-1 n a,
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. ter. priv. j-euž. železnice. Solidna pcstrežToa. — 3>Taj nižje cen©.
Najlepša velikonočna darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
na|večjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Blago
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
k \ .4»
Ljubljana, Mestni trg št. 25»
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
llffV Tovarniška IT/Ai , IHU znamka
Naroiitc krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Za
pomlad
se
priporoča
nova modna
za
gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana, Franca Jožefac. 3.
Gričar & Meječ, Ljubljana
- - ^ežemov^e. no-llca šte~~.. ©.
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Tožna postrežba.	~	Solidne cene.
J