-■'I
KRANJ - 31. JULIJA 1962	ŠTEVILKA 5
Ureja uredniški odbor:	Mirko Brezar, Franc Celestina, ing. Meta Duhovnik, Štefan
Gruber, Vladimir Lah, Jožica Kerstein, ing. Cvetka Maksin, Anton Naglič, Miran Riž-ner, Franc Rozman, Marko Štuhec in Alojz Zalar — Glavni in odgovorni urednik: DUŠAN REBOLJ — Telefon: 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Poštnina plačana v gotovini
mam
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦f»•
IV. plenum Centralnega ko- E Zadnje zasedanje skupščine kolektiva je bilo zaradi obširnega gradiva prekinjeno
miteja Zveze komunistov Jugoslavije
Jugoslovansko gospodarsko strnjevanje naj temelji na proizvajavcih
V	Beogradu je bil 22. in 23. julija četrti plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov. Otvoril ga je generalni sekretar ZKJ tovariš Tito. Dnevni red tega plenuma je vseboval izvajanje sklepov izvršnega komiteja CK ZKJ in nadaljnje naloge Zveze komunistov — referent Aleksander Rankovič, tekoči problemi gospodarske politike — referent Boris Kraigher, temeljna vprašanja družbenega načrta za leto 1963 — referent Miloš Mirtič in proizvodne gospodarske naloge v nadaljnjem razvoju kmetijstva^ — referent Slavko Koma,ur.
V	razpravi je po pripombah osemnajstih govornikov spregovoril tudi tovariš Tito. Po zaključnem govoru so sprejeli sklepe, ki jih je pripravila posebna komisija.
Za boljše poslovanje in uspehe komercialnih služb
e DUŠAN REBOLJ — KS £ Zadnje zasedanje skupščine dne
e
e
odjemaveem najkasneje v 48 urah. Pri izpisovanju odipremnih nalogov bodo pazili, da bedo podatki, ki so važni zaradi fakturiranja, vsebovali vse bistvene . ,	.	, , elemente, liti se nanašajo na na-
30. julija je potekalo v znamenju razprave o izboljšanju dela TOeUa skladišče gotovih izdelkov v komercialnih službah im o povečanju produktivnosti, obsega ^ odpremljalo blago v najkraj-prodzvodmje ter izboljšanju kvalitete izdelkov. Na dnevnem redu ,em možmem času prodajni re£e-so Mii še predlogi komisije za razvijanje sistema delitve dohodka rant. bodo pri ob6evanju 6 kupci im osebnih dohodkov, predlog osnutka o pristojnostih organov 6kuSall	v6a,ki ni;iu.v, že-
upravljamja v ekonomskih enotah, predlogi upravnega odbora zato b<xk> stalni0 sodelovali s in še nekatera vprašanja, toda zaradi preobsežnega gradiva je proilZV(Xlnjo ,in 6i prizadevali, da predsednik skupščine Rudi Noddaevec ckcli 18. ure skupsemo bo mar<)čeno biag() izdelano v
prekinil. Nadaljevala se bo eez teden dni.	predpisanem roku, v predpisanih v našem jj^tu spregovorimo nekaj
Komisija za ekonomsko-komer-	količinah in v predpisani kvali-	t,ese1j „ letošnjem XII. Gorenj-
Tudi	letos	bo	na	razstavišč-	cia]ria vprašanja je predlagala	teti. Hkrati pa bodo vodili sta-	skem s,e--|miU v Kranju, Iti bo od
nih prostorih	takole živahno	vrsto sklepov. Izvrševanje le-teh	len pregled likvidnosti kupcev. -	3 do it. a.vgusta.
bi v najkrajšem času izboljšalo Da ee bo poslovanje prodajne Letošnja osrednja sejemska delo, vseh služb v komerciali. —	službe izboljšalo, bodo tudi izde-	prireditev v Kranju se bo še bolj
; Naj osvetlim le nekatere:	iali poslovnik predaje, v katerem	lani približala neposrednemu
V nabavni službi bodo v naj-	bodo zajete vse pr.Btojncsti te	obiskovavcu — turistu — potroš-
j krajšem času določili stanje mi- službe.	niku. Le-ta bo lahko dvanajst dni
nimalnih, standardnih in maksi- Zaradi	ogromnega povečanja izbiral in po znižanih cenah ku-
malnih zalog surovin ter pomož-	obsega poslovanja v zunanje-	poval najrazličnejše blago pri šte-
nega materiala. V bodoče bodo	trgovinskem oddelku bodo za vse	vilmih, lepo aranžiranih paviljo-
pismeno obveščali službe za erga-	cenovne surovine pismeno cbve-	nih proizvajalnih in trgovskih
nizacijo proizvodnje in Gumarski	ščali ostale sektorje podjetja o	podjetij iz raznih krajev Slove-
▲ Takle je bil naš paviljon lani, kakšen pa je letos?
Obiščite XII. Gorenjski sejem v Kranju
Uprava zavoda GORENJSKI SEJEM nas je naprosila, maj tudi
1
institut o težavah pri nabavljanju posameznih surovin. Vse prišle dopise bodo reševali najhitreje, tako da 'bodo odposlani nanje odgovori najkasneje v 24 urah. Med odmorom bodo uvedli dežurno službo v nabavi, da strankam ne bo treba čakati. Sestavili bodo poslovnik in pravilnik te službe in izboljšali delovno disciplino.
V prodajni službi bodo zaradi izboljšanja poslovanja s strankami referenti vodili pregledne zapisnike o vsebini razgovorov s posameznimi strankami. — Zelje kupcev bodo v naj večji meri skušali upoštevati in le-te takoj sporočali službam za organizacijo proizvodnje in Gumarskemu institutu. Telefonsko sprejeta naročila bodo potrjevali najkasneje v 24 urah, odgovore na dospelo po-
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje na 2. str.)
O čem je razpravljal upravni odbor na predzadnji seji?
Plan za I. polletje je bil presežen za 2.6 °/°
© Na predzadnji seji upravnega odbora 14. julija so razpravljali o realizaciji proizvodnega načrta in o kvaliteti izdelkov, o ana-® litski oceni delovnih mest v finančnih službah, o stanovanjski @ problematiki, o preureditvi počitniškega doma na Pokljuki, o g nabavi opreme za mladinski dom ter reševali prispele pismene @ vloge.
Tehnični direktor ing. Turzam- prešah se je pokvaril v obratu II sky je poročal o izvršitvi proaz- trovaljčn k.
