Posamezna številka stane 1 dinar.
.•r4 ’tv*»'*'
*.'V*
.aro»;
...
„Straia“ kkaja vsak torek in petek. — jj Naročnina znala- Letno Din 40-—, polletno Din 20- —-, čotrtletno Din 10’—.
!’.*■ »f :........... ».	v
B?...:	.J»
- z t
4. številka.
Maribor, 21. Januarja 1927.
Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Telefon 290.
Letnik 19.
Vabilo mariborskim volilcem 1
Združena gospodarske siranke: Slovenska ljudska, narodno radikalna in nemška gospodarska valsilo in pozivajo svoje somišljenike 1st prijatelj© mir«, reda, poštenja in pametnega gospodarstva, da se v Mariboru sigurno vsi udeležijo volitve v nedeljo 23. januarja.
Vsak volil e e naj glasuje samo v drugo volilno Skrinjico!
Izvršilni volilni odbor.
Vedno pod eno plahto,
V političnem svetu je navada, da se stranke ne sramujejo svojega imena, temveč so ponosne nanj, ker je izraz in simbol njihovega programa. Tega se držijo tudi vse stranke v naši državi, edino izjemo še tvorijo le samostojni demokrati. Ko je izdal njihov vodja Pribičevič svojega šefa Davidoviča in razbil prejšnjo enotno demokratsko stranko, da je mogel zopet postati minister, so samostojni demokrati še dolgo zlorabljali prejšnje skupno ime JDS Novega naziva SDS so se sramovali in so ga sprejeli komaj ko so bili k temu prisiljeni po javnosti.
Prav tako kakor prve čase, so zatajili samostojni demokrati svoje pravo ime tudi pri zadnjih volitvah v narodno skupščino. Skrili so se za takozvani narodni blok in slepili volilce, da njihove kandidatne liste niso liste SDS, ampak združenih naprednjakov. Da bi farbarija javnosti bolj držala, so dali na te svoje liste par disidentov NRS in SKS, seveda pa na taka me sta, da je bilo že naprej izključeno, da bi bili tudi izvoljeni. Takrat so tiskali celo posebne pristopnice, za pristop k narodnemu bloku ter so snovali širom Slovenije krajevne organizacije tega narodnega bloka. Ko so bile volitve končane in je bil kandidat tega narodnega bloka dr. Pivko tudi res izvoljen, so naenkrat sneli novo firmo narodnega bloka in izvesili zopet staro SDS. Člani, ki so pristopili k NB, so postali čez noč člani SDS, krajevne organizacije SDS in poslanec NB, dr. Pivko, po slanec SDS. Kdor se.je temu protivit in izjavil, da ni pristopil k SDS, ampak k NB, so ga enostavno vrgli ven.
Potem so prišle volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in firma SDS je zopet romala v ropotarnico, in na pročelju demokratske »kule« se je zableščal novi napis »Zveza trgovskih gre mijev in strokovnih zadrug«. Gorje mu, kdor si je upal trditi, da je lista, ki je bila vložena pod to firmo, lista SDS. Demokratski tisk je streljal nanj s topovi vseh kalibrov od »Jutra« do »Domovine«. Po volitvah se je pa dogodil zopet isti čudež, kakor že večkrat poprej: SDS, ki se po svoji lastni izjavi volitev ni udeležila, je razglasila v vseh svojih listih, da je zmagala nad »klerikalnim zmajem«. Iz ličink gremì Jašev in zadrugašev so se naenkrat izpulili pristni esdeesarji.
Kmalu po teh volitvah so se vršile v Zagrebu volitve uprave slušateljev vseučilišča. Pri teh volitvah so se združili: »Jugoslavija«, klub SDS; »Slavenski Jug«, klub NRS; Orjuna; »Triglav« in klub neodvisnih »Janušič« in zagrebška »Riječ«, hrvatsko glasilo SDS, je pisalo teden za tednom o združeni jugoslovanski akademski fronti, ko so pa bile volitve končane, so prinesli »Riječ«, »Reč«, »Jutro«, »Narod«, »Tabor« in vsi drugi esdeesarski listi debelo tiskana poročila o sijajni zmagi SDS. V teh poročilih ni bilo niti z besedico omenjeno, da lista, ki je dobila relativno največ glasov, ni bila lista SDS, ampak združenih jugoslovenskih akademikov. Tu je bila celo nad radikali in drugimi ne-de-mokrati izvršena firma SDS.
Sedaj se nahajamo pred volitvami v oblastne skupščine in firma SDS je šla že zo pet v ropotarnico in po raznih okrajih se bleste razni lepi napisi, kakor »gospodarska«, »združena napredna«,- »nacionalna« itd. lista. Toda javnost je že spoznala es-deesarje, spoznala jih je tako dobro, da jih prepozna tudi če si nadenejo 10 krink in ne samo eno, zato se tokrat ne bo dala več preslepiti, imenovala jih bo s pravim imenom, s tistim namreč, ki je v naši državi tako pri Slovencih, kakor pri Hrvatih in Srbih najbolj osovraženo in katerega je njih same sram — z imenom SDS. Zato jim pa razne firme »Narodnih blokov«, »gremijev«, »zadrug«, »nacionalizma«, »ju goslovenstva«, »gospodarstva«, »Mestnih hranilnic« in »Slavenskih bank« ne bodo čisto, nič pomagale in SDS bo pogorela tako temeljito, kot še nikoli ni. Izbrisana bo iz seznama skupin oblastne skupščine in naš narod bo končno vendar rešen stranke, ki se je sama sramovala svojega lastnega imena!
Politični razgovori in beležke
POLITIČNE ŽOLNE.
(Tretja seja SDS.)
Zbrana je vsa petorica ožjega generalnega štaba. Janez spi, ostali so pa očitno potrti in silno slabe volje. Končno se dvigne predsednik Boltažar, toda vidi se, da je v zadregi in da ne ve, kako bi opravičil polomijo svoje stranke.
Boltažar: Gospoda moja! Velečas-titi zbor! Otvarjam današnjo tretjo redno sejo naše stranke in vas iskreno pozdrav-
ljam! Gospoda moja! Vi veste, da smo bili že dvakrat izdani. Zadnja »Straža« je prinesla že zopet stenografični zapisnik vsega, kar smo govorili . . .
G a š p a r : Mein Gott und Herr!
Boltažar: Janez je šel po »Stražo«, mesto na stražo in pod mizo je bil skrit klerikalec!
M i h a : Ganz echt, ganz schwarz.
Boltažar:	Gospoda moja! Jaz mo-
ram konstatirati, da mi nismo za stražo . .
Janez (se prebudi) : Nieder mit der »Straža«! (Zopet zaspi.)
Boltažar: Zato predlagam, da pozovemo Orjuno, da zastraži naše zborovali-šče. Janez!
Janez (se prebudi): Nieder!
Boltažar : Ne kvakaj kot kako budalo! Poslušaj pazno!
Janez: Bitte gehorsamst!
Boltažar: Pojdi po Orjuno, naj zastraži naše zborovališče. Hast verstanden?
Janez: Jawohl! (Odide.)
B o 11 a ž a r : Dokler ne dobimo straže, prekinem sejo.
Miha: Angenommen.
(Pavza.)
Ga špar (čez nekaj časa):	Gospoda
moja!
Boltažar : Tiho bodi!
(Zopet pavza.)
Janez (se končno vrne ves upehan).
Boltažar : No?
Janez: Schrecklich, Herr predsednik!
B o 11 a ž a r : Was ist geschehen?
J a n e z : Orjuna kommt nicht. Orjuna se pokali ja na SDS; Orjuna se pokali ja na Vas, Herr predsednik in Orjuna se po-kašlja sploh na vse.
Boltažar: Wer sagt das?
J a n e z : Der rdeči zmaj und der zeleni zmaj und überhaupt alle zmajen.
Boltažar : Elendige Kreaturen,
Janez: Sie haben gesagt, da jih SDS ni poznala, ko so imeli svoj ples, Tanzkränzchen nähmlich, in da nas naj stražijo krokodili, če hočejo; die heiligen Krokodile aus Nil.
Boltažar: Kreuzdonnerwetter, gospoda moja; kaj bo pa sedaj?
Miha: Jej žel na, zdaj smo pa v šlama-stiki!
G a -š p a r : Ja, ganz drinen.
P e p e : Die Slavenska nam je umrla še tako mlada, so jung und vielversprechend.
Janez (se prebudi in vstane): Slava! Slava! Slava! (Sede in zopet zaspi.) Pepe: Die Orjuna hat uns verlassen! Janez (se zopet prebudi in vstane): Slava! Slava! Slava! (Sede in zopet zaspi.)
Pepe (Janezu):	Kus! Bedasta šleva!
— Der Herr Johann von Südmark ne vleče und die Nationalen Šnopsijalisten so samo še uboga gmajna. Naši politiki preti pogin; ja, ein vollkommener Krach, meine Herren! Rešiti nas more samo še kak čudež.
Miha: Jejžeš na, če bi se vsaj glasovala tako, kakor v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, potem bi še šlo auf irgend eine Weise.
Janez (se prebudi in plane kvišku) : Meine Herren, etwas koiosales se mi je sanjalo, Meine Herren, wir sid gerettet! Hitro po žolne, po vse žolne, kolikor jih je in unserem lieben Vaterlande.
P e p e : Kuš, šleva! Kaj gobezdaš o žolnah. Kaj imajo žolne opraviti z volitvami?
J a n e z : Meine Herren! Žolne so naša rešitev, die einzige nähmlich. Žolne imajo dolge, tanke in lepljive jezike; s temi dolgimi in lepljivimi jeziki posegajo v najmanjše luknje, da si nalove črvov. Meine Herren, te žolne je treba pripraviti, da nam pomagajo; dass sie uns helfen. S svojimi jeziki nam bodo jemale volilne kroglice iz klerikalne skrinjice in jih nosile v našo.
Vsi: Kolosa!! Heil Janez!
Pepe : Ausgezeichnet; Samo kako?
J a n e z : Ganz, einfach. Za vsako volišče bo treba preskrbeti eno. To žolno bo vtaknil naš volilec v rokav in ko bo prišel do klerikalne Skrinjice, jo bo malo počoh-Ijal pod repom, da bo iztegnila jezik. Ko bo opravil, als er fertig wird, jo bo izročil pred volilnim lokalom drugemu itd. usw. Vsi: Živijo, Janez!
Ga špar: Ta ideja je vredna zlata! Miha: Ti si naš odrešenik, Janez!
P e p e : Kdo bi si mislil, da bode tudi slepa kura našla kako zrno. Ich gratuliere! (Vsi stisnejo Janezu roko.)
Bolt a žar:	Meine Herren! Rešeni
smo! Zmaga je naša. Wir brauchen jetzt keinen Johann von Südmark mehr, keine Slavenska, keine Orjuna; mi ne rabimo sploh nikogar. Samo žolne rabimo. Žolne so naši volilei, unsere Wähler. Žolne so naša stranka, unsere Partei. Žolne so naš narod, unsere Nation. Meine Herren, wir Demokraten waren immer fortschrittlich, in to bomb pokazali tudi sedaj. Kdo pa je bolj napreden kot mi?
