*»ev. 4* V Trstu, ¥ rtrtek, 13. fetrruar]a 19#9 trnik XL1V Irtui.'« vsnh dan zju'raj, tudi ob nedeljah praMihlh. -Ctrdnlitvo: ulita ev. Fr*n?iik« Astfkeci I. nadstr. D »ptd p*i f» poilljao u'euniitvu. — Ne raRkirana pisma se ne prc« jfp ij« rrVnplti sc ne trača-a — trdajatelj In odgo ofni u ednlt -Itfsn Oortliia. La^nl* Vo sotr j lista „Edinosti. Iiiktl-eMre fdmov. Telefon uudpft .1 in uprave it;Y. 11-57. -Nt.roinina zraftar -a celo leio tO l\, pol lela K. tri meiaea |F K - 2a mdeljsfco jjdajo za tel» leto 12 K, p >1 leta 6 K. EDINO Pniameuna Številka ra Trit In okolico2) v'r„ ttifftOOvI« Oglasi irgovcev n cbftnikov mm po "0 »in ; iimrinlce, --aivala poslanice, vabila ogljsl d »aimh svodov mm po 60 v.; oblati v tek«.. ! su ti in teptani, da Šc sedaj ležiio'bolni. Ker je ta soldateska sestradana, ropa in krade pri Slovencih, da so ti če »popolnoma obupani. Kolikor iib ni že zbežalo Ispočetka, se skrivajo sedaj, k4er vedo in zna lo. Pa vse to Nemcem ne zadostuje .Najhujše idivjan'« •to uprizorili šels pred prihodom ameriške komisije. N zadostovalo, di srf gfožili s smitjo vsakemu ziave4ne «111 SIovoticu, temveč je znano, da so hoteli nepristran sko misijo prevariti na ta način, da so po$l!!a!i Nemce h mest In drugih krajev v slovenske otčins, kaanor je Jjicla priti komika, jo so storili na DtekSaii, severne Vcllkovta. Istotako so hiteli Nemci J« Boltaka In Vrt)t tokrat v St: Jakrti v Rožu, kier sc te pričakoval prHiot1 dffterlkaiicev. Pa ti w Jtm prekrižali raCune, nenadomj? ho se pojaviti na cestah In vaseh ta fzpraševaii, kogar so slucalno našli. 2a.tfnio .soboto so bili v Borovljah St Jaiižu in v Bistrici v Rofu. BorovdjAki. ncmškutarH so iib pričakovali že tri t'mi po^rel pevsko društvo in uožarna bratniba v gali. Pa tudi tla je prišla komisija nepričakovano, vendar pa so se Jim Nemci vsiHevali s pet'enn in na druge načine. Amerikanci pa so bili tako neVmbeznjivi. da so si cb nethi stiskali u^eia fn zbegali v ka-varno, Tam so zaslišali mod drugimi velenemškega £u,oana Ogrisa. kateremu 1-e ■pred komisi'o slovenski fr»nt v brk povedal, da Vegovi starši ni&o znali nemški. Do-Ktiali Ai 'e naipravila nemška soldateska slo\.enske-111" trgovcu Renkotu nad KKi.f^OO K škode, Najstarejši ie povedal, da je noznal 741 svoVga 201etnega 11 novan:,a komai Stini Nemce v Boro.iiah. Pri odlitku l.ntmirite sn i>ie«nci hajlaJi: zavedna Slovenka pa je ko-ti:'siji pu\ed«la, da se Jug^cjovnni ne una'o kur bi i'h drugače Nemci pobili. Tudi na Bistrtcl k etlen ^cJŠnlih žuoanov povedal da domačinov n' no-beden tvcmec in da so ti šele privaimdrali. Sr-dlbo Nemcev o Amerikancih ie Izrr.zil župan OgHs z besedami: »Ist ja alles zusnmmen eine Bardel« (»Saj je vse skupal ena banda!