što pa bodo odpošiljali svojim cd-	vodnega načrta za, mesec junij in	Proizvodni načrt za prvo polža prvo polletje. V juniju smo iz-	let je smo dcsegli s 102,60 odstot-
polnlill proizvodni načrt s 102,56	ka. saj smo proizvedli 4,007.196
odstotka. V nekaterih ekonom-	kilogramov gumenih proizvodov,
takih enotah plan ni bil dosežen. Posamezne ekoracimiske enote so Tako je na primer v valjarni pri- izvršile poHetmi pilam takole, fca-mamjkovalo naročil, v prešamih kor kaže tabela na naslednji stra-,	...	......	.	,	.	izdelkih in v premazovaliraici je ni.
Na zadnjem zasedanju skupščine, ki je bilo v	ponedeljek,	men pn mešanju črnih zmesi, za	primanjkovalo faktiea. V pmev-	Upravni odbor je razpravljal
30. julija, so delegati razpravljali med drugim tudi o	priporočilu	ostala delovne mesta v pesamez-	matikami ni odgovarjal material,	tudi o kvaliteti izdelkov. Da bo
za dvig produktivnosti in proizvodnje, ki so ga pripravili Gumarski	11111 ekomcmekih enotah, kjer na-	v tehničnih izdelkih pa so bili	v bodoče bolj na tekočem, bo
institut im službe za organizacijo proizvodnje. Zaradi	zanimivosti	Bajajo take pomanjkljivosti, pa	prizadeti poleg tega še zaradi	cdslej obravnaval poročila že do
Predlog služb za organizacijo proizvodnje skupščini koiektiva
Kako povečati produktivnost?
posredujemo del gradiva, ki so ga prejeli nekaj dni pred zasedanjem člani skupščine, dočim bomo podrobneje spregovorili o sprejetih sklepih v naslednji številki našega lista.
Iz diagramov porabe električne normalnega učinka izmene. Zara-energije in osebnih kontrol je di takih konic mora podjetje pla-jesno, da stroji niso zasedeni, v čevati električno energijo dražje vsem predpisanem delovnem ča- kot sicer, če konic ni! su. Tudi ročno delo ne traja v Vse to dokazuje, da v posamez-veaki izmeni predvidenih sedem nih ekonomskih enotah ne izpol-in pol ure. Jalovi čas se pojavlja njujejo določil, ki pravijo, koliko pri zamenjavanju izmen in med časa smejo trajati posamezne maflicami. Anaiize dela na mi- tehnološke operacije. V konicah kserju GK 100 so pokazale, da je jih skrajšujejo, da jim ostaja ta stroj dnevno izkoriščen samo potem več prostega časa za od-80-odstotno. Diagrami porabe elek- more in Za zamenjave izmen. Le točne energije, ki v tramsforma- delno so talci pojavi opravičljivi tonskih postajah avtomatsko vpi- v valjarni II pri mešanju črnih sujejo potrošnjo električne ener- zmesi zaradi umivanja delavcev gije, opozarjajo, da tudi ostali po končanem delu in zaradi avto-stroji niso kaj dosti bolj izkori- busnih prevozov z dela, povsod ščeni. Iz diagramov je tudi moč drugje pa je to popolnoma ne-ugotoviti, da je porazdelitev dela opravičljivo.
v izmenah neenakomerna, zaradi Službe za organizacijo proizved-česar nastopajo konice porabe nje so zato predlagale skupščini, električne energije, zlasti pred in naj bi strokovne službe preštudi-po malici, ki doseza tudi 30 odst. rale možnest za uvedbo štirih iz-
(Nadaljevanje na 2. str.) obolelosti delavcev. V rotacijskih
(Nadaljevanje na 2. str.)
r
Kolesarji
Neka) časa ie opazujem, zlasti seda), v poletnem času, ko se precej sodelavcev vozi na delo in z dela s kolesi, ka) vse se dogaja na prostoru za shranjevanje koles. Le-tega je več kot preveč, za vse naše kolesarje dovolj. Toda človeku se zdi na prvi pogled, da ga je premalo.. Zakaj? Ja, le kdo se ho zjutraj ali otoldne, ko pride na delo, potrudil in od-
peljal svoje kolo malo niže za poslopjem, tja, kjer je še do-■m volj prostora?! Le zakaj neki? ■ Ali ni bolje nasloniti svoje kolo na sosedovega?
Tako pač mislijo vsi tisti člani kolektiva, ki iz malomarnosti in zaradi brezčutnosti nalagajo kolesa enega vrh drugega, kakor kaže naša slika. Nič jim ni mar, ne kakšno ho njihovo kolo in ne, kakšno ho kolo sodelavca.
Menim, da bi lahko naš nočni čuva’ malo pripomogel in ljudi opozarjal, naj uporabljajo za shranjevanje vso kolesarnico! Sama pa si bom vzela toliko časa, da enkrat, ko me nihče ne bo videl, slikam ali pa poimensko posredujem tiste, ki ne ločijo, kaj je prav in kaj ne! IVANKA
Obiščite XII. Gorenjski sejem v Kranju
(Nadaljevanje s 1. str.) nije, oziroma Jugoslavije. Po svoja izbiri bo letošnji sejem bogatejši od katerega koli doslej. Na več kot 5500 kvadratnih metrih pokrite razstavne površine bo razstavljalo 174 razstavljavcev.
V okviru XII. Gorenjskega sejma si bodo gledavci lahko ogledali tudi razstavo mesta Oldham iz Anglije, s katerim je navezal Kranj prijateljske stike. Razstava bo prikazala življenje angleške družine in kako angleški delavec preživlja prosti čas. Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb LRS pa je pripravil razstavo o enakopravnem vključevanju invalidnih oseb v delovni proces, hkrati pa prikazal moralno in materialno korist, ki jo ima skupnost, oziroma invalid, ko se vključi invalidnega človeka v delovni proces.
Za pestrost zabavnega življenja na razstavišču I ob Komenskega uliti bodo poskrbeli mladi pevci popevk iz različnih krajev Slovenije ob spremljavi kranjskega jazz orkestra.
Za ljubitelje (mode so pripravila podjetja tekstilne stroke zopet modno revijo, ki bo v avla Okrajnega ljudskega odbora skoraj vsak večer.
Podrobnejše vas je prav gotovo že seznanil o letošnjem Gorenjskem sejmu sejemski časopis »SEJEMSKI VODIC«, ki ga je posebej za sejemske dni izdal zavod Gorenjski sejem v Kranju.