G a š p a r : Niemand!
Bolt a žar: Tako je! Jutri gremo na lov na žolne, und die Sache wird erledigt. Živele žolne; živel Janez; živela naša demokratska stranka!
Vsi (pojo):
Kaj če umrla Slavenska je banka und die Orjuna uns verlassen hat, in če napada »Straža« brez prestanka nas divje, kakor kak strupeni gad^— wir haben Schounén, mi imamo žolne; mit ihrer Zunge wird der edle ptič, če tudi nas vesoljni svet prekolne, ^ napolnil skrinje nam — če ni hudič! Janez: Če ni hudič . . .
Zsster.
AGITATOR.	!
III.
Drugi dan ob desetih je bil zakusek pri j Košiču. Pel je »Jadran«. Pri tem zakusku je nastopil g. Viljem Weixl. V znak svojega patriotizma je bil odičen z zlato medaljo in za klobukom je imel namesto rožmarina — kovano lavorjevo vejico. Oboje so mu poslali Italijani, da je dober- bukvo-vez. In ravno takega smo potrebovali — kajti Orjuna je prinesla neki račun od 5000 Din, naj ga plača SDS, ker ni hotela plesati, kakor so oni žvižgali, Sokol hoče denar, ker se boji za svoje gnezdo v Ljudskem vrtu, obrtniki se kujajo, dohtarji kol nejo, učitelji »vstajajo« na svojih postojankah in tako gre SDS narazen! Potrebovali smo ga in ga prosili, naj takoj začne z delom, pa naj zveže razprte brate v SDS. In je začel z milim pesniškim glasom: »Raztresene sem nde zbral, ne vseh, a kdor pregleda te, ve, da bomo (zaletelo se mu je!) zmagali! Nalogo so mi dali, da pokažem svojo umetnost, da zvežem te ude zopet v živo telo SDS in da bi jaz smel to detece na rokah nositi, da konca ne vzame. Toda, kako naj vežem? Drota ni, zadnjega je že porabil dr. Kukovec, ki je vezal demokratske piskre po deželi, pa so se mu sproti v rokah drobili. Zato je pustil vse in prestopil v Radičevo bratovščino. Lima ni več! Imeli smo ga veliko zalogo, limali smo našo stranko in za vsake volitve je še šlo. A zdaj je odpovedala naša dobaviteljica »Slavenska banka«! Špindler pa Lipoid sta sicer pisala, naj se takoj ves lim zbere, a kaj, ko se je že žepov tako pri jel, da ne gre več nazaj. Kaj mi pomaga zdaj zlata medalja, kaj mi pomaga pušeljc za klobukom, če pa vezati ne morem!«
Žalosten se je vsedel. Tako bode sedel tudi v pondeljek, dne 24. t. m., ko bo natančno vedel, da je SDS propadla.
Smilil se mi je. Mislil sem, kako bi ga potolažil in z njim vse, ki smo sedeli kakor pogrebci. In sem se vzdignil. Videl sem, da tu ne bo nič več zaslužka, ker ni več lima, pa sem govoril, kar mi v glavo padlo. Rekel sem:	»Gospodje, glavo po
koncu! Tako je rekel dr. Korošec! (Medklic: Pa ne nam!) Nič ne škodi, če ne nam, a danes ismo mi klerikalci. Vidimo, da smo vse izgubili, ime, prvo mesto pri kan didaturi, čast, oblast, denar, izgubili celo prvega kandidata, ki se že sramuje, da kandidira z nami. Te izgubljene reči moramo zopet dobiti. Najboljša pomoč pa je, da se priporočimo — saj smo klerikalci! — sv. Antonu. Tisti s fantičkom je sicer pravi, a je preveč obložen, mi si zato izvolimo za patrona onega sv. Antona s pre-šičkom, ko ga ravno te dni praznujemo. On naj bo naš patron! (Živahno ploskanje in živijo-klici!) Gospodje! Jaz sicer vem, da nam bo sv. Anton všel kot patron, pre-šiček nam bo pa ostal!«
Hitro sem šel, ker navdušenje za najno-vejšega patrona, ki se je že cvrl v peči Ko šičevi,.je narastlo do vrhunca. Nisem imel »tima«, da bi si ga eno porcijo v želodec prilimal, drugi pa se tudi niso nič »zraj-tali«, pa sem šel.
Na mostu sem srečal moža, ki se je vsekava! v »Volksštimco«. Bil je novopečeni član občinskega sveta. »Kaj je?« »Obupal bom. Pisal sem, da so duhovniki streljali,
v resnici gern ga pa jaz vstrelil, pa še hudega kozla vstrelil!« Zlagal sem se, ker sem mislil, da berejo »Volksštimco« samo delavci, zdaj me pa tožijo-^duhovniki v Mariboru, naj jim dokažem!«
»Nič ne obupaj! Pa če že misliš, maščuj se že v naprej, pa pojdiva na dr, Korošcev shod in ga razbijva!«
»Prav imaš! Čeprav si ga zadnjic ti polomil, jaz pa sem ga danes, pojdiva skup, da se v domu na Ruški cesti domenimo!«
Pomenek je bil dolg in natančen. Že kmalu so bili skupaj tovariši, po poklicu socialpatriotični kričači.. Eden je imel samokres, eden pasji bič, eden celo pendrek. In šola se je pričela. Sam g. profesor Favai so nas učili in učitelj Grčar so mu pomagali. Naučili smo se štiri izreke, da jih ne bi pozabili, so nam vsak ogel robca v vozel zavezali, pa smo šli. Pri ozkih vra tih v bančno dvorano so stali možje, je-kuš, da nas je kar zazeblo. Kako priti tu skozi? Videli smo, da so jih nekaj naših, nenaučenih, že odstranili. Pa si zmislim, glavica bistra! Hitro vstopim, podam Že-botu roko, to je bil vizum, vsi za menoj e-nako in bili smo notri. Nekdo je ravno zaklical: »Dol, socialisti!« Mislil sem, da že nas kliče in šli smo v dvorano. Doli so nas skoro spoznali, pa smo se v gruči razgubili. To nas je zmešalo, da smo vso našte-vanko pozabili in nismo vedeli drugega, kot »Prva . . .« A drugi so znali bolje. Če je le kdo bleknil: »Prva . . .«, že je vsa dvorana zagrmela: »Druga!« Tedaj sem potegnil robec, da bi odvozljal drug vozel in se spomnil še na drug izrek, ki se je začel: »Ven z njim . . .« Zakričal sem. In zgodilo se je, da sem po najnovejšem prometnem sredstvu, premetan iz rok v roke, prišel skozi glavna vrata, videl deset frančiškanskih stolpov in natančno vedel, koliko je ura bila. Ko sem pripihal na Ruško cesto, so bili gospodje v dobrem razpoloženju in so ravno peli: »In ti si e-dini še tukaj ostal!«
Zbežal sem! Ni dobro biti v tej družbi! Vedel pa sem, da se je ta večer vršil Puceljev shod v Narodnem domu. Čudim se, da se ni vršil v klavnici, kar bi Puclju bolje prijalo. A tudi tu je skoro prišlo do tega. Ravno sem se pognal po novih stop-njicah navzgor, pa je priletel klobuk proti meni. Pobral sem ga. Glave ni bilo v njem, a Radičeva slika je bila za klobukom. To je Roman Bende. In res je bil. Suvali so ga, za vsak sunek je zaklical »Živijo Radič!«, končno pa je bilo sunkov preveč, a sape pa premalo. Zlikovci so izginili v noč. Hote! sem se mu približati, v tem pa je že prihitel Lipovšek in — situacija je bila rešena. Mene so obdolžili, da sem pomagal. Izginil sem v temno noč in premišljeval, kako težek je moj posel.
Sklenil sem drugače. Nič več ne bodem jaz agitiral, ampak se bom pustil »agitirati«. Šel sem zopet k socialistom: »Kaj mi date, da vas volim?« — Zapisali so mi dva goljaža in 2 vrčka piva. To bo torej prvi dan. Nato sem šel k SDS: »Kaj mi date, da vas volim?« In ti so mi zapisali pet goljažev! Stopil sem še v Prešernovo klet: »Bo, Tone, kaj za krogljico?« — »En gla-žek al pa dva«, sva takoj zapela. Potem pa sem šel nad goljaž. A povsod so rekli, da šole po volitvah. Zdaj sem spoznal, da
so celo mene hoteli prevariti. Čakajte! Sedaj pa ne bom drugega govoril, kakor od hiše do hiše bom šel, pa bom klical:
Zoper rdečico in demokratsko kugo, edino zdravilo: da vsi volimo drugo!
Mariborski volile!!
Vrzite 23. januarja svojo krogljlco v
2. skrinjico*
ki je Skrinjica poštenja in svobode!
Vodstvo SLS in NRS.
Edina resnica, ki jo je »Jutro« do zdaj zapisalo: SDS v Mariboru ima zadnjo skrinjico. Res da, zadnjo, še to, pa nobene več. —
Vzgledi gospodarstva dr. Žerjavovih demokratov.
Slavenska banka je bila za samostalne demokrate dobra tetka, katera jim je za njihove organizacije in časnike poklonila milijone. Samo v letu 1923 je demokratom, kakor je razvidno iz bančnih knjig, darovala 5 milijonov kron. Ti milijoni so bili kajpada vzeti iz žepov vlagateljev, torej po večini iz slovenskih žepov. Samostalni demokrati niso mogli zanikati tega dejstva, ker je zabeleženo črno na belem v knjigah. Da so prejeli te milijonske vsote, niso mogli tajiti. Zato pa so hoteli lagati, da so te vsote vrnili. Objavili so v »Jutru« nekako po- ' trdilo o vrnjenem milijonu dinarjev. Dokazalo pa se je, da so s tem potrdilom samostalni de-mokratje hoteli občinstvo naravnost nalagati. To potrdilo se namreč ne nanaša na od demokratov -vrnjeno vsoto, ker te vsote demokratje nikdar niso vrnili, marveč je to potrdilo neko popolnoma drugo pismo Slavenske banke iz maja 1923, s katerim banka nekega drugega obremenjuje za 1 milijon dinarjev. Tako so samostalni demokratje hoteli občinstvo prevariti in potegniti za nos. Dejstvo je, da so dobili od Slavenske banke milijone. Dejstvo je, da teh milijonov niso vrnili, marveč jih še sedaj dolgujejo slovenskemu ljudstvu. To je resnica! Samostalnim demokratom ta bridka resnica hudo udarja v nos in za to po svojem tajništvu v »Taboru« objavljajo pretnjo, da bodo vse klevetnike tožili. Gospodje demokrati! O Slavenski banki ni treba pisali in govoriti nobenih klevet. Dejstva so dokazana, in ta dejstva so tako žalostna za slovensko ljudstvo in tako porazna za samostalno demokratsko stranko, da bo obsodba ljudstva nad to stranko 23. januarja strašna, pa zaslužena.
Starček Andrej Jošt iz Rošpoha je izgubil v Slavenski banki ves izkupiček za prodano posestvo. Vodja mariborskih demokratov je dvignil za svrhe, o katerih mu ni treba polagati računov, 125.000 Din iz te banke. Gospod dr. Fr. Lipold, ki ste postavili gospoda Mohorka za kandidata, ali boste sedaj vi iz svojega vrnili ubogemu Joštu njegov denar?