«) Slovenci, ki so «e neustrašeno postavili pred komisijo, trepetajo set'aj «a žtvl.'ente in je rešitev teb trpinov 17, o cd n^zjiosne^a jarma nrVi". N.; onstran Karavank re-it^ c, njihova ljubezen do Jugoslavije le prestala pravo ognicno skušnjo in postala zato tom bolj goreča. Razgovor t dr. Kramafem. HAAO. 10. feto. Cebo-F.lovaški tisk. urad poroča: Blv-'ol dunajski poročevalec 'i!sta '»Times« v Parizu je ime' s čeho-siovaškim ministrskimi predsednikom dr. Krama-ivm pogovor. M:nisfrski prec^sednik dr. Kramar le poročevalcu obrazložil okolnosti, katerim se tona zahvaliti za svoje ipomlloščcnic. Vo'.aSka stranka, je rekel dr. Kramar. me je lirtela na mik način usmrtiti. Cesar Fran .losip, ki je bil \izl!c vsem napakam poštenjak, se ie branil, podpteati smrtno obsc'bo. Tut'd grof StOrgkh. moj dolgoletni prl;atelj, k deloval za moje pomJIMčenie. prav tako grof Burian. Pol ure. preden le hotel storiti odločlhil korak zame. ie bil grof Stiirgkh umorjen. Cesar i ran Jos!p le nato zbolel in votoška stTanka je -pospešila mojo pravdo, da bi od vludarja dobila potrdilo Smrtne ohsctbc. ko Se ležal v a-goniji. Cesar Karel pa lil mogel začeti Vlade s smrtno obsodbo. Kmalu potem se le .proglasila 'amnestija. O političnem ustroju Sredn'e i vropc je izjavil dr. Kramah Germanizem še ni mrtev. Nevarnost zmerne vojaške socialistične ali meščanske republike Šc ni odstranjena. Nalprvo morajo zaveizniki pomagati Rirslli, -preden dobi Ncmčiija Rusijo v svojo oblast in preden organizira boliševizem. Proti rusko-»lemški zvezi od Rena do Vladivostoka hi bila zveza i'arodov brez moči. Za na*o drŽavo so dobri odnoša'ji do Poljske* 'n pravična rešitev lugoslvanskega vprašani življenjski pogoji. Naša pot do moria gre (preko 'Reke. Nemška »*stf?vmlaltia skepščina. VVEW AR. 11. feb. Istavodaina skupščina !c v tre-liem br..,.!u i ogromno večino spreiela začasno ustavo, livarski £abtopiuk Trautj je izjavil v imenu bavarske. FraicosHl vtis! fz Slovenltr. Francoski časnikar Charles, Rivet, urednik pan'šVeiga Usta »Teimpsj se jo pred kratkim mudil v Uublvmi. Vtise, ki Jih ic dofifl, je ipop'sal v svotom Jistu taiknlc: Slovenci so prestali pre'izkušn'o svoje zrelosti, ko so v trenutku raz.pada avstro-ogrske monarhije nastopili s točno in teme! M to iakcfjo. Prtell'eni, da skrivajo svoja čustva, so s tesnim srcem tn izvrstno poučeni — a no da bi to pokazali — opazovali zadive drhtljaje umirajoči monarhije. Po IJtihltemsk.Hi kavarnah so se sme/al! \ pest nad politično slepoto Dunaja, ki se iz socialno tak< igloboko segajoče vojne tri ničesar naučil. Mcsoca u vemlbra, v trenuPku avstrijskega po-lomra ob Piavi, st bili Slovenci v stanu, da za&no funkcionirati kot sa mostojna država. Nfthova, v naglici ustanovljena za časna vlada je hitela, da dobi vsa na jug in sever vo deča žele>7ni<ška pota v svojo oblast, in sicer tal.o, da H h io v Ljirbl'ani koncentrirala in z resnično spretnostjo velik del voja&kfch transportov in pratežev, ki so prihajali s fronte, odpravila naprej. Begunce je improvizirana narodna garda razorožila, zaloge voiške Inteti-idance so zajplefliti, Uar je pomoglo jugoslovanski državi do važnih materij al i j, do približno .^OO.OiH) mišk, do težke artilieiije. približno tisoč avtomobilov In ogromnih množin streliva Nokij tednov po razsulu avstro-inadžarskih sil. Je •pakt, ki Je bil sklenjen med LJubljano. 7>agrobom, Sara-jevim in Belgradom. postal resnica. Začela se je jugoslovanska organizucija, katere so se ut'ele/evj.li — in to je značilna podrobnost — mnogoštevilni mladi. Jomo-^jubi, ki so tAčall šc v cesarski uniformi. Znak SHS le povsod nadomesti! cesarskega orla in fatalno om-čbo -jC. in kr.