Med odmorom na mladinski konferenci so se zapletla v ” zanimiv razgovor
Za boljše poslovanje in uspehe komercialnih služb
(Nadaljevanje s 1. str.) zaključenih količinah in kvaliteti že vnaprej' ter na ta način omogočali pravočasno spreminjanje receptur, finančnim službam pa pravočasno nakupovanje potreb-
nekaj sklepov, o katerih pišemo v današnji številki pod naslovom »Kako povečati produktivnost?« Ko pa je bilo sproženo vprašanje, kako zagotoviti stalnost norm v našem podjetju, se prisotni ni-
nih deviz. V mesecu avgustu bo- kakor niso mogli sporazumeti, do vpeljali, posebne obrazce za Stalno menjavanje norm vpli-medscbojno obveščanje.	vai na neposredne profizvajavce
Skupščina je po precej pestri negativno, saj nikdar niso v go-rnapravi predloge komisije za tovosti, ali se jim normativi dela ekonomsko-komercialna vprašanja spet ne bodo povišali. Vsekakor
sprejela in zadolžila komercialnega direktorja ter šefe posameznih služb, da prično v tej službi sprejete sklepe izvajati.
@ @ a
Ob predlogih komisije za razvoj podjetja in organizacijo po-
je treba neko stalnost norm zagotoviti in predlagano je bilo, naj bi skupščina sprejela sklep, da se sedanjih norm dve leti ne bo več spreminjalo. Del članov skupščine se je s tem predlogom strinjal, drugi del pa ne.
Pravih tehničnih norm v na-
Kako povečati produktivnost ?
A ^Tova^škTorfanSr' Skumavc, ^se^ je ^raztiU^r^j Sem P«Ueti» še nimamo. Na ne-
za 60 in celo več odstotkov, do-čim je v podjetju precej delovnih mest, kjer zaradi zastarelosti strojev in zaradi več desetletnega izpopolnjevanja delovnih postopkov presegajo normo največ do 30 odstotkov. Ce bd sprejeli sklep, naj se sedanjih norm za dve leti ne spreminja več, potem bi se dogajalo, da bi delavci, ki delajo na delovnih mestih, kjer je mogoče prekoračevati normo za 60 ali celo več odstotkov, zaslužili precej več od tistih delavcev, ki takih možnosti prekoračevanja norme nimajo. Sprejetje takega sklepa hi res precej pomagalo k povečanju produktivnosti, toda zaradi nerealnosti norm na nekaterih delovnih mestih bi prišlo v osebnih dohodkih zaposlenih do preobčutnih razlik, in to seveda povsem neoipravičeno. Nastopiti hi utegnila vrsta problemov zaradi porušitve dobrih medsebojnih odnosov med prizadetimi delavci.
Da se skupščina ne bi prenagli-
(Nadaljevanje s 1. str.)
naj 'bi ekiomomske enote sprejele pravilnike za disciplinsko poseganje proti prestopnikom. Sefi ekonomskih enot naj zato v bodoče pogosteje kontrolirajo delo v svojih oddelkih, njihov osebni dohodek pa je treba navezati na delovno disciplino v njihovih ekonomskih enotah.
Četudi za vse tehnološke faze tehnološki postopki še niso izdie-
Spoštovanje tehnoloških predpisov je najosnovnejša naloga ljudi, ki opravljajo dela v neposredni proizvodnji. Zato bo treba proti kršivcem določil, ki jih vsebujejo tehnološki predpisi, drastično in odločno ukrepati.
Čistoča in red v vsej tovarni še vedimo ne zadovoljujeta, ker se nekateri člani kolektiva še vedno ne zavedajo, da je prav čistoča in red eden od osnovnih pogojev za solidno delo. Zato so predla-
iami, je že sedaj zaskrbljujoča ,gale službe za organizacijo pro-
ugotovrtev, da ponekod že obstoječih predpisov nihče ne upošteva! Posledice tega so v veliki materialni škodi zaradi izmeta in zaradi padca kvalitete izdelkov ter zaradi prenizke produktivnosti.
izvodnje, da je treba v bodoče še bolj dosledno nadzorovati čiščenje v posameznih oddelkih. Predlagano je tudi, naj bi vsako soboto od 13. do 14. ure v vseh oddelkih čistili stroje.
Za kontrolo in pomoč v popoldanski in v močni izmeni je bilo predlagano', naj v bodoče inženir-
ji in tehniki Gumarskega imsti- la, je bila sprejela sklep, naj služ-
Plan za prvo polletje je bil presežen za 2,6 7„
tuta in služb za organizacijo proizvodnje prihajajo na delo ne samo v dopoldanski, marveč tudi v popoldanski in v nočni izmeni. Delo v popoldanski izmeni bi se jim štelo kot nadurno delo, delo v nočni izmeni pa bi se smatralo kot nadomestilo za delo v dopoldanski izmeni, pri čemer pa bi ee jim priznavalo dodatek za nočno delo.
Več o ostalih predlogih za izboljšanje produktivnosti in za povečanje proizvodnje bomo spregovorili v naslednji številki našega lista.
(Nadaljevanje s 1. str.)
20. v mesecu za en mesec nazaj.
Ob tem so (govorili o pnevmatikami II, kjer leži protektor na tleh, zaradi česar se nabira na njem nesnaga. Tehnični direktor je opozoril, da imajo v tej ekonomski enoti prirejena za zlaganje protektorja posebna stojala.
Da povečamo produktivnost in izboljšamo (kvaliteto izdelkov, bodo pripravile službe za organizacijo proizvodnje predlog, ki ga bodo obravnavali upravni odbor, delavski sveti ekonomskih enot, politične organizacije, samdikalm podružnica in končno tudi skupščina.
Ko so govorili o stanovanjski problematiki, je referent za družbeni standard Franc Bogataj po-
steljami. — V prihodnjem, to je 1963. letu imamo planiranih 10 stanovanj v nebotičniku, v letu 1984 nadaljnjih 20 v Stražišču in v letu 1985 še 40 prav tako v Stražišču.