Sirota Ivanka Košar, služkinja pri Kristianu v Loški ulici še danes ni dobila od demokratov dr. Lipolda in tovarišev vrnjen denar, katerega si je celo žjvlienje pristradala, a so ji ga demokrati v Slavenski banki — zapravili. G. dr. Lipold! Vi ste dvignili 500.000 kron za politično agitacijo. Vrnite siroti denar. Popravite krivico, potem še le stopite na politično pozornico. Ce pa tega ne storite, pa se skrijte v mišjo luknjo, kakor svojčas Radič.
Potoma Slavenske banke — kriv klerikalni zmaj! SDS po svojem tajništvu zbira dokaze, da ni politika SDS požrla tisoče in milijone de-
narja iz Slavenske banke, ampak — klerikalni zmaj! To je res strašno! Zdaj pa ima v Mariboru kar tri glave, ta lintvar, da bo še SDS z vso ropotijo premalo za tega požeruha! — Vidite torej, da je SDS res popolnoma nedolžna!
Tožili bomo, pravi »Tabor« kot šolarček v šoli! Joj, joj, kaj bo zdaj! Denar bo prišel v Slavensko banko, ki bo zopet najbolj cvetoč zavod, da bo dajal še dalje za SDS------------!
h skupnega objema SDS in NSS.
MARIBORČANI! POGLEJTE SI DEMOKRATE IN NARODNE SOCIALISTE!
Demokrati nočejo več priti rta občinske seje in tudi gg. Tumpeja, Dobravca in druge narodne socialiste so zapeljali, da so onemogočili mestni proračun za leto
1927.	Dr. Lipold, Weixl, Tumpej, Dobravc' in drugi člani SDS in NSS so "torej krivi, da se v letu 1927 v mariborski občini ne bo moglo nadaljevati tisto koristno delo, ki se je pričelo leta 1928 pod županom dr. Leskovarjem. Da bodo mariborski vodilci vedeli, kakšno škodo so napravili občini demokrati in narodni socialisti s tem, da štrajikajo in nočejo priti k proračunskim sejam ter glasovati za proračun, hočemo v naslednjih vrstah kratko našteti, katera občekoristna dela so s to svojo trmoglavostjo preprečili.
1.	SDS in NSS nočejo zidati stanovanjskih hiš.
Stanovanjska beda v mestu je velikanska. Občina je lani postavila dve veliki stanovanjski hiši. Dr. Jerovšek iz SLS je v oktobru stavil nujni predlog, ki ga je iz lojalnosti dal podpisati tudi drugim, da se naj uvede iStalna stanovanjska davščina, s katero bi se mogle v letu 1927 pozidati še vsaj dve taki hiši, kakor je nova hiša v Smetanovi ulici. Ta predlog je bil v načelu soglasno sprejet v občinski seji. Moral pa je v odsek, da se tam izdela prej kot mogoče podrobni predlog, in da se sklene vse potrebno glede zidave hiš. Ako hoče--mo, da bodo nove hiše do novembra gotove, je treba z zidanjem začeti že koncem februarja ali začetkom marca. Za zidanje se morajo napraviti načrti, razpisati in oddati dela, kar traja dva do tri mesece. Zato bi se bilo moralo vse potrebno skleniti že najpozneje pred Božičem. To se pa jni zgodilo ker so demokrati in narodni socialisti štrajkali in preprečili proračunsko in druge občinske seje. Narodni socialisti Tumpej in Dobravc ter demokrati Weixl, dr. Lipold in drugi so torej krivi, da mestna občina v letu 1927 ne bo zidala dveh stanovanjskih hiš. V jesen, ko bo ukinjen stanovanjski zakon in bo cela vrsta ^družin na cesti, takrat bodete šli vsi trpeči de ložiranci k g. Tumpeju in k g. Weixlu, da Vam dasta stanovanje, ker sta s svojim postopanjem v občinskem svetu preprečila zidanje novih hiš. G. Mohorko! Vi ste nosilec liste za demokrate in narodne socialiste! Ali Vas ni sram, biti v družbi takih ljudi, ki v teh resnih in težavnih časih iz kljubovanja preprečijo, da občina ne more postaviti hiš za deložirance? Kako zagovarjate tako postopanje? Kako morate biti še sploh nosilec liste takih nesocial nih strank, ki jim je revščina bližnjega
deveta briga. Ali Vam ni žal za Vaše do-
sedajno dobro ime, da si ga umažete v — stranki bankirjev, ki je v Slavenski banki slovenskemu narodu zapravila 65 milijonov dinarjev! — Vi pa, ki nimate stanovanja in ki ste željno pričakovali novih občinskih hiš, bodete dne 23. januarja, obrnili hrbet Mohorkovi skrinjici demokratov in narodnih socialistov ter vrgli svojo krog Ijico v drugo škrinjico, ki je škrinjica delavnega dr. Leskovarja!
2.	SDS in NSS proti kanalom v Mariboru.
Prebivalci nekaterih ulic v Mariboru sil no veliko trpijo vsled vode, ker ni kanalov, ki bi odvajali vodo. Dr. Leskovar in SLS so uvideli potrebo kanalov ter so že sprejeli v izredni proračun napravo kanalov na Betnavski cesti, Dušanovi, Kettejevi in Jelačičevi ulici, v Vrtni, Vrbanovis Koroščevi, Čopovi, Vilharjevi in Kamniški ulici. Poleg tega predvideva izredni pro račun tudi reguliranje starih in napravo novih cest in ulic. A vse to se ne more izvršiti, ker pristaši g. kandidata Mohorko-ta, to so demokrati in narodni socijalisti, nočejo priti k proračunski seji. Zaradi neumne trme občinskih svetnikov Tumpeja, Dobravca, Weixia, dr. Lipolda in tovarišev bodo morali prebivalci prej imenovanih cest še nadalje trpeti vsled mokrote. Mariborčani! Proč z demokrati in narodnimi socialisti! Proč tudi z nosilcem liste Mohorkotom! Vrzite dne 23. januarja vsi krogljico v drugo škrinjico, ki je škrinjica dela in poštenja!
oskrbnišniei.
Za Maribor je nujno potrebno razširjenje oskrbnišniee. Sedanja je premala in nima vrta, ki ga nujno rabi. Župan g, dr. Leskovar dela na tem, da se iz denarja, ki se nabira pri zavarovanju delavcev v Beogradu in ki je namenjen za brezposelne, pozida oskrbnišnica, v kateri bodo nastanjeni mestni reveži, v kateri bi pa dobivali stanovanje in hrano tudi brezposelni na stroške mestne občine. Iz vsega tega seve ne bo nič, ker SDS in NSS onemogoča delo v občinskem svetu.
Proč s strankami SDS in NSS, ki nočejo delati! Mariborčani! Volite v drugo škrinjico, okrog katere se zbirajo resni delavci!
NARODNI SOCIALISTI »IŠČEJO« RESNICO.
Pravzaprav niti vredno ni pečati se s trojico, ki predstavlja, ali bolje hoče pred-savijati NSS v Mariboru. Ker se je-pa eden izmed teh gospodov postavil v sobotnem »Taboru« na visoki moralni podstavek in se drzne podtikati drugim tendence, ki so se jim gospodje iz NSS še pred kratkim klanjali, zato jim hočemo osvežiti spomin z nekaterimi dejstvi.
Koncem novembra m. 1. je na nekem sestanku pristal g. Mohorko, da kandidira kot nosilec liste, toda ne na listi SDS, tem več edinole v zvezi z dr. Kukovcem, s katerim sta si osebna prijatelja še iz dijaških let. Baje se je bil tudi že dr. Kukovec izjavil, da prevzame za ta slučaj tretje ma sto na listi. G. Dobravec je to kombinacija na prvem sestanku oblastnega odbora tudi toplo priporočal. ........._.. ■	...
Nekako teden dni pozneje je iz Savla Mohorko postal Pavel kandidat. Na drugem sestanku oblastnega odbora NSS v za Četku decembra je g. Mohorko preklinjal zvezo z Radičem in blagoslavljal delovanje SDS. Po vsej pravici! Kot navdušen socialist sovraži namreč banke. Izmed vseh strank pa se ni v rušenju bank izkazala nobena tako izvežbano, kakor bas SDS. Mar ni njena osebna zasluga, da je skrahirala že cela vrsta takih podjetij v Sloveniji? Pristni proletarec pa se more načeloma navduševati le za one stranke, ki uničujejo najbolj uspešno to največje zlo današnje dobe. To je edini pravi razlog, da se je Savel izpreobrnil v Pavla. Hi poma ga je razsvetlilo na potovanju iz koroškega kolodvora proti gostilni Košič. Kar se še govori po Mariboru, n. pr. da se g. Mohorko boji, da bi mu »kavalirji« iz SDS pognali sina jurista iz Akademskega doma v Ljubljani, ako bi bil ostal na svojem prvotnem stališču, je seveda — humbug!
G. kandidat Mohorko je torej socialist, kdo še dvomi o tem? Radičevščina mu mrzi do dna duše, četudi je njegov prijatelj še do danes pristaš SKS. Toda g. Mohorko je prišel do boljšega »prepričanja«. Zapustil je tovariša in prijatelja, da sledi »višjim interesom«, ki jih zastopa danes le — SDS.
G. Tumpej je bil od vsega početka bolj vnet za kombinacijo z radikali. Upal je, da bo našel tam več razumevanja za svoje o-sebne ambicije, kakor pri lastnih pristaših
-m ODBi Kct mu jo-ijzpadlot&Ia,.TzMjučuj-e
danes celo dr. Rostoharja iz stranke, dasi-ravno je ta za leto 1926 že plačal članski prispevek.
0 g. Ribariču trdi dopisnik, da ni več Davidovičevec, ker bi drugače ne mogel kandidirati na skupni listi z dr. Faninger-jem. Smešno! Mar dr. Leskovar ni več Slo venec, ker kandidira obenem z dr. Mühleisenom? Prof. Ribarič ne menjava svojega prepričanja preko noči, kakor gotovi takozvani narodni socialisti. To vedo tudi voliici. Zato je prišla prejšnji teden deputacija tu živečih Srbov in Hrvatov, članov Davidovičeve stranke, k njemu ter mu castìtala na odločnem in odkritem nastopu.
Je razlika med SDS in Davidovičevci, kakor med nočjo in dnevom. Zato bo tudi vsak, ki zna razlikovati med svetlobo in temo, uravnal pest tako, da ne bo izpustila kroglice v Mohorkovi, to je SDS skrinjici. Toliko v pojasnilo onim narodnim socialistom, ki ne iščejo resnice po — »Taboru«!
Bivši narodni socialist.
Mohorko — stanovanjski najemnik! Mohorko ima stanovanje v državnem poslopju. Bil je pa dolgo časa predsednik Društva stanovanjskih najemnikov. Kar do zdaj ni bil, je zdaj postal — namreč najemnik. SDS mu je dala streho, kjer je najemnik v prvem Štoku. Ker pa je hiša slaba in streha pušča, mu je že odpovedano z
23.	januarjem in gospod Mohorko se bo zopet podal pod domači krov.