«. Germanska supremacija je bil« premagana. Vibar nižje vrste le zadoščal, da je podrl celo umetno zgradbo diplomatične etikete, na kateri je bila Avstrija agra-jena. , Slovenske kavarne so oživele, glasovi, ki so biti štiri leta kakor mrtvi, so oživeli. Dunajska inkvizicija, to zatlralno sredstvo, ki med vojno ni n!v zaostajala za ruskim »šoicelstvom^, se je za vedno končala. Končalo se Je zatiranje cclega tega naroda, ki e bil od prvega .napada na francoske armade naš prijatelj. Poraženi Mindemburg je postal za Slovence »HHitcii-duroii«. V spomin Jim priiwja čas, ko da bi se oteli virtemberške In badenske vlade, da so te vlade, sprejemajoč predlogo, izhajale s stališča, da ne sme stvar biti v kvar neodvisnosti raznih držav. Ebert je izjavil,! da nemška vlada sprejema to načelo. Zastopnik večinskih socijalnih demokratov Loebel je poudarjal po- j trebo, da »e. sprejme predloga nemudoma- izjavil pa je, da si stranka pridržule vso svobodo glede končnove-ljavne ustave. Narodni demokrat Payer se je izjavil tudi za takojšnji sprejem predloge. Vsi ostali govorniki so se : izjavili v enakem smislu. Tekom razprave se je govorilo: tudi o ta:ni diplomaciji in je izjavil Rrockdorff-Rantzau, da ni n'egov namen, da bi se sklepale tajne pogoCbe. Končno je izjavil Scheidcma.nn, da sedaj, ko jc spre'eta začasna ustava, polaga vlada oblast, ki jo jc prejela cd revolucije, v roke ^u-pščine, da pa hoče voditi vladne posle dotlej* da sc uredi poslovanje nove vlade. Ebert predsednik Nemške republike. WF!MAR. U fe*b. Za predsednika Nemške republike Je bil z 277 cd 369 oddanih glasov izvoljen Eb?rt. 51 trlasovnic je bilo praiznih, 39 glasov jc dobil grof Posa-do\vski, 2 sta bila razpršena. Ebert je izjavil, da sprejema izvolitev. Bernskl socifetističnl kongres proti bol^ivlltvu. BE.RN. 11. feb. Bcrnskl svetovni socijalistični kongres jc po najodličnejiših predstavite^h socijalizima, ki so bili Nemca Kautsky in Bernstein. Francoz Rcnaudel in Skardinavec Branting, obsodil boK&cvištvo kot proti-socijalistično in protircvolucijonarno. S to obsodbo, ki }e bila Izrečena potem tudi pri glasovalni o tozadevni Brantingovi resoluciji z ogromno večino navzočih zastopnikov, je komgres tudi zaključil svoje delo. MIROVNA KONFERENCA« ' Belgijske zahteve. PARIZ. 11. feb. (Uračno.) Predsednik Zedlnlenih držav, ministrski predsedniki in ministri zunan'ih stvari ameriški ti, angleških, irancoskih in italijanskih ter zastopnika'Japonske 50 sc sešli danes ob 3 popoldne. Belgijsko zastopstvo: Huymans. Vaivdervelde In Van den Hcnnel so razlagali razne belgijske zahteve. PARIZ. 