Ker pa so stanovanja v nebotičniku predraga, saj bodo veljala okoli 7 milijonov in ker bo na-j.emnina previsoka — okoli 14.000 dinarjev na mesec, je upravni odbor sklenil, da bo podjetje obdržalo samo dve stanovanji, sredstva za ostalih osem stanovanj pa bi namenili za gradnjo montažnih hišic. Za take hišice je med delavci precej zanimanja. Predvidoma bi jih lahko gradili v Stražišču, na Rupi in Planini in v Cirčah. Dna taka hišica velja brez zasteklitve in temeljev s kom-
be za organizacijo pripravijo do naslednjega zasedanja konkretne predloge o tem vprašanju in to šele po temeljiti razpravi po posameznih ekonomskih enotah. —
Kolektiv maj sam odloti, kako zagotoviti večjo stalnost norm, s tem pa tudi zaupanje in gotovost neposrednih proizvajavcev.
e ® a
In za zaključek! Zadnje prekinjeno zasedanje skupščine je ponovno opozorilo, da preobilica gradiva za posamezna zasedanja tega najvišjega organa upravljanja škoduje. Je mar mogoče, da elani skupščine po osemurnem napornem delu za stroji lahko še popoldne pet ali celo šest ur po-	_
zorno sledijo razpravi o perečih vršila v obratu II gasilska vaja. vprašanjih vsega kolektiva? Ali Preskusili smo praktično d el ovalni to preveč in škodljivo? Že ta- nje gasilnih aparatov. Tako smo ko se še marsikje dogaja, da z uporabljali aparate za gašenje z ^avtomatičnim-« dviganjem rok in VH prahom, s total prahom, z takim sprejemanjeim predlogov ogljikovim dioksidom in s tetra-često več škodujemo, kot pa kori- klor-ogljikom. Najboljša udeležba sidrno. Pri nas smo s tem že opra- delavcev je bila iz mehanične vili, zato naj v bodoče posamezne delavnice II, kjer se je od 41 za^ strokovne službe in družbene ter posJemh udeležilo vaje 29 ljudi.
Jugoslovansko gospodarsko strnjevanje naj temelji na proizvajavcih
(Nadaljevanje s 1. str.)
Tovariš Tito je v svojem govoru poudaril potrebo po večji konkretnosti, kadar rešujemo kake probleme. Pohvalil je prizadevanja komunistov po pismu izvršnega komiteja. Ovrgel je očitke Iz tujine, češ da se oprijemlje-mo starih centralističnih metod. Precejšen del svojega govora je posvetil tudi kooperaciji v proizvodnji in dejal, da se sicer že uveljavlja, toda v preozkih okvirih. Poudaril je, da temelji jugoslovansko gospodarsko strnjevanje na proizvajavcih.
V nadaljevanju je opozoril, da se je treba usmeriti pri decentralizaciji sredstev predvsem na podjetja in spodbudil predvsem večja podjetja, naj nastopajo v izvozu. Zunanjo trgovino je treba usmerjati predvsem v dežele, ki se razvijajo, hkrati pa smotrno trgovati z razvitejšimi deželami.
Ker nam zlasti letos primanjkuje deviz, se je tovariš Tito zadržal pri doslej malo izkoriščenem viru — turizmu in poudaril, da ga moramo resneje jemati ter spremeniti odnos ilo njega.
Posebej pa je še poudaril v zadnjem delu svoje razprave, kakšno investicijsko politiko moramo v prihodnje voditi in opozoril, naj se gradi v nerazviti ji območjih le tisto, kar je rentabilno in koristno.
Ker je besedilo sklepov, ki jih je sprejel četrti plenum CK ZKJ, preobširno, da bi ga mogli prenesti v naš list, seznanjamo bravce, da si lahko nabavijo pri upravi lista »Komunist« v Ljubljani, Beethovnova 2 brošuro z naslovom »EV. plenum Centralne-|j	ga komiteja Zveze komuni-
|§	stov Jugoslavije«, ki obsega
p	celotno gradivo s plenuma. —
=	Isti material je objavil »Ko-
=	munist« v svoji 30. številki
s	dne 27. julija!
riil!!!l!l!lll!lllll!l!lll!lllililllll!illlllllllllllllllll>l!!lll!llllllllllll>IH
Na gasilski vaji v obratu li največ mehanikov
$ IVAN PETRIČ — SEKRETARIAT 0 Sredi meseca maja se je
politične organizacije pripravljajo gradivo za zasedanje skupščine kar se da razumljivo im jedrnato, s predlogi konkretnih sklepov, za samo skupščarno pa bi bilo morda
preostali pa so bili upravičeno odsotnii Precejšnja udeležba je bila tudi iz pnevmatikarne in iz gradbene skupine.
Takih vaj si še želimo, saj z
A
Takale gneča vlada v naši prodajalni ob Koroški cesti
bolj smotrno, da bi se pogosteje njimi seznanjamo člane kolekti-sestajala; morda vsakih štirinajst va, kako se rokuje z ročnimi ga-dni!?	silnimi aparati!
ročal o letošnjih gradnjah slano- pletmo kuhinjsko opremo in tudi vanj, v katera se bodo vselili naši opremljenimi sanitarnimi prostori delavci. Letos gradimo še 47 sta« 1,500.000 dinarjev. Interesentom novani v st-dkrnicaih ob Cesti JLA bi nudili dolgoročno posojilo pod
Problemi, problemi, problemi...!
mladinski dom z okodi- 150 po- pogoji, kaikršme daje		Nar. banka.
		%
VALJARNA		100,81
PRESANI IZDELKI		109,C8
PREMAZOVALNICA		111,25
PNEVMATIKARNA I	— velopnevmatike	102,52
	veloogrevme duše	68,11
	avtppnevmatike	96,55
	avtoogrevne duše	3114,62
TEHNIČNI IZDELKI		101,71
ROTACIJ SKE PREŠE		89,32
PREVLEKE VALJEV		67,15
PNEVMATIKARNA H	— avtppnevmatike	102,87
	avtoogrevne duše	136,89
	žična vetopcnevt natika	—
KONFEKCIJA VRHNIKA		96,11
Kranjčanom ni potreba kdo ve kako iskati našo prodajalno ob Koroški cesti. Za tujce pa je že malo bolj nerodno, zato si morajo pomagati in vprašati kakega domačina.
Tudi mene sta tako zadnjič ustavila dVa tujca in me vprašala, kje je prodajalna »Sava«. — Brez obotavljanja sem jima pokazal in šel maito svojo pot.
Cez nekaj časa sem se vračal proti domu in pot me je zanesla mimo naše prodajalne. Pred njo je ležal kup avtorplaiščev in raznih drugih izdelkov, okrog teh pa ae je sukal maš poslovodja in se potihoma pridušal. Ne morebiti
zaradi družinskih težav ali zaradi godi dosti bolje. — Venomer mora
prositi stranflce, naj se umaknejo enkrat sem, drugič tja, včasih pa tudi kar ven na pločnik.