Celfski voltici!
Vrzite 23. januarja svojo krogijieo v
1. škrinjicol
Pristriženi „kuražfeder“ socijalnih demokratov.
KATERI JE BOLJŠI?
ALI ŽUPAN DR. LESKOVAR, ALI SOCIALIST GRČAR?
Mariborčani! Dne 23. januarja Vam bo treba izbirati med sedajnirn županom dr. Leskovarjem in med bivšim županom socijaldemokratom Grčarjem. Poglejmo si oba, kakšna sta, da se bomo vedeli odločiti!
Socialist Grčar je samo za nove davke!
Grčar je bil mariborski župan skoro tri in pol leta. Vladal je s socialisti in demokrati. Glavna opora mu je bil gostobesedni Bahun. Kaj so napravili socialisti in demokrati pod županom Grčarjem v treh in pol letih? Nič, prav nič!
Grčar in njegovi socialisti so upeljali in pobirali vse davke, kakor jih še danes imamo. Poleg teh davkov so hoteli upelja-ti še tudi užitni n o, ki bi jo bil moral plačevati vsak konzument. Na vsaki cesti, ki pelje v mesto, bi bilo stalo nekaj mestnih dačarjev, ki bi bili pobirali užilnino. Vsak nahrbtnik, vsak jerbas, vsako košaro bi bili prebrskali in zahtevali za vsako malenkost davek za Bahuna in Grčarja. Stranka SLS pod vodstvom dr. Leskovarja se je leta 1923 pa z vso močjo uprla temu davku in res tudi dosegla, da tega davka v Mariboru še letos nimamo.
Razen užitmme sta hotela socijaldemokrata Grčar in Baliun upeljati tudi davek na gostilniške cehe. Od vsakega zneska, ki bi ga bil kdo plačal v gostilni, bi bil mo ral plačati še za socialistično mavho Grčarja in Bahuna 5% davka. Če bi bil napravil 10 Din cehe v krčmi, bi bil moral plačati 50 par d a vica za občino. Na gostilne so navezani delavci, hlapci, pomočniki, večina uradnikov itd. Koliko davka bi bili morali ti reveži plačati v letu, če bi bil Ba hunov predlog sprejet! Temu davku pa se je uprla SLS pod dr. Leskovarjem in Ba-hunov davek je propadel tako, da ga še danes ni in občina vendar izhaja.
Grčar zna torej uvajati nove davke, ne stori pa ničesar za ljudstvo!
Pod Grčarjem socialisti skoraj v 4 letih niso postavili niti ene stanovanjske hiše, dasi so ljudje umirali v vagonih.
Pod Grčarjem socialisti niso popravljali mestnih stavb razven malenkosti na rotovžu.
Pod Grčarjem socialisti niso popravljali ulic in cest, zato smo skoraj do gležnjev gazili po blatu.
Pod Grčarjem socialisti niso stavili za brezposelne niti vinarja v proračun.
Pod Grčarjem socialisti niso skrbeli za snago po mestu.
Pod Grčarjem socialisti niso gledali dovolj na razsvetljavo mesta, tako da je vladala povsod socialistična tema.
Pod Grčarjem so socialisti našli za vse mestne reveže in trpine komaj 300.000 D denarja.
Pod Grčarjem socialisti niso napravili nobenega kanala.
Pod Grčarjem socialisti niso tlakah nobena ceste v Mariboru.
Z eno besedo: Pod Grčarjem socialisti
za mesto in meščane niso storili prav ničesar, pač pa so pobirali visoke davke.
Drugače pa zna delati dr. Leskovar.
Dr. Leskovar vodi mariborsko občino komaj dve leti. Pa ti dve leti se je za občino delalo vzorno in vztrajno, tako da Mariborčani glasno priznavajo, da sc pod dr. Leskovarjem res dela.
Pod dr. Leskovarjem ste se pozidali 2 stanovanjski hiši in prostori za električno podjetje, tako da je občina spravila že 36 družin v krasna, zdrava stanovanja.
Pod dr. Leskovarjem se je krasno razvilo mestno električno podjetje, ker je g. dr. Leskovar odstranil iz tega podjetja g. demokrata Kejžarja, ki je podjetje spravil v velikanski nered.
Pod dr. Leskovarjem se popravljajo ceste; kupil se je cestni valjar, drobilni stroj za kamenje in ceste so že sedaj v prasnem redu.
Pod dr. Leskovarjem se tlakajo ulice in zidajo prepotrebni kanali.
Pod dr. Leskovarjem so se že popravile in se še popravljajo mestne stavbe, da ne propadejo.
Pod dr. Leskovarjem se ulice skrbno snaži jo in pometajo. Nabavil se je auto-škropilnik, ki preganja prah.
Pod dr. Leskovarjem je mesto dobilo res lepo poulično razsvetljavo.
Pod dr. Leskovarjem so se odprle, oziroma razširile nove ulice, kakor Vrtna u-iica, Pobreška cesta in druge.
Pod dr. Leskovarjem .se je pripravilo za zapuščeno deco v mestnem vrtu deško zavetišče in se bo tam še stavilo poslopje, da se zavetišče poveča.
Pod dr. Leskovarjem so se napravile nove stavbe pri Treh ribnikih, da se olepša mestna okolica ter razvije športno življenje.
Pod dr. Leskovarjem se je razvilo socialno skrbstvo v mestni občini tako, da izda občina v te namene nad 1,400.090 Din, reci:	en milijon in štiristoti,soc dinarjev,
letno, med tem, ko so imeli socialisti pod Grčarjem pred tremi leti za ta namen bornih 300.00 ODin.
Kratko rečeno: Pod županom dr. Leskovarjem se v občini dela za koristi meščanov, pod Grčarjem se pa ni delalo nič.
Zato pa bomo dne 28. januarja volili za
poslanca vsestransko delavnega dr. Leskovarja, ki ima na vseh mariborskih voliščih drugo Skrinjico!
V Mariboru levi, v Beogradu kužki. Takšni so naši šimi-socialisti. Ko so imeli lansko leto neko zborovanje pri »Gambrinu«, smo videli enega teh šimi-socialističnih voditeljev kako je kričal in rjovel kot lev. Človeku, ki ga je poslušal se je zdelo, da je mož vsegamogočen in da lahko s samim svojim jezikom poruši celo beograjsko vlado. Nedavno smo pa videli istega mariborskega rdečega leva, kako je pohlevno lazil po Beogradu kakor polit rdeč kuže«: okiog m n.slrstva in okrog radikalnih pastiri v, da bi prišel do ministra Kljub vsej pohveJnosti i a do ministra vendar .’.i prišel, ampa.i samo do pisarja, katerega je potem spoštljivo prosil za neke usluge. Delavci 1 Ali še niste uvideli, ds vam ti šimi-levi ne morejo prav nič pomagati v vaši bedi? Ali še niste spoznali, da »e repen-
ćijo samo, kadar nas farbajo, da pa se tam, kjer bi se bilo treba ne postavijo, ker se ne morejo in ne smejo, ker ničesar ne pomenijo? če še niste uvideli, naj vam odpre oči vsaj navedeni slučaj.
Kandidatu socialpatriotu g. prot. Favai-u! Vi
ste zelo učeni, gospod profesor! Blagovolili ste na volilnem shodiču socialdemokratske stranke dne 16. januarja izjaviti tudi o moji osebi. Trdili ste kot salonski socialist, da jaz za železničarje še dosedaj nič storil nisem in da prošenj in pritožb, ki mi jih železničarji prinašajo, sploh naprej ne dam. Gospod profesor! Dosedaj sem bil prepričan, da šahisti, učeni profesorji in zvezdoznanci ne znajo in ne morejo lagati. Sedaj pa ste pokazali o sebi, da je ravno nasprot no res. Za tako mastne laži, kot ste jih izrekli o meni, boste gotovo dobili od mecena socialistov in proletarcev, bankirja Antona Kristana veliki orden rdečega petelina. Da ste gospod profesor ordinarno lagali in da niti pojma nimate o mojem poslanskem delovanju, je dokaz to, da niste nikdar imeli prilike v moji pisarni videti kup železničarskih aktov. Če Vas je kdo potegnil, pa Vas moram javno pomilovati, da se date tako naplahtati. Vem, kaj Vas, Vašega Bahuna in ostalo socialpatriotsko družbo najbolj jezi. Grize Vas dejstvo, da gredo pošteni železničarji raje za Žebotom, ki jim je z nasvetom, intervencijami, prijazno besedo in pomočjo vedno na razpolago, nego s kakim hudogledim Bahunom, kateri zna preganjati samo neljubega mu »klerikalnega zmaja«. Za železničarje in delavce pa imate Vi, Grčar in Bahun samo sladke obljube. Sicer pa gospod profesor, dokažite mi, da je Vaša trditev samo v eni stvari resnična. Vas in vse salonske socialiste resnicoljube pozdravlja Vaš Franjo Žebot, narodni poslanec. — V Mariboru, 7 dni pred popolnim porazom sociaIpatriotov v letu 1927 po Kr.
V odgovor socialističnemu glasilu »Volksstimme«. Socialpatriotom mora res trda presti. Kadar socialisti najhujše kričijo, priznavajo s tem svojo lastno slabost. Očividno so jih razkačili naši oglasi v »Straži« in pa »Rdeča omrela«, zato so začeli socialisti v zadnjih številkah »Volksstimme« strahovito lagati in zmerjati. V številki z dne 13. t. m. pa so zapisali tako nesramno laž, da tega ne smemo prezreti. Očitajo namreč mariborski duhovščini, da je bila ona kriva krvavih dogodkov v Mariboru dne 27. januarja 1919 in da so takrat duhovniki streljali iz zasede na Nemce v Mariboru. Da je ta nesramna obdolžitev iz trte zvita, se bo izkazalo pri sodišču, kajti prizadeta duhovščina v Mariboru je sklenila vložiti tiskovno tožbo zoper odgovornega urednika »Volksstimme«, g. Viktorja. Eržena. Gospod Eržen pa bo imel pri sodišču priložnost, da se nauči olike.
Uradniki in delavci! Kdor voli socialista Grčarja in Bahuna, ta glasuje za užitninski davek in za davek na gostilniške cehe. Te davke hočejo socialisti upeljati. S temi davki bi vzeli svojim volilcem iz žepa letno najmanj 7 milijonov dinarjev ali 28 milijonov kron! Zato pa proč z Grčarjem, proč z Bahunom! Vrzite v nedeljo svojo kroglico v drugo skrinjico!
Srebre Peter, delavec v mest. plinarni se je za časa, ko je županoval na mariborskem magistratu sedanji kandidat socialpatriotov gospod učitelj Viktor Grčar, ponesrečil v podjetju in je zgubil levo oko. Gospod Grčar je bil tako skrben, da je dobil Srebre za oko mesečno samo 54 Din in nekaj par. Srebre se je opetovano obrnil na gospoda župana, a še danes dobiva samo 54 Din za izgubljeno oko. Gospod kandidat Grčar, ali je to skrb za ubogega delavskega trpina?