12. feb. Oc"bor mirovne konferencc je sprejel čeraj zastopnike belgijske vlade, da zasliši belgijske elic glede rta novo-uredbo I:vropc. Kakor !e znano, se >elgijvkc težifje nanašajo na ozemlje severno Flartdrske, Jer sc izlivajo rek« in prekopi, ki prihajajo preko Belgije, potem na Limfburško", ki je zagVozdena med Bel-cijo In Nemčilo. streme 00 ožji zvezi 1 Luksemburške ter ne pozabljalo ozkega valovitega pasu, ki je bil leta 1R1S. pripojen k Nemčiii in ie do dandanes ohranil svoj valonskl značaj. Beteljskn vlarfa Je pripravljena spre-'eti novo uredbo pod pokroviteljstvom velevlasti v pol-item sporazumu s sosednimi in soudeleženimi državami in luksemburškim prebivalstvom. V bistvu obstoje te belgijske zaftteve v izipremembi pogodbe iz leta 1839., ki Je določila meje Belgije in njeno nevtralnost na podlagi evropskega političnega položaja, ki se je popolnoma izfprcmenil tekom vojne ter se ne more več vzpostaviti. Zveza narodov, PARIZ. 11. feb. Komisija za Zvezo narodov Je Imela danes dopoldne ob 10'30 sejo v hotelu Crillon. Vsa sc:a je bila posvečena proučevanju raznih predlogov na iz-loromemibo priloženoga načrta. Ko se ic tekom raznrave razjasnilo mnenje seje. so se izprgmebe izročile odboru za ureditev, v ikaterem so: Larnaude, io-d Robert Ce-cil, Venlzelos In Vesnlč in se sestn>nelo jutri dopoldne v hotelu Majestic. Načrtu sta sc dodala dva nova člena. Komisija se sestane zopet v četrtek dopok'ne ob 10'30 v hotelu Crillon v svriho drugega bran;a predloga. berlinskim lažem. po kavarnah pod smrtno nevarnostjo čitali *Corricrc deli« Sera«, ki so ga skrivoma prinašali železniški sprevodniki, ko so — enake oči in enaka srca kakor v Alzacl>i — .peli marveliezo. Peli so jo tiho, čisto tiho. da jih ne bi slišali biriči. In potem Je prftel daa proirarja... Po Ljubljani se raznese prazna govorica, ncmogoca vest. kateri Da hoče vsak na vsak način ver-leti: Angleži pridejo!... Celo mesto dirja ven na že-že ezniško proso čakat; celi dan vztrajajo ondl, da bi jim za-Kilcali nasproti svojo radost nad osvoboditvijo, v Trst odpošljejo -tO vozil da jih v triumfu pripeljejo. Od leta 1914. so našli tudi najpreprostejši Slovcud -7.1nadevajoč se uloge, ki so jo morali igrati — ▼ tfcJ-grti tedn h bojev, (priliko za premišljevanie. Nekega dne se je vzbudilo v nvih pod avstriisko livrejo slovanstvo. kakor v Cehih in Poljakih ,pri obrambi Lvova. ko so pod mestnimi zidovi peli »Hej Slovane« in j5m je padla puška iz rok, ko so jo sRšali peti tudi Ruse. Ob letu 1918. so bili Slovenci zreli, preobraženi, gotovi, da 1»» eno življenje, ki jim Je sedaj napočilo. Iz Jugoslovanskega svata. • 1 VVWtnirana in Tešinskega. Na^i delegati so se v Pariz« sestali z romunskimi«, da v siporazinmi Ž njimi vprašanje začrnno urede Izgleda, da niso težave s te strani prevelike in da ententa soma ne čuva dogovora, ki ga le svoiečasno sklenila z Romunijo pred njenim vstopom v vojno, po katerem dogovoru bi Romuniji pripadel ves Banat z glavnim mestom Tamiš\arom. — Sloveol, predniki današuiih Srbov, so prišli iz Karpatov v Banat okrog leta 4"3. Ko so leta 905. na poziv Arnutla doštt v PanontjA Mad-žari, so umčili Moravsko panonsko kraljevino, v kateri so bPi učili svoiečasno Ciril, Metod in njuni učenci. Iztrebili so naše plemstvo, nasilno podvrgli slavenska plemena in dali doiinJ ob Donavi in Tisi svojo liziognomijo. Papeževi reskripti od 11.