V takih pogojih je seveda vsako dobro delo onemogočeno. Le kaj vse si lahko mislijo kupci o nas, ko prihajajo v našo prodar-jalno in vidijo takšno gnečo? Mar bi ne kazalo že enkrat temeljito pogovoriti se o naši prodajalni v Kranju in o pogojih, v kakršnih delajo naši uslužbenci v njej? Se mar ne zavedamo, da v bodoče trg ne bo tako gladko sprejemal naših proizvodov, kakor je bilo to v preteklosti, ko je gumenih proizvodov primanjkovalo?!
slabega prometa. Jezil se je zaradi pomanjkanja prostora. Ko me je zagledal, me je nagovoril:
»Izvoli v trgovino, da vidiš, kakšno gnečo imamo!«
»Le kam naj stopim, saj je polna robe?!« sem ugovarjal in pri tem iskal med razmeščenimi izdelki toliko prostora, da sem se stoječ na eni nogi kot čaplja lahko umaknil kupcu, ki je odhajal z ležalno blazino v rokah.
»Vidiš,« je še dodial naš poslovodja, »v taki gneči človek sploh nima pregleda nad robo in vedno ee bojim, da md kdo kaj spelje.«
Tudi prodajavka Štefki se ne
Ali so zaslužili nagrado?
9 BLAŽ STUDEN — GIC 0 Čeprav smo sredi vročih poletnih dni, ko lije našim delavcem pri strojih zaradi segretosti prostorov pot po telesih še bolj kot običajno, mladina v našem kolektivu nima počitnic. Na 23. redni seji tovarniškega komiteja konec junija smo obravnavali nekatera pomembna vprašanja v podjetju.
Pogovorili simo se o bodočem mladinskem domu na Gašteju in o tem, kako bomo z njim rešili stanovanjskih težav naše mlade sodelavce. Sklenili smo, naj bodoči dom ne služi samo fantom marveč tudi deddetom in da naj zato vlada v njem tudi temu primeren hišni red.
Precej časa smo se menili tudi o zaposlovanju učencev Gumarske šole. Predlagali smo, naj se gleda pri zaposlovanju tudi na soc. poreklo posameznih učencev.
In kako lahko v splošnem ocenimo delo mladine v »Savi-«?
Naloge, ki jih moramo reševati mladi delavci, so zahtevne, a posebno častne. Kolektiv zaupa v
Naši jubilanti po prisrčnem ▼ razgovoru ob obdaritvi
nas. To se je posebej pokazalo pri volitvah v organe upravljanja. Skoda je le, da nam strokovnjaki iz posameznih strokovnih služb premalo pogamajo pri našem vsakdanjem družbeno-poli-tičnem delu.
Nekajkrat smo povabili k sodelovanju tega ali onega starejšega člana kolektiva, ki bi nam s svojimi izkušnjami in nasveti lahko pomagal, vendar odziva ni bilo.
Seveda pa naletimo na nesodelovanje tudi med samo mladino. Večji del mladih upravljavcev se zaveda svojih nalog. Vključujejo se v dogajanje v podjetju in po svojih močeh prispevajo k našim skupnim uspehom. Tistim posameznikom, ki so se in se še odtegujejo delu, pa se utegne primeriti, da jih enkrat same eko-
nomske enote zaradi nedelavnosti izločijo.
Prav je, če spregovorim še nekaj besed o naših učencih Gumarske šole. Večina se je prav pred nedavnim posebej izkazala. Vskočili so na posamezna delovna mesta, ki hi sicer ostala zaradi letnih dopustov prazna. Poka» zali so, da se zavedajo svojih obveznosti do kolektiva. Za svoje prizadevanje zaslužijo splošno pohvalo. Nasprotno pa je treba grajati liste učence, ki so v pretežni večini v bolniškem staležu in Id na svojih delovnih mestih lenarijo. Res me zanima, kje je njihova mladinska zavest!? Da, vemo celo za nekaj primerov, ko so taki »junaki« pohajkovali po mestu, namesto da bi ležali za« radi bolezni v internatu, in to med tem, ko so njihovi tovariši garali v tovarni. Menim, da jim bo kolektiv vse to že ob priliki »poplačal«. Mislim, da ni napak, če jim kolektiv zaradi takega odnosa do nas vseh odreče obljubljeno nagrado. Saj smo vendar upravičeni vprašati se: »Ali so zaslužili nagrado?« Nasprotno pa naj gredo vsd ostali, marljivi učenci po končanem delu zares za en teden na letovanje v naš počitniški dom v Crikvenico ter naj prejmejo poleg tega še zasluženo denarno nagrado!
V imenu našega kolektiva je voščila tovarišu Titu za njegov 70. rojstni dan Francka Drolc iz finančnih služb
Cerkničani nas obiščejo
Kadar se jih spomnimo...
Posnetek, kakršnega vidite na zgornji sliki, je moč narediti pri nas le od časa do časa. To je takrat, kadar se zberejo v direktorjevi sejni sobi naši sodelavci-slav-Ijenci. To so tisti, ki delajo v podjetju že dvajset, petindvajset ali
Vlak bratstva ml enotnosti * v
trideset let, petdesetletniki in upokojeni delavci. Ob skromni pogostitvi jim čestitajo direktor, predsednik skupščine in predsednik sindikalne podružnice ter jim izroče poleg pripadajočih nagrad tudi cvetje.
Takih posnetkov bi lahko objavili več, če bi le maš fotoreporter pravočasno zvedel, kdaj se jubilan-tje zberejo za skromno svečanost!
IVAN LESKOVEC - SEKRETARIAT — Od krajevnega odbora Zveze borcev NOV Cerkno smo prejeli pismo, ki je toliko zanimivo, da ga v celoti objavljamo: Organizacija Zveze borcev NOV Tovairna gumijevih izdelkov •Savan
Predvsem nam oprostite, da se vam tako pozno zahvaljujemo za vašo pozornost. Vaše časopise, ki ste nam jih poslali, smo razdelili med tukajšnje prebivavce in delovne kolektive. Z veseljem so jih sprejeli, posebno še v tovarni • ETA«. Radi bi, da nam tudi v bodoče pošiljate po nekaj izvodov lista nSava«, ker se lahko tudi na tak način utrjuje prijateljske vezi ne samo med organizacijama Zveze borcev, marveč tudi med delovnimi kolektivi tukajšnjih podjetij.