Delavec delavca! To je socialistično geslol Zato pa morajo voliti — učitelja in profesorja! Nič več ne pišejo v »Volkstimci«, da so drugi le frakarji, ker sicer bi morala Grčar in Favai
svoje frake prodati. Da se vsaj malo pokaže, da imata »delavski« frak, naj ga data rdeče podložiti! Vsaj za nedeljo! —
Iz Celja.
KULTURNO NARODNI ŠKANDAL.
Škandal brez primere v zgodovini slovenskega naroda so zagrešili oni takozvani na rodnjaki, ki se sami s ponosom imenujejo največje in najboljše narodnjake, to so naši samostojni demokrati. Ko je šlo za to, da rešimo spon in ovir, ki jih ima Mohorjeva družba na svojem dosedanjem sedežu, so se slovenski demokrati postavili kot en- mož proti načrtu, da bi Mohorjeva družba prišla v Celje. Vedno in povsod 'so povdarjali važnost slovenske kulture, a vendar mislimo, da nima nobena ustanova med Slovenci večjega prava kot ravno Mohorjeva družba trditi, da je ona bila prva učiteljica slovenskega naroda. V zahvalo za to delovanje ste pa hoteli družbo naravnost uničiti s tem, da ji zavirate z vsemi svojimi visokimi pokrovitelji prihod v Celje. Kje je sedaj oni vaš stari Celjan in pa oni obrtnik, ki bi znal v vaših časopisih to primerno ožigosati? »Nova Doba« je na široko pisala o tem vprašanju in oni, ki je o tem pisal, stoji blizu vaše tiskarne. To nam dovolj dokazuje. Vaši člani sami so se z besedo zavezali, da ne bodo glasovali v občinskem svetu proti podelitvi koncesije, a so to besedo morali požreti, ko je prišlo povelje iz Ljubljane. Pri vas je šlo samo- za to, da rešite svoja podjetja, ker ste mislili, da bodete s priselitvijo nove tiskarne v mesto sami še bolj obubožali, kakor ste že itak obubožani. In iz tega vidika ste se odločili, da glasujete proti na i-večji slovenski kulturni ustanovi, ki jo slovenski narod sploh ima. Vam je slovenstvo in narodnost le vaš lastni žep in denar ter nič drugega! Pozabili ste tudi na onega svojega obrtnika, ki tako rad piše v »Novi Dobi« za obrtniški stan in pri tem vedno povdar ja, da je edino skrahirana SDS zmožna rešiti obrtnika katastrofe in pogina. Kaj pa v tem slučaju? Niste tudi tukaj mislili na obrtniški stan mesta Celja, kjer bi obrtniki po tem velepodjetju bili tako zaposleni, kakor po nobenem drugem sedaj v'našem mestu obstoječem? Niste vi mestni očetje ponosni člani SDS in izborni gospodarji pri raznih mestnih podjetjih, ki ste jih s svojim gospodarskim talentom tako oškodovali, kot jih ne more noben drugi redni in pravi gospodar, mislili pri tem vprašanju tudi na one ogromne mestne doklade, ki bi jih družba plačevala v mestno blagajno in tako laj -šala breme davkoplačevalcev v mestu? Pač nemški kapital vam je v vaših sedaj skrahiranih bankah prišel prav, da ste širili po Sloveniji svojo kulturo, da ste z gospodarskim pritiskom udinjali v svojo uprego cele stranke in posamezne osebe. Vse to vam je prišlo prav. Bali in ustrašili ste se pa prave slovenske kulture, ki sloni na principu poštenja in prave ljubezni do slovenskega ljudstva! Edino lastni strankarski žep vas je vodil pri tem vprašanju in ničesar dru-! gega. Kako pa znate vi gospodariti v svojih i zavodih, to vidimo sami doma v Celju in ni I nam treba sklicevati se na Slavensko banko.
Edino pravo sočutje do onih revežev, katere j imate se vedno privezane na se s pritiskom denarja, edino to nam brani, da ne imenujemo nekaj zavodov v Celju, kjer se sami bojite, da ne bodete zgubili milijone in milijone slovenskega denarja. Vaša kultura je edinole denar in ničesar drugega. Nekak mali del te vaše kulture je tudi direktno i protiversko hotenje in delovanje. Taki ste j vi ponosni člani samostojne demokratske stranke, In da bomo mi Celjani volili pri
prihodnjih volitvah zastopnike take stranke, tega menda ne bodete pričakovali! Res je, da ho oblastna skupščina imela v začetku malo denarja na razpolago. A da bi vam še ta zadnji naš vinar zaupali, da bi ga vi potem naložili v take zavode, ki imajo namen širiti med narodom vašo gori opisano kulturo, in da bi tako še ta zadnji krajcar zgubili? Bili bi vsi oni, ki bi vam to zaupali največji bedaki! In za to proč z demokrati od našega poštenega in solidnega ljudstva. Pokazali ste se povsod kot največje sovražnike našega naroda in zato ne maramo imeti z vami nikakega opravka več!
Shod dr. Korošca v pondeljek v Celju je spravil demokrate popolnoma iz ravnotežja. V »Jutru«, tem najboljše informiranem listu, so pisali, da je bilo na shodu reci in piši ravno 170 ljudi in med temi še celo ena cela petina žensk. Škoda, da poročevalec »Jutra« ni videl tudi nobenega otroka. Ta najverodostojneši dopisnik je videl na shodu tudi veliko radikalov in še več Nemcev. Vodja prvih je bil celo sam na shodu to je dr. Goričan, ki po tem vzornem in vzglednein poročilu ni hotel govoriti. Da bo javnost vedela, kaj je resnice na lem, izdamo lo tajnost, da je isti večer g. dr. Goričan imel nekje drugje prav dobro in polnoštevilno obiskan volilni sestanek in da ni bili niti za trenutek v dvorani pri Belem volu. Udeleženci shoda bodo sami znali pritrditi, da je bila dvorana nabito polna. Mi cenimo udeležbo na 350 oseb, med temi je pa bilo resnično reci in piši 7 žensk, ki so čakale na svoje soproge. Kje le morete, povsod se lažete, gospodje!
SDS in Mestna hranilnica. Mestna občinska opozicija je stavila delovni večini (SDS) med
svojimi ostalimi pngojj «« cnflplmrnnjn <-pnn-----
jemu občinskega proračuna tudi zahtevo, da se ji prepusti gotovo zastopstvo v načelstvu in upravnem odboru Mestne hranilnice. O vzrokih, ki so privedli opozicijo do te zahteve, se v javnosti ni doslej veliko govorilo, zato so imeli demokrati lahko delo, ko so farbali javnost, da gre opoziciji le za to, da bi se polastila tega denarnega zavoda. Danes pa je potrebno, da se tudi o tem govori javno. Opozicija je stavila to svojo zahtevo radi te ga, da prepreči še nadaljno favoriziranje demokratskih magnatov na račun malih trgovcev, uradnikov in obrtnikov in drugih izposojevalcev ki so doslej zaman iskali kredita pri tem zavodu. Nadalje pa je hotela opozicija vršiti tudi kontrolo nad akcijo za očuvanje velikih vlog, ki jih ima Mestna hranilnica po demokratski zaslugi pri skrahirani Slavenski banki in ki so v opasnosti, da popolnoma propadejo. Eventualne izgube Mestne hranilnice pri Slavenski banki bo morala kriti seveda mestna občina kot garantinja, to se pravi, krili jih bomo mi, celjski davkoplačevalci. In to opravičeno skrb opozicije za žepe celjskih davkoplačevalcev imenuje SDS časopisje — demagogijo! Celjani si to dobro zapomnimo!
Špedicija Westen demokratje d. d. v Celju. — Kakor poroča »Jutro« samo, je v času «papirne krize« (pri »Jutru« namreč), naročilo potom g. Westena vagon papirja za svojo tiskarno. Ker pa g. Westen nima koncesije za izvrševanje spedicijskih poslov, ga namerava baje sedaj prijeti obrtna oblast. To bi bilo g. Westenu kakor tudi SDS seveda zelo neprijetno in neljubo, zato pa hočejo sedaj preprečiti zasledovanje in omogočiti nadaljno »poslovanje« na ta način, da se osnuje in registrira nova firma: »Špedicija Westen demokratje d. d. v Celju«. Potom te nove špedicije bo potem »Jutro« lahko neže-nirano dobavljalo svoj tiskarski papir — kadar bo zopet »papirna kriza«, seveda.
Demokratsko narodno izdajstvo v Celju. Iz zanesljivega vira doznavamo da so kmalu po razpisu volitev v oblastno skupščino skušali pridobiti samostojni demokrati tudi celjske Nemce za skupen nastop. Nek ugleden član
caljske SDS je nagovarjal predstavnika nemške stranke v Celju, naj se ne vežejo s SLS, in NRS, temveč naj gredo raje s SDS, ki je edina slovenska »napredna« stranka. Gospod je s svojim trudom seveda propadel in zato je razumljiva huda esdeesarska jeza na »klerikalno in radikalno »narodno izdajstvo«, za katero se skriva samo žalost, da se je njim slično »izdajstvo« že od vsega početka temeljito pokvarilo. Radovedni smo samo, če je bilo tudi to celjsko snubljenje samo »za kec«, kakor mariborsko g. dr. Lipolda?
Barantači. Ker so se v mestu združile neke stranke z namenom, da napravijo v občini red, nam sedaj demokrati, ti čuvarji čednosti in politične zrelosti, očitajo, da smo barantali za razne poslaničke mandate in županske stolčke. Mi se na pojem barantanja ne spoznamo, ker nismo nikdar imeli v rokah takih gospodarskih virov, ki so bili namenjeni podkupovanju in izvajanju gospodarskega pritiska. Pač pa ste vi sami barantači. Po onemogočitvi zadnje proračunske seje je prišel v Celje vaš prijatelj in somišljenik gospod veliki župan iz Maribora. Imenuje se dr. Pirkmajer. In ta je skušal posredovati. In naši možje so mu pri tej priliki izjavili, da nastopa opozicija edino iz stvarnih razlogov. Obenem so mu osebno tudi izjavili, da so vedno pripravljeni se potom gospoda velikega župana se pogajati z vami. A kaj je prišlo? Predlog iz Maribora od vaših lastnih pristašev, da bi napravili mi z vami to kravjo kupčijo, ki bi obstojala v tem, da omogočimo mariborskim demokratom držati častno besedo na ta način, da odstopimo mi v Celju iz opozicije in vam omogočimo še nadaljnje gospodarstvo na magistratu. Kaj je v tem obstojalo ono ponujeno posredovanje? Vi ste oni, ki hočete pri vsaki politični zadevi barantati in se pri tem še tako nerodno poslužujete še precej naivnih oseb.
usamljenost samoštojnin demokratov. Pagunr in ponos celjske SDS, ki je bila še nedavno absolutna gospodarica našega mesta, se dan na dan bolj izgublja in se bo prav kmalu, če ne prej pa vsaj 23. t. m. pretvorila v prazen nič. Razpoloženje volilcev postaja vedno bolj nasprotno SDS, posebno pa še sedaj, ko se je izvedelo, kako so eksponenti te stranke metali denar mestnega zavoda v predale Slavenske banke. Pod tem utisom vedno večje osamljenosti se polašča SDS gospode pravi obup, tako da medsebojno že neženirano priznavajo, da ni izgubljen samo oblastni poslanski mandat, temveč tudi mestni županski stolček. Vse preštevanje zvestih ne pomaga nič, ker se po vsakem takem preštevanju pokaže vedno manjše število, čeprav je. bilo že ono prvega preštevanja premajhno za zmago nad »narodnimi izdajalci«.