—14. r.lct :i govore o banatski Slovenih in Srbtb in nllbo-vih samostan;h. oPalatinu. Radivoru i. dr. V borbi Madžarov proti Otokaru Premyslu so se morali na madžarski strani udeležiti Srbi kot laJhka konjica. Seic v Ih stotctlu so se začeli v Transilvaniji zapadno od Kar-iatov in v vidami kraševski župani'* naseljevati tudi Romuni. V 14. stoletju p^ bitki na Kosovem 90 sačeM Srbi iz Stare Srbi;e v večjem številu prihajati v takozvano Južno Ogrsko in srbski despot Stevan Laearevič 'c od kral'a Sigisoiunda ETrTliT heDrečTn. Nemet, Beče| in Ve!.ikhBeč"kerek. V drugi potovici 15. stoletja se Je iwnod turšVeca iarma oreselilo v Banat In Bučko nad 200.000 Srbov, lianat ie takrat postat središče srbskega kuTfiirnega življenja. V 16. stoletru se Je ta proces na ST-roko nadaljeval, tako da Je nastalo šest srbskih oparhlj <škoiij). V Banatu so takrat imeli Srbi v rokab vso trgovino ne samo z tu*no r-nioak s celhr Balkanom in Malo Azijo. Bojevali so se tudi proti Tukom, ko so bežali 1594. od Dnnaia. Njihov patriarh Arzenij III. ie dobil privilegije, ki so S"boin zagotovile popolno avtonomijo. TNid Marijo Terezijo so se začeli med nje preseljevati Nemci, Romune imenujejo rtstinc miTgo kasneje in matiji od Srbo\y. V 13. stdetju kot pustjiic. V torontalski župtinll! sc omcoiaio Rrtmunr šele pdČetkoin IS. veka. V sedanjem Banatu (županije To-rontal, Tam livar I11 KTaštvo-Scverin) so radi preseljevati-a. naseljevanja in mac'izarlzael'e narodnostne orilike zelo šarene. Raizven Srbov, ki tvori'o ne samo najstarejši, ampak tudi najkompaktnekši element se nahajajo tam šc Slovaki, Bolgari. Romuni, Madžari. Nemci, raeni Zidovi In cigani. V devetih okrožjih imajo Srbi kvalificirano večino, v trdi pa relativno. V mestili ie največ Nemcev, Ma\l/arov lu /idov. Druga mesta so zopet skoro cisto slovanska. Etnografska srbska meja v Banatu se po točnih podatkih nahaja iztočno mš železnice, »frt* t?. »EDINOST« štev. 43. V Trstu, dne 13. februarja 1919. ki vedi h Ar?»to "»IH-'B. 4 I ODO »O liami In vimrti «|l r >vo '. --f—- - J" . . - . Iri*. I<. jvrilir) lv< I >r »• *>>ie).,,v K Eii IV v slulio. Puj am a : u. jrj,:, 0,^iic.H.U. 'm p»o a <* a lir«fi» 'o oh e a. Pend'f ■ S c«la" j (vllU tx Robbi.) poplavila rs k, ---------——r-v Ul ^ l; "'i a <»'' n 1 Tirrift'il ^ ln delo ločno. Velkavrh I aiVJAl pt.fcM V wmlf> m 'n. . , 6 ,, ^ Irpfovlni >«e sluJbe Naslov p ar.____•__j__ In«, odd. Fdlnot ._» t' |»illlt1| m „h hr>.4?t« M ii>e. Mm m vttft vsake vr«tf. Mar^on, ut. t^olilurlo ili i DOtiO f0*",nsM- Hdln ali.________3M0,..... B-41 odpolnvanja ;e pioda a'o| flA/fl m'|iI novi. <«Hklin majhni H J JI zakonska 9 ba. svetla / JICUl 11 RI, * dobe v vamcll. Ul. Oallr-a ttf 'V 4pohi>(vi ul. Caiducci 4«, irgov n H Domaie vesti. Zlato, srebro in dragulje ki pn e p<> mlvi$a in zlata na A. P>tftl, v Tiftiu, B ril.*ra v.c.bia 3 Umetni :o'j]e. :: Umetni zobje. Zobotelinl^KI • i li •l dbulotorlj Opflne 378,1. v hiši lekarne. Miti Bil 9—1 la on 2—5 pspdM Umetni zobje.:: Umstnl zob]?. Dnhava ohlcfce ln obuv»1. Oiihemilska ohbst noroia: Vnino nini^trstvo naznani*, da vojaške oblasti ne smejo Milovol'eviti proSn|i!«i za obleko in obuvalo s str.nii prebivalstva in civilnih oblasti v odrejenem o/einl:u. lake prsnic « nif^ra^o naslo\l|atl ve