Sporočamo vam tudi, da vas na-
meravamo ob priliki obiskati. Še enkrat najlepša hvala in tovariški pozdrav!
4 14. SEPTEMBRA \
® DUŠAN REBOLJ — KS tfi Na tiskovni konferenci Zveze rvdružemj borcev NOV kranjskega okraja v petek, 27. julija, smo zvedeli, da bo pripeljal vlak »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« v Kranj 14. septembra in ne že 7. septembra, kakor so pred kratkim pisali časniki. Do spremembe je prišlo zato, ker bodo prve dni v septembru železniške proge na Gorenjskem zaradi zaključujoče se turistične sezone še precej obremenjene.
Z vlakom »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« se bo pripeljalo na Gorenjsko največ gostov iz srbskih mest Valjevo, Kruševac in Smederevo ter iz tamkajšnje okolice. To bodo nekdanji gostitelji gorenjskih izseljencev v Srbijo. Povečini se bodo srečali srbski gostitelji in gorenjski izseljenci prvič po osvoboditvi. Prav gotovo je tudi v našem podjetju več sodelavcev, ki so preživeli vso drugo svetovno vojno ali pa vsaj del
v izseljeništvu v Srbiji in bodo sedaj imeli priliko po dolgih letih srečati se z nekdanjimi gostitelji.
V Kranj bo pripeljal vlak »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« v petek, 14. .septembra ob 11. uri dopoldne. Po pozdravnem govoru predsednika Zveze združenja borcev NOV okraja Kranj se bodo gostje odpeljali v mesto na Trg revolucije, kjer jih bo pozdravil predsednik ObLO Kranj. Sledil bo krajši kulturni program, Id ga bosta izvajala godba na pihala kranjskega KUD »Svoboda« in Prešernov pevski zbor. Goste bo nato sprejel še predsednik OLO Kranj. Ob 13. uri bodo odšli gostje k svojim gostiteljem — našim izseljencem.
Naslednjega dne, to je v soboto, 15. septembra, bodo gostje iz Srbije preživeli dopoldne pri svojih gostiteljih, popoldne pa se bodo vsi spet zbrali na blejskem gradu. Po ogledu gradu, Bleda in okolice se bodo odpeljali skupaj z gostitelji v Podvin, kjer bo tovariško srečanje s kulturnim programom.
Tretji in hkrati poslednji dan bivanja na Gorenjskem, to je v nedeljo, 16. septembra, se bodo
gostje iz Srbije zbrali v Begunjah, da si ogledajo grobišča v Begunjah im v Dragi ter Muzej talcev. Popoldne se bodo odpeljali na Jesenice in nato v Vrata. Po povratku se bodo zbrali na jeseniški železniški postaji, kjer bo slovo od Gorenjcev. Po poslovilnem govoru predsednika ObLO Jesenice bo vlak »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« odpeljal ob 20. uri proti Srbiji.
O ostalih zanimivostih im podrobnostih obiska srbskih gostov v Kranju in o spominih naših sodelavcev — izseljencev v Srbiji bomo odslej redno pisali tudi v našem listu!
Z enega od izletov naših ▼ Vrhničanov
Sporočilo
uredništva
Po dolgem in neljubem odmoru je list spet med vami, dragi bravci. Ko je izhajal redno nekaj mesecev in ko ni bilo med vami posebnega odziva na našo prošnjo k sodelovanju, smo že mislili, da vam list ni všeč in da ga ne prebirate radi. Toda kasneje se je pokazalo, da glasilo bolj in bolj pogrešate. Da, celo jezili ste se in negodovali ...
Kakor smo pred nekaj meseci napovedali in kakor je sklenil delavski svet podjetja, bomo odslej izdajali našo »Savo« štirinajstdnevno v obsegu 6 do 8 strani. Tudi v prihodnje jo bomo pošiljali po pošti na vaše domove in vljudno naprošamo vse tiste člane kolektiva in upokojence, ki te številke ne bodo prejeli, naj nam ustmeno ali po pošti sporoče svoj točen naslov. Seveda pa naj še prej uredijo vse potrebno — nalepijo na vrata svojega stanovanja vizitko s svojim imenom in priimkom, da poštarji ne bodo imeli težav pri iskanju vaših stanovanj.
Pa še nekaj! Za vsako številko bomo morali pripraviti okoli štirideset strani pisanega gradiva. Ker mora biti list vedno aktualen in dovolj pester, sodelujte z dopisovanjem in predlaganjem, o čem vse naj pišemo. V najkrajšem času bomo namestili blizu vratarskih lož v vseh treh obratih posebne nabiralnike za dopise v list »Sava«. Upamo, da bomo našli v njih vedno kaj zanimivega in koristnega! In če se bo kdaj posebno mudilo ali če boste zvedeli za kaj takega, o čemer bi morali vsekakor pisati, potem nemudoma zavrtite telefonsko številko 25 v obrat I ter sporočite svojo novico uredniku. Z njim se boste lahko pogovorili o vsem, kar boste imeli povedati . . .
Tako torej! Sedaj pa. smelo k delu in da se neljubi premor ne ponovi več!
Uredniški odbor
V_
Voščila sem J tovarišu Titu •
Tovarniški komite Zveze komunistov me je določil, da ponesem pozdrave in čestitke ■našega kolektiva maršalu Titu za njegovo 70. obletnico rojstva. Bila sem presrečna in seveda dokaj presenečena. Potem sem komaji čakala na dan, ko se je bilo treba odpeljati v Beograd.
V torek, 22. maja, sem se v družbi štirih tovarišev iz kranjskega okraja, ki so bili tudi določeni, da čestitajo tovarišu Titu v imenu svojih in ostalih delovnih kolektivov, vsedla na vlak. V sredo zjutraj, kmalu po prihodu v Beograd, smo se sestali vsi delegati iz Slovenije in zvedeli, da homo sprejeti pri tovarišu Titu šele popoldne. Ker je bilo dovolj časa, smo si ogledali trdnjavo Kalemegdan in Narodni muzej.