Volilni teror! Demokrati skušajo že sedaj izvajati na onih mestih in sicer v raznih podjetjih in državnih uradih, kjer so za vplivne uradnike razni demokrati, direkten pritisk na svoje podrejene nastavljence, katerim pripovedujejo, da morajo iti volit edino samostojne demokrate. Vemo posamezne slučaje, ko se demokrati bahajo s tem, da bodo pripeljali na vo lišče sklenjeno po 80 svojih nastavljencev. Ako ta pritisk ne bo nehal, bomo ta imena javno v časopisju objavili.
Resnica, hčerka božja, si je z našimi demo krati v laseh. Demokrati jo davijo in jo skušajo ugonobiti, pa ji ne morejo do živega. Resnica je pač samo ena, ampak ta je in mora biti tako silna, da je ne ugonobi še tako grdo demokratsko zavijanje. Demokratsko časopisje, posebno »Jutro« in celjska »Nova doba« gnjavita to ljubko dekletce tako neusmiljeno, kakor da bi bilo to njih življenjski poklic. Pa to gnavljenje jo dela še silnejšo. Dostojanstveno kakor kraljica koraka po Celju, odpira volilcem oči in jim kaže, da je treba na dan volitev pomesti z njenimi gnjavači, da bode imela potem mir. Zato bodo pa vsi volilci, ki spoštujejo resnico m zaničujejo njeno najgršo nasprotnico laž, vrgli
na dan volitev svojo kroglico v prvo skrinjico.
Celjski demokrati so postali silno nervozni. Po svojem časopisju, posebno pa v privatnih razgovorih mlatijo brezupno okoli sebe, ne vedoč, da si sami s takim ravnanjem najbolj škodijo. Celjani so namreč že toliko uvidevni, da hitro spoznajo ,kam pes taco moli. Z veliko naslado so se sedaj spravili na kandidata dr. Goričana in namestnika prof. Cestnika. Pa hvala Bogu, da obenemu ne morejo ničesar očitati. Psovke in natolcevanja pa padajo na tiste nazaj, ki jih povzročajo. Celjska javnost si je o tem popolnoma svesta in si je ustvarila svoje neomajno prepričanje, da ne pomagajo nobene klevete in nobeno obrekovanje, da bi ne zadala zadnjega udarca demokratom na dan volitev. Zato pa energično in vztrajno na boj za zmago prve skrinjice!
Celjski radikali so krivi, da je bila letos par-krat povodenj, oni so krivi, da je v Celju slab trotoar, oni so krivi, da nimamo justične palače, oni so krivi, da mestna občina ne zida, oni so krivi, da je šla Slavenska banka v fran-že in sploh vseh mogočih katastrof in nesreč. Tako namreč agitirajo demokrati za svojo zadnjo skrinjico. Mi pa vemo, da so celjski radikali čisto dostojni in pošteni ljudje, ki se trudijo, da bi popravili to, kar so slabega napravili demokrati. Resnično so pa krivi celjski radikali, da objestnost in samopašnost demokratov ne zrase do neba in da so demokratom pra, vočasno pristrigli peruti, da so neusmiljeno cepnili v jarek. Pa kaj si čemo! Kar se je preživelo, zgine, samo to, kar je zdravega obvelja.
Radikali so imeli v sredo zvečer svoj članski volilni sestanek. Udeležba je bila s strani članstva polnoštevilna. Na sestanku sta govorila gg. dr. Goričan in Posavec.
Izprememba v naslovu. SDS je v svoji oporoki za 23. januar 1927 odredila, dosledno svojemu programu, da Slovenci niso več narod, ampak pleme, da se namesto »narodne dame SDS«, reče odslej: »plemenske dame SDS.«
Na kaj se naj spomnijo železničarji pred volitvami?
MINISTROV ODGOVOR RADI MILOŠČINAH J EV.
V Mariboru in okolici živi več stotin rev nih železničar jev-miloščinarjev, katerim po Rimskem sporazumu o prevzemu južne železnice gre pravilna penzija, oziroma starostna preskrba. Poslanci SLS so neprestano dregali vse ministre, naj vendar enkrat rešijo to vprašanje. Med drugimi je vdova železničarja Žibret, Ivanka Žibret prosila poslanca Žebota, naj se zavzame za njo, da bo dobila penzijo ali vsaj miloščino po rajnem možu, ki je okoli 40 let zvesto služil železnici. Ministrstvo je dne 27. 12. 1926 pod št. 33829 odgovorilo sledeče:
»Na Vaše vprašanje od 7. 11. 1926 v zadevi miloščine vdove Ivanke Žibret iz Maribora mi je čast sporočiti Vam, da sem od 28. 11. 1928 pod M. S. br. 31168-26 izdal rešitev, da se miloščina uslužbencem bivših južnih železnic zopet izplačuje in sicer od dneva, ko jim je bila miloščina u-stavijena. Izplačilo se naj vrši po predpisih, ki so za to veljali pod bivšo južno žel. in sicer v smislu točke 6 člena 17 Rimskega sporazuma b južnih žel. od 29. 3. 1926. Izplačilo se bo izvršilo, kakor hitro se zbe re potrebno gradivo in se dobi finančna podlaga. — Minister za promet.«
Redukcija v železniški delavnici in socialisti. Socialisti so tisti, ki danes največ kriče o nevarnosti odpusta več sto delavcev tukajšnje delavnice državnih železnic, ker skušajo na ta način preslepiti nekaj trpinov, da bi glasovali za njihovo skrahirano stranko. Zaenkrat le govorice, hvala Bogu, niso utemeljene in ne preti delavstvu s te strani nobena nevarnost. Vzemimo pa slučaj, da bi do tega res prišlo. Kdo bo v tem slučaju reduciran? Pristaši Slov. ljudske stranke ne, ker jih bo ščitilo 20 narodnih poslancev. Pristaši Narodne radikalne stranke tudi ne, ker jih bo, kot največja stranka v državi že znala zaščititi. Reducirani bodo torej pristaši socialistov, ker zanje se ne bo mogel potegniti nihče, ker nimajo v vsej državi niti enega poslanca in niti ene vplivne osebe, ki bi kaj pomenila. To naj premišljujejo oni, ki hočejo speljati delavce v nesrečo!
Prijatelji železničarjev. Žel. minister je po-slai vsem korporacijam ferman, da naj zberejo vse pritožbe proti železnici in železn. osobju, da bo enkrat napravil red pri železnici. Železničarji so radovedni, kakšne pritožbe imajo stranke proti nam. Morda zato, ker ne sprejemamo bakšiš kakor v Srbiji, ker delamo preko delavnega časa, ker smo v vsakemu oziru postrež-Ijivi, vljudni, ker smo tako imenitno plačani, morda enkrat na dan siti, ker se udejstvujemo pri vseh narodnih institucijah, prireditvah, ker je železničar posodil svoje pošteno ime skrahirani stranki?! Radovedni smo. »Tabor« je prav napravil, da je priobčil na prvem mestu oglas Trgovskega gremija, saj itak vemo, da so naši prijatelji. Ej, Joško, Joško, v lep kurnik si zabredel!
Lumparija. Kdor se hoče prepričati, česar so vsega zmožni samostojni demokrati, naj čita nedeljsko »Jutro« v rubriki iz Maribora. Take infamne denuncijacije na ubogega uradnika, ki je najbrž v tem slučaju popolnoma nedolžen, so zmožni samo skrahirani bankeroti. Pfej! Kaj pa bi bilo, če bi se mi ravnali po lej metodi? Kaj bi rekel nosilec liste SDS g. Mohorko? — Železničarji lahko uvidimo, kam bi prišli, ako bi imela komando SDS. Tak človek pa, ki se tako lahkomiselno eksponira s svojim imenom za tako denuncijantsko bando, kakor je SDS, je izgubljen za vedno za vsako vodilno mesto v pri-hodnjosti in sedanjosti, bodisi pri najemnikih ali pri Udruženju JN2. — In ko bo spet gagal v blato, naj mu pomaga dr. Reisman in Co.
Železničarji! Na vas se bodo razni demolirali vrgli z vso silo! Kakor smo slišali, se bo tudi nad vami izvajal pritisk, da bodete morali voliti vsi samostojne demokrate, ki vas poznajo edinole ob času volitev. Mi vas poživljamo, da pogumno vztrajate in ako bi kateri izmed vas ne mogel voliti skupne liste, naj voli svojo, a nikdar pa ne demokratske liste, na kateri stoji zastopnik one stranke, katera je v Sloveniji največ škodovala ravno delavskemu sloju.
»Mariborski narodni volilci« — Pivko, Mohorko, Weixl zborujejo te dni. Trije so ravno prav za eno zborovanje. SDS namreč glasom »Tabora« nima več članov, ampak le pripadnike. Stranka pa šteje tudi zelo veliko število odpadnikov. Zanimiva izprememba v »staležu« članstva: samo prve, črke se izpremeni, pa vse po tleh zleti! •
Iz Maribora.
MARIBOR ZA POŠTENO POLITIKO SLS.	,
Nepričakovano veličastno je uspel volilni shod SLS dne 14. januarja zvečer v dvo rani Gospodarske zadružne banke. Za agi tacijo nismo rabili nobenih plakatov in je vendar prišlo tako ogromno število volilcev, da je bil vsak kotiček napolnjen. Ker so se socialdemokrati in orjunaški demo-
krati pripravljali, da naš shod razbijejo, smo sami poskrbeli za red in mir. Krepki naši reditelji so rediteljstvo izborno organizirali. Socialdemokratki in orjunaški zgagarji so morali žalostno odkuriti. Ker niso smeli v dvorano, so preklinjali, češ: »Ti ferd . . . klerikalci so pa res pravi h........«
Shod je vodil poslanec Ivan Vesenjak. Govorili so: vodja slovenskega naroda dr. Korošec, župan dr. Leskovar, obč. svetni kdr. Jerovšek in poslanec Fran Že bot. Veličastni zbor je dr. Korošca in ostale govornike navdušeno pozdravil. — Ker je o zborovanju prinesel »Slovenec« podrobno poročilo, radi tega se mi omejimo samo na konstatacijo, da tako sijajnega shoda socialisti in demokrati nikdar ne spravijo skupaj. Poročila »Jutra« in drugih nasprotnih listov o pretepu in nemiru na našem shodu so lažnjiva. Tistih par medklicev je še naše množice bolj navdušilo. Mnogi, ki so bili prvokrat na našem zborovanju, se niso mogli načuditi, kako lepo in res sijajno je poteklo naše zborovanje. Delavci, obrtniki, železničarji, trgovci, državni uslužbenci in uradniki, invalidi in vsi drugi stanovi so bili zastopani in so se z nami radovali lepo uspelega zborovanja. Nasprotniki pa so sikali jeze, ko so videli, da je popolna zmaga na naši strani.
Naš shod je bil znak za 23. januar, da bo naša skupna lista sijajno zmagala. Da bo zmaga čim lepša!
Vsi pošteni volile! svoje krogljice v II. škrinjico!
POSLANEC ŽEBOT Z REVOLVERJEM.
Iz onemogle jeze, ker je došlo na volilni shod SLS v Mariboru tako ogromno ste vilo zborovalcev, da je bil vsak kotiček do zadnjega prostorčka napolnjen, prinaša »Jutro« poročilo o shodu, ki je polno laži. Če bo SDS še sto let živela, ne bo spravila toliko zborovalcev skupaj. Kaj ne, to vas jezi! Da bi našo sijajno manifestacijo djali v nič, so demokrati napisali za »Jutro« članek »Pretepaška zborovanja«. Jezi jih, ker je naša strankina straža korenito poskrbela za red na zborovanju. SDS je poslala Č£to 20 fantalinov, naj bi razbili shod. Isto so storili socialisti. Ali naši krepki reditelji so pomedli ž njimi, kakor napravi veter s perjem. Sami smo vzorno poskrbeli za red. Shod se je izvršil nepričakovano lepo in vse nakane orjunašev in ž njimi združenih socialistov so se razblinile v nič. »Jutrov« poročevalec je videl voditelja strankine straže poslanca Žebota celo z revolverjem v roki. To je -strašno! »Jutro« namreč piše: »Nekemu mlademu fantu je Žebot nastavil samokres na prsa.« Revolver je gotovo videl »Jutrov« poročevalec v sanjah. Kajti naš Žebot ni imel pri sebi ne revolverja, ne palice, ampak samo svoje krepke pesti. Ali »Jutro« in njegov strastno zagrizeni pisač nikakor ne more zapisati nobenega stavka, da ne bi bilo v njem laži. Poslanec Žebot ni imel revolverja-pri sebi in ga sploh ne nosi na zborovanja. »Jutro« in. njegov laži-ljubi poro-čevalec-slamorezec bosta za to laž dobila posebno plačilo — pred sodnijo.
Ker smo zborovali, kakor demokrati in socialisti ne morejo zborovati v Mariboru,
radi tega se oboji sedaj strahovito jezijo. Naša strankina, dobro organizirana straža bo demokratom in socialpatriotom vedno onemogočila razbijanje in motenje naših shodov. Pristaši SLS nismo bojazljivci —-zapomnite si to! Mi ne rabimo nikakih revolverjev.
Volile!! Vsi na strelišče! Velik strelski dan priredi SLS v Mariboru za vse svoje pristaše in prijatelje dne 23. januarja 1927. Streljalo se bo z volilnimi kroglicami ves dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer na devetih voliščih v Mariboru. Streljali bomo z gumijevimi kroglicami ne na zajce, ker zajci imajo zdaj »Schonzeit«, ampak streljali bomo na demokrate in socialdemokrate, ki so največji škodljivci slovenskega ljudstva. Te škodljivce moramo takrat iztrebiti iz Maribora in iz Slovenije. Vsi naši pristaši in prijatelji v Mariboru morajo takrat na strelišče. Kdor bo zadel z volilno kroglico v drugo skrinjico, ki je v Mariboru naša, ta postane največji dobrotnik slovenskega ljudstva, ker bo pomagal ugonobiti Samostojno demokratsko stranko in socialiste. Pristaši! Pridite dne 23. januarja vsi na volišče in pripeljite seboj še svoje somišljenike in prijatelje! Pušk vam ni treba vzeti seboj, ker vam bo volilna komisija na vsakem volišču pripravila smrtonosne gumijeve kroglice. »Konec demokratskemu nasilju in socialističnim far-barjem«, to mora biti naša parola dne 23. januarja!
Volilcem Slovenske ljudske stranke! Tajništvo SLS za mesto Maribor je do nedelje, dne
23.	januarja odprto vsak dan do 6. ure zvečer. Tam so na razpolago volilcem volilni imeniki. Tajnik daje volilcem iz mesta Maribor potrebna navodila v volilnih in drugih zadevah. Soboto,
22.	januarja, ob 5. uri popoldne naj pridejo vsi naši člani volilnih komisij, čuvarji skrinjic, voditelji agitacijskih lokalov, njih pomočniki, zaupniki in agitatorji točno in zanesljivo na sestanek. — Izvršni odbor SLS.
Enotnost pa taka! Socialisti naglašajo, da so zdaj enotni! Toda v »Enotnosti« beremo, kako tam neki delavec zdeluje Bahuna, da tako postopa z delavci na glavnem kolodvoru, da vse beži iz organizacije. Tudi v tem je »enotnost«, ker socialisti kandidirajo, bernotovci in bivši komunisti pa jih smejo voliti!
Zbor zaupnikov združenih strank se vrši za mesto Maribor v soboto, dne 22. januarja v društveni sobi, Koroška cesta 1 (pritličje). Začetek točno ob 5. uri popoldne. Udeležba za voditelje agitacijskih lokalov, zaupnikov, čuvarjev skrinjic in agitatorjev obvezna. — Za izvršilni odbor združenih strank: Franjo Žebot.
Uradnikom v premislek. »Jutro« je objasnilo volilni proglas SDS, v katerem pravita sopodpisana gg. Pribičevič in dr. Žerjav med drugim tudi: »Kdor hoče, da se rešimo strankarskega uradništva v državi, da uradi prenehajo biti strankarske agenture in da postanejo narodne in državne ustanove, kdor hoče, da dobimo uradništvo, ki bo služilo narodu in državi, ne pa strankam, bo glasoval za samostojne demokrate.« Zdaj pa, gg. uradniki, učitelji, nameščenci itd., preberite sledečo okrožnico tajništva SDS v Mariboru z dne 12. IV. 1924: »P. n. Nujno potrebujemo sezname vseh klerikalnih uslužbencev v raznih državnih uradih, ki se eksponirajo kot politični agitatorji ali nam kako drugače strankarsko škodujejo. Zato Vas prosimo, da nam nujno, najkasneje do
24.	aprila 1924 javite imena vseh klerikalnih uradnikov in drugih nameščencev: 1. pri tamošnji pošti, 2. pri sodniji, 3. pri davkariji, 4. pri politični oblasti, 5. pri orožništvu, 6. pri fin. kontroli, 7. pri učiteljstvu. Pri imenih onih, ki se eksponirajo kot klerikalni agitatorji, napravit« posebna zaznambe. Demokratski pozdrav!
Špindler.« — To okrožnico nam je poslal s a-mostojni demokrat, kateremu so se zagnusile metode SDS in bo sedaj volil v oblastno skupščino naše stranke. Objavljeni dokument neizpodbitno dokazuje, da je SDS ob času PP-režima sestavljala proskribcijske liste vsega uradništva. Na podlagi teh list je potem PP-vlada preganjala, prestavljala, reducirala in penzijonirala uradnike. Kateri državni uradnik bo volil tako stranko?
Za mrtve hočejo voliti. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da se pripravljajo socialdemokrati in samostojni demokrati na to, da bi tudi mrtve volilce spravili na volišče. Že pri zadnjih volitvah so se socialpatrioti in orjunaški demokrati posebno zanimali za mrtve volilce. Ker so imeli premalo živih volilcev, so poklicali na pomoč mrtve. Volilci, glejte socialdemokratom in samostojnim demokratom na prste!
»Uspeh našega dela ne bo viden pri oblastnih volitvah«, piše »Tabor« in pravi, da bo viden pozneje. Da se ga moglo »gledati«, bo treba vsem Slovencem oči zavezati, ker oči Slovenca pogleda na to delo ne prenesejo!
Demokratski lažnivci! Ali Vam je sapo zaprlo? Dne 28. decembra 1926 je prinesel »Slovenec« sledeči poziv: »Demokratski lažnivci, odgovorite! Dne 23. decembra je lagalo »Jutro«, 1. da je »Slovenec« ponovno pisal, da v Mariboru ni stanovanjske bede in da mestu ni treba zidati stanovanjskih hiš; 2. da so občinski svetniki naše stranke vsled raznih pritiskov se končno vendarle odločili, da so glasovali za stavbni načrt, ki sta ga predložili stranki SDS in NSS. Ti dve trditvi »Jutra« sta od konca do kraja zlagani. »Slovenec« nikdar ni pisal, da v Mariboru ni stanovanjske bede. Tudi stranki SDS in NSS nikdar nista predložili v občinskem svetu samostojnega predloga za občinsko stanovanjsko akcijo v letu 1927, ki bi ga bili zastopniki naše stranke prisiljeni sprejeti. Ravno nasprotno je res! Občinski svetnik dr. Jerovšek od SLS je dal pobudo za to, da občina zgradi v letu 1927 vsaj še dve taki stanovanjski hiši, kakor je letos postavljena hiša v Smetanovi ulici; isti dr. Jerovšek je sestavil in lastnoročno spisal predlog, da občina pobira za zidavo teh hiš 5 odstotkov od najemnine. Ker pa je bil dr. Jerovšek lojalen proti zavezniškima strankama SDS in NSS, zato je povabil ti dve stranki, da predlog sopodpišeta. G. dr. Lipoid, ki ste dotični predlog tudi sopodpisali, odgovorite nam sedaj javno na ti dve vprašanji: 1. Kdaj in v katerih številkah je »Slovenec« pisal, da v Mariboru ni potrebno zidati stanovanj? 2. Ali je občinski svetnik dr. Jerovšek sestavil, lastnoročno spisal in Vam ter NSS dal podpisati predlog za zgradbo novih stanovanjskih hiš v letu 1927, oziroma na pobiranje 5 odstotne doklade, da se ta gradba onemogoči? G. dr. Lipold! Ako boste na ti vprašanji molčali, potem vemo, da je »Jutro« nesramno lagalo!« Na gornji poziv v »Slovencu« ni bilo nikjer nobenega odgovora. Demokrati molčijo kot grob! Od dne 28. decembra pa do vštevšega 13. januarja, torej skozi celih 17 dni niso mogli priti do sape. Sele dne 13. januarja so napisali v »Jutru« kratko notico, da na pozive »Slovenca«, »Straže« itd. ne bodo odgovarjali. Seveda ne, ker ti nesramni lažnjivci ne morejo nič odgovoriti, zato so rajši tiho. S tem molkom pa so priznali, da njihov lajbžurnal »Jutro« nesramno laže, oziroma da sploh samo od laži živi. Res, pomilovanja so vredni tisti, ki še »Jutro« kupujejo in čitajo!
Zakaj demokratsko časopisje molči. Se pred kratkim je demokratsko časopisje divjalo in kričalo, da je pakt SLS, NRS in NGS izdajstvo nad Slovenci; sedaj ga je pa obšel naenkrat tihi molk. Kakor smo izvedeli popolnoma iz sigurnega vira, so se obrnili na demokratske voditelje voditelji primorskih Slovencev, ki so jim obrazložili, da pomeni njihovo kričanje le ve-liko škodo, katero na ta način indirektno p»-
tem Nemcev prizadevajo primorskim Slovencem.