Popoldne malo pred 3. uro smo se odpeljali z avtobusi na Dedinje. Tam smo se sestali z delegati ostalih republik ter se potem podali v Beli dvor. Tam so 'bila naša darila že razstavljena po mizah. Točno ob 5. uri je prišel tovariš Tito, nasmejan in veder, kakor vedno. Med pozdravljanjem in stiskanjem rok si je ogledoval naša darila in se ustavil pri darilu iz Kranja — gorju-ških pipah. Hudomušno je vprašal: »Zašto ste me zatrpali sa kilama, kad sam prestao da pu-šim!?«
Potem smo šli na vrt in sedli za obložene mize. lito je šel od ene skupine do druge in se raz-govarjal z delegati. Ko je uriš el do nas iz Slovenije, je vzkliknil: »A, tu ste Slovenci!«, za nekaj časa prisedel in se pogovarjal z nami. Seveda se je tudi z nami slikal podobno, kakor se je slikal z delegacijami ostalih bratskih republik.
To so v skopi h besedah opisani samo zunanji vtisi z obiska pri tov. Titu. Človek lahko doživi v kratkem času toliko novega, zanimivega, da ■bi za opisovanje vsega tistega porabil kupe papirja. Tako 'bi vedela tudi jaz povedati o opisanem dogodku precej več, če bi le dopuščal prostor v našem listu!
Domači
HUMOR
Nesporazum
Med delom je postal Janez žejen. Pa je prosil svojega predpostavljenega, naj ga pusti k »Jaku«. Misleč, da gre za zdravnika naše obratne ambulante dr. Jaka Vadnjala, ga: je pač brez obotavljanja pustil. Ko pa se je Janez čez časi vrnil, je močno dišal po vinu. Mojster ga je zato prijavil. In čez nekaj dni se je Janez zagovarjal:
»Povedal sem, da grem k Jaku, nisem pa trdil, da grem k zdravniku!«
Tako si je Janez potešil žejo ter se izognil kazni . . .!
Vsem v premislek
Stanovanje rabim
Nove možnosti za hitro reševanje stanovanjske problematike v našem podjetju
£ (FRANC BOGATAJ — KADROVSKE SLUŽBE) — »Stanovanje rabim, v takih pogojih ne moreni • več živeti, niti delati . . .!« Prošnjo sem vložil že zdavnaj, stanovanja Pa ne dobim, nočejo mi ga S dati...!« »Nobenega razumevanja ni za nas...!« Take in podobic pripombe slišimo lahko na vsa-0 kem koraku, na najrazličnejših sestankih in celo na cesti. Marsikdaj padejo še bolj pikre besede, 0 ki jih raje ne navajam. Predvsem gre kritika na račun članov stanovanjske komisije, čeprav naj-0 večkrat brez vsakega utemeljenega razloga. . .
^ Da bi vsaj za silo osvetlil naš stanovanjski problem in nakazal morebitne možnosti za najhitrejše 0 reševanje še nerešenih prošenj za dodelitev primernega stanovanja, tokrat nekaj besed o tem!
Razumljivo je, da si želimo prav vsi primerno stanovanje. Kdo med nami si ne želi po napornem delu nekaj uric prijetnega počitka v krogu svojih domačih ali prijateljev? Komu ne koristi odmor in oddih za delo, ki ga čaka naslednji dan? Prav vsi smo potrebni vsega tega in vsi si želimo preživljati svoj prosti čas v primernih prostorih . .!
Stanovanje je materialna dobrina, ki je mnogo pomembnejša od marsikaterega drugega problema. Zlasti danes, ko zahteva tempo razvoja od nas vseh veliko več kot kdaj koli poprej. Kakor moramo stalno vzdrževati sredstva za proizvodnjo in jih negovati za kar najdaljše služenje, tako moramo skrbeti tudi za našega človeka — proizvajavca in upravljavca. In prav skrb za stanovanja je ena naših splošnih nalog.
Kaj smo zgradili doslej?
Ce primerjamo na"e podjetje z drugimi v Kranju ali na Gorenjskem, moramo reči, da smo storili doslej mnogo Kar pomislite, kaj pomeni zgraditi v petih letih 111 družinskih stanovanj in 24 stanovanj za samce! Zlasti še, če se za-
vedamo, da smo vložili doslej v gradnjo stanovanj že za 250 milijonov 492.332 dinarjev lastnih sredstev!
V posameznih letih doslej smo nudili članom kolektiva stanovanja takole:
leto
1958
1959
1960
1961
1962
število število družinskih samskih 13	9
6	6
18	9
51
26	-
Skupaj	111	24
Potrošnja lastnih sredstev za gradnjo in izročitev stanovanj članom kolektiva v uživanje se je gibala v preteklih letih takole: 1958 - 43,175.564 dinarjev, 1959 --12,170.080, 1960 - 106,700.000 in 1961 — 88,446.688 dinarjev; skupno torej kar 250.492.332 dinarjev. V tem znesku pa seveda še niso všteta sredstva, ki jih bomo vložili letos!
Plan gradnje stanovanj za pri-hodnVb nekaj let je že dokončen in predvideva, da bomo zgradili letos že poleg 23 vseljenih še 15 družinskih stanovanj in mladinski dom v Stražišču z okoli 150 po-posteljami, leta 1963 32 stanovanj, leta 1964 še 20 in leta 1965 še na-daljnjih 40 stanovanj.
KljiVo tako plodovit: in obsežni
gradnji stanovanj pa žal še vedno ni mogoče zadostiti vseh potreb in želja. Zadnji pregled prosivcev za stanovanja je mogoče najbolje prikazati z naslednjimi številkami:
® skupno vloženih prošenj za dodelitev stanovanja — 187 (za družinska stanovanja od tega 82, 76 za moške in 29 za ženske samske sobe). Pri tem pa se moramo zavedati, da čaka s tem na stanovanje 312 družinskih članov in 105 samcev! In še na Vrhniki v obratu III je 16 primerov, ko naši delavci nimajo urejenih stanovanjskih problemov!
Prošnje za dodelitev stanovanja imajo zaenkrat vložene predvsem tisti člani kolektiva, ki živijo v neznosnih stanovanjskih razmerah. V kolikor pa bi se možnosti za nadaljnjo gradnjo stanovanj bistveno izboljšale, se število prosivcev najmanj potroji. Pereč problem so namreč zlasti mlajši člani kolektiva. Precej je takih, ki so v podjetju že končali strokovno šolo in živijo v samskih sobah. Mnogo je med njimi takih, ki bi se radi poročili, pa nimajo družinskih stanovanj. Število takih primerov bo v prihodnjem letu še večje!
V veliko olajšanje nam bo letos dograditev mladinskega doma v Stražišču z okoli 150 posteljami, vendar samo za moške samce, predvsem pa za, miadino. Morda bi se. dalo urediti v tem domu tudi tako, da bodo stanovali v njem tudi zakonci brez otrok. Zaradi obsežnosti pa bo vladal v njem hotelski režim, tako da zaradi neodgovarjajočih prostorov za zakonce z otroki ne bo prostora.