Za delavce je le eno potrebno, da se čimpreje rešijo svojih socialističnih voditeljev, ki jih vodijo le v nesrečo! 23. januar se to lahko zgodi,, ako volijo socialisti v drugo skrinjico!
»Jutrov« poročevalec, advokat dr. Reismanje po vsej sili hotel dobiti stanovanje v hiši gospe Valenta na voglu Aleksandrove ceste in Trga Svobode, dasiravno ima lepo stanovanje v Gregorčičevi ulici. On kot advokat po zakonu niti ni zaščiten in nima prav nobene pravice, da od stanovanjskega sodišča zahteva stanovanje. Ali njegova »lična« prijatelja Pirkmajer in Vrabl sta klasificirala Reismana kot »kulturnega delavca«. Pod to firmo je stanovanjsko sodišče v Mariboru nakazalo omenjeno stanovanje advokatu Reismanu, dasiravno je za to stanovanje prosilo celo vrsto državnih uslužbencev in drugih, ki niso advokati. Višje stanov, sodišče v Zagrebu pa je, kakor slišimo, te dni pravično odredilo, da odvokat dr. Reisman ni zaščiten in nima pravice, da zahteva od stanov, sodišča kako stanovanje. Vprašamo kandidata SDS in NSS g. Mohorka: Kaz pravite vi k temu? Ali naj ima liberalni advokat in SDS agitator prednost pred desetero in desetero ubogih fa-milij, ki so na cesti? Tako rešujejo demokrati dejanski stanovanjsko bedo. Liberalni advokat naj dobi najlepše stanovanje v sredini mesta, a uboga uradniška para pa bodi na cesti! Ja, ja! Taki ste gg. demokrati!
Dr. Avguštinu Reismanu na uho. Dr. Avguština Reismana sam. demokrat je radi priljubljenosti v lastnih vrstah niso porinili na kandidatno listo, akoravno je bila to ne le njegova želja ampak celo zahteva. Do časti SDS kandidata se ni povspel dr. Reisman niti takrat, pač pa pridno skrbi, da pride v predale »Jutra« iz Maribora tolikanj neresnice. Ravno za oblastne volitve povemo g. Reismanu, da nam je natanko znano, kako se je dokopal do advokature in če bo porinil v »Jutro« iz Maribora le še eno neresnično, ga bomo pred javnostjo razkrinkali, ker že več kot eno leto veljajo tudi za SDS gospodo zakoni! Toliko danes gospodu doktorju na uho, da bo znal. da nam je znano več, nego sam sluti.
Mesarske pomočnike je »Jutro« grdo napadlo, ker so pomagali na našern shodu dne 14. januarja delati red in mir. »Jutrov« dopisnik jih naziva »nemškutarski mesarski pomočniki«. Danes so nam javili prizadeti, da bo »Jutrov« poročevalec dobil svoje plačilo, ravno tako tudi »Jutro« samo. Poštene ljudi sramotiti »Jutro« res dobro zna.
Tajništvo SLS za mesto Maribor sporoča go-spej Alojziij Kaukler, rojeni Filej v Mariboru, da je glavna kontrola ugodno rešila zadevo njene penzije. Odgovor ima v rokah poslanec Žebot. Ker nimamo naslova gospe Kaukler, ji sporočamo lo tem potom.
Nova pridobitev za muzej. V mariborski muzej pride takoj po 23. januarju 1927 zadnja skrinjica, nagrobni spomenik nekdaj dobro znane SDS. Muzeju na pridobitvi častitamo! Svetujemo pa, da se skrinjica v špirit, da se zopet ne zaredijo bacili SDS.
Navodila za mariborske volilce.
3.	Dr. Lothar M ü h 1 e i s e n, odvetnik, Maribor, Kralja Petra trg 9.
Namestniki:
1.	Fran Domiter, nadsprevodnik v p. Maribor, Kejžarjeva ulica 9.
2.	Anton Kutin, profesor, Maribor, Majstrova ulica 9.
3.	Julij Glaser, mestni stavbenik, Ma ribor, Trdinova ulica 8. 18.
PREDSTAVNIKI LISTE na posameznih voliščih in njih namestniki: za volišča v Mariboru:
I.	Predstavnik: Ivan Macher, strojevodja v Maribor, Stolna ulica 6; namestnik Hubert Kolletnig, visokošolec, Maribor, Koroška c. 71.
II.	Predstavnik: Karl Troha, zemljiški posr., Maribor, Slovenska ulica 2; namestnik Josip Raček, dimnikarski mojster, Maribor, Miklošičeva ulica 2.
III.	Predstavnik: Dr. Herman Wiesthaler, bivši notar, Maribor, Aleksandrova cesta 41; namestnik Drago Tratnik, pasar in zlatar, Maribor, Mlinska ulica 24.
IV.	Predstavnik: Josip Kukovič, posestnik, Maribor, Aleksandrova cesta 18; namestnik Fran Kenda, zasebnik, Maribor, Jože Vošnjakova 20.
V.	Predstavnik: Ivan Lorbek, nadsprevodnik, Maribor, Einspilerjeva ulica 40; namestnik Iv. Waldhauser, železničar, Maribor, Kacijaner-jeva ulica 20.
VI.	Predstavnik: Ivan Deschman, steklar, Maribor, Vrbanova cesta 2; namestnik: dr. Ivan Schmiderer, adv. kandidat, Maribor, Koroška cesta 28.
VII.	Predstavnik: Alojz Vales, kazn. paznik, Maribor, Ruška cesta 5; namestnik Jaka Augustiner- strugar, Maribor, Malgajeva ulica 7.
VIII.	Predstavnik: Martin Medvešek, kovač drž. žel., Maribor, Murkova ulica 5; namestnik Ivan Galiot, železničar, Maribor, Pod mostom 6.
IX.	Predstavnik: Ivan Sirak, ključavničar, Maribor, Pobreška cesta 15; namestnik Rupert Muraus, železničar, Maribor, Ruška cesta 45.
AGITACIJSKI LOKALI ZDRUŽENE GOSPODARSKE STRANKE.
Naši skupni agitacijski lokali so v nedeljo, dne 23. januarja sledeči:
Za I. okraj (I. in II. volišče) v Društveni sobi, Koroška cesta 1 (pritličje, Uprava »Slovenca«).
Za II. okraj (III. in IV. volišče) v gostilni g. Emeršič (prej Hoisl), Aleksandrova cesta 18.
Za III. okraj (V. volišče) v gostilni g. Ljud. Vlahovič na voglu Aleksandrove, Meljske ceste in Mlinske ulice.
Za IV. okraj (VI. volišče) v gostilni A. Woeh na Koroški cesti.	'p
Za V. okraj (VIL, Vili, in IX. volišče) v gostilni gospe Vollgruber (prej Bernkopf ali »Korotan«) v Frankopanov! ulici.
Voditelji agitacijskih lokalov in njih pomočniki morajo biti volilcem na razpolago v agitacijskih lokalih že ob 9. uri dopoldne. Vsi agitatorji in zaupniki iz vseh petero okrajev naj se javijo takoj ob 9. uri, da se porazdeli delo.
Prosimo sodelovanja vse zavedne pristaše ’n prijatelje!
Izvršilni odbor SLS, NRS in NGS.
KANDIDATNA LISTA ZA MESTO MARIBOR.
Kandidati:
1.	Dr. Josip Leskovar, župan in odvetnik, Maribor, Kamniška cesta št. 9.
2.	Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik, Maribor, Majstrova ulica št. 11.
KAJ MORA VSAK VOLILEC V MARIBORU VEDETE
Za volitve prihodnjo nedeljo, 23. januarja si naj vsak volilec v mestu Maribor zapomni sledeče:
1. Naša in edino prava volilna skrinjica v mestu Maribor je druga, to je tista, ki bo na vseh volilnih mestih postavljena na drugem mestu.
2.	Samo v drago skrinjico naj volile! spustijo volilno kroglico. Prva in poslednja sta za nič.
3.	Kdor bi pozabil spustiti kroglico v drugo skrinjico, še lahko gre enkrat nazaj in tedaj spusti kroglico v našo drugo skrinjico.
4.	Kdo je vpisan v volilni imenik? Kdo je vo-liléc? Volilec je vsak tisti, ki je dobil »Stražo« po pošti. Številka na naslovu pomeni sledeče: Rimska številka znači okraj, v katerem je volilec vpisan. Arabske številke pa pomenijo stran volilnega imenika. — Vsak volilec si naj torej današnjo »Stražo« dobro shrani in vzame naslovno stran seboj na volišče.
5.	V nedeljo, 23. januarja bodo volilcem cel dan ua razpolago volilni imeniki, in sicer v označenih agitacijskih lokalih. Tam lahko vsak vidi, ali je vpisan v imenik in kje je njegovo volišče.
6.	Vsi naši zaupniki in agitatorji naj gredo takoj zjutraj volit. Nato pa vsi v naše okrajne agitacijske lokale.
7.	Važen bo vsak glas. Da socialpatrioli in demokrati niti blizu dvetretjinskega količnika ne bodo prišli, je treba spraviti na volišče vsakega volilca. Svoje sosede, znance in prijatelje spravite na volišče in povejte jim, da je samo druga skrinjica »ta prava«.
8.	Vsi pristaši Slovenske ljudske stranke, Narodne radikalne in pošteni Nemci, na delo za zmago!
„ VOLIŠČA V MARIBORU.
Volišča v mestu Maribor so ista kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah (čl. 14. zakona o oblastni in srezki samoupravi) torej:
Volišče I. za volilce I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole I. v Miklošičevi ulici 1.
Volišče II. za volilce I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami rodbinskega ' imena M do Ž v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1.
Volišče III. za volilce II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imenu A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi uliei 5.
Volišče IV. za volilce II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena M do Ž v deški ljudski šoli I. v Razlagovi ulici IG (pritličje levo).
Volišče V. za volilce lil. mestnega okraja (Melje) v telovadnici dekliške ljudske šole II. v Cafovi ulici 9.
Volišče VI. za volilce IV. mestnega okraja (Koroško predmestje) v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici 10 (pritličje levo).
Volišče VII. za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši J v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi ulici 40.
Volišče VIII. za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami K do vštevši P v telovadnici deške ljudske šole
III.	na Ruški cesti.
Volišče IX. za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje)' za začetnimi črkami R do 2 v deški ljudski šoli III. na Ruški cesti
(pritličje desno).
Na dan volitev 23. januarja kakor tudi ob dnevih pred in po volitvah je v smislu določb čl. 34. zakona o oblastni in srezki samoupravi prepovedano ločili ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
Kdo je volilec v mestu Maribor? V volilni imenik je vpisan vsak, kdor je dobil današnjo »Stražo«. Naslove smo natanko prepisali iz uradno potrjenega volilnega imenika. Rimska številka pomeni okraj, a druga številka stran volilnega imenika. Najbolje je, da vzame vsak volilec naslov s »Straže« v nedeljo seboj na volišče. Na ta način bo komisija vsakega volilca lahko poiskala v imeniku.
TUksr- Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Anton Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru,
Izdajatelj: Konzorcij »Straže«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Maribora