Dogajajo se velike nepravilnosti
Med letošnjimi komisijskimi ogledi stanovanj naših prosivcev smo ugotavljali, da 'živijo nekateri v zares nemogočih razmerah in pogojih. Njihova stanovanja so stara, vlažna, popolnoma dotrajana. To velja predvsem za lesene barake na Planini. Mnogo članov kolektiva živi v neprimernih prostorih pri kmetih, kjer morajo plačevati stanarino s fizičnim delom, to je z najrazličnejšimi poljskimi deli v popoldanskem času celo po več ur na dan, kakor pa delajo dopoldne v tovarni. Razum-Ihvo je, da prizadeti delavci prihajajo na delo v podjetje utrujeni-in da je njihov učinek zato nižji. Naj navedem samo primer enega izmed članov kolektiva! Za skromno sobico je moral pomagati svojemu stanodajavcu — kovaču vsako popoldne od 15. do 21. ure. Ko pa je zaradi izčrpanosti zapadel v bolezen, kovač tega sploh ni upošteval in zahteval od prizadetega sodelavca, naj dela kljub bolezni. In ker le-ta tega ni zmogel, je letel na cesto, kovač pa se je opravičeval: »Pač nimam koristi od tebe, zato te ne potrebujem več . .!«!? Seveda smo priza-detenm tovarišu pomagali in mu priskrbeli stanovanje drugje, kjer mu zanj ni več treba delati cele popoldneve.
Imamo pa več takih primerov, ko so delavci pred zaposlitvijo predložili najrazličnejša potrdila, da imajo stanovanje zagotovljeno in da v podjetju ne bodo zahtevali stanovanja. Po preteku nekaj mesecev pa so vložili prošnje za dodelitev stanovanja. Žal pa je tudi primer, da smo sprejeli nekoga v podjetje na tak način, sedaj pa je primoran spati v napol razbitem čebelnjaku — seveda po svoji krivdi!
Vprašanje zase je tudi vzdrževanje stanovanj, saj zavisi to od samih stanovavcev. V nekaterih kritičnih primerih so stanovanja
Franc Bogataj, naš referent za družbeni standard
sicer dobra, niso pa vzdrževana in so postala zato že skoroda neuporabna. Odkrito naj povem, to je velik problem. Novo stanovanje predstavlja namreč danes vrednost nekaj milijonov dinarjev naših skupnih sredstev. Le pomislite, kaj se pravi potem talco novo stanovanje zanemariti, ga slabo vzdrževati in mu tako kaj hitro znižati vrednost?! V Velenju na primer posebna komisija vsako leto dvakrat pregleda stanovanja in če katero ni v redu vzdrževano, izdajo odločbo o preselitvi malomarnežev v slabše sta-^^ novanje. Verjetno bomo morali tudi v našem podjetju pričeti pregledovati stanovanja in v prime- strojev in naprav. Zaenkrat ima-rih nerednosti in malomarnosti mo s pogodbo zagotovljenih nekaj primerno ukrepati?	stanovanj. V nebotičniku ob Ce-
No, dogaja pa se tudi pri nas, sti JLA smo se odrekli trosobnim da nekateri prosivci sicer imajo stanovanjem in obdržali samo stanovanja, še kar dovolj velika dve, ker bodo stala okoli 7 do 8 celo, vendar zahtevajo večja. Ta- milij. din, mesečna najemnina pa kih preobširnih želja in zahtev bo okoli 14.000 din. — Le redki zaenkrat še ne moremo upoštevati, člani našega kolektiva bi tako vikaj« najprej moramo rešiti težav soko najemnino zmogli, pred tem in stiske tiste, ki žive v zares ne- pa je še vprašanje, ali je upravi-primemih stanovanjih.	ceno plačati samo za eno stanova-
Naj spregovorim še nekaj besed nje 7 do 8 milijonov dinarjev?! o odnosih med nosivci stanovanjskih pravic in podnajemniki! V	j™	7
nekaterih stanovanjih stanujejo IZiUUll l£i ll /jcl T L
podnajemniki, ki uporabljajo obi- mmit‘l'/nillli hičipomi čajno eno sobo. Čeprav večina illUiilcIZilIlllll IIIMLullll
nosivcefv stanovanjske pravice ob
vselitvi v novo stanovanje ne na- Gradnja cenejših stanovanj je sprotuje sprejetju podnajemnika mogoča samo v okviru stanovanj-pod streho, kasneje nekateri po- s*(e zadruge, ki bi jo morali usta-eno marsikaj, da se svojega pod- noviti- v	Pridejo montaž-
najemnika znebe. Apetit po več- ne hišice. Nekatera podjetja v jih prostorih jih prevzame, čeprav Kranju so se za takšno gradnjo že do povečanja stanovanjske povr- odločila, čeprav so trenutno še šine niso upravičeni. Žalostno je, problemi zaradi same lokacije ta-da na najrazličnejše načine ta ali Mb hišic, to je prostora, kjer bi oni nosavec stanovanjske pravice hila lahko v Kranju ali njegovi šikanira podnajemnika, mu pre- bližini taka naselja. -poveduje uporabljanje kopalnice, Škofjeloško podjetje »JELOVI-poslušanje radioaparata, itd., ter ( \« jzdeiluj-e montažne hiše v počne vse, kar je mogoče, samo raznih izvedbah. Za naše razme-da bi se znebil neljubega soseda. re p,ride v poštev verjetno najbolj Ali bi ne kazalo, da naredimo ta- |; p m m \. 5 (na naši sliki spodnja kim odnosom enkrat za vselej hišica z oznako »Tipa 4001 A-S«) konec? Res je čudno, da se kaj z razmestitvijo prostorov in veli-takega sploh dogaja, saj so v vseh gostjo, kakor se vidi iz načrta, primerih tako nosivci stanovanj- Taka hišica stanc s kompIvlno
ske pravice kakor tudi podnajem- opr(,mo kuhinjc in sanitarij (šte-mki elani našega kolektiva dilnik, bojler, kopalnica, strani-sredstva. ki smo jih vložil, v grad- --c) 15C0 „„„ dinarjvv. v ceno pa
njo stanovanj, vsem.
pripadajo torej
niso všteti stroški montaže, električnih instalacij in postavitve temeljev. Stanovanjc v hišici te tipe obsega: KUHINJO Z JEDILNIM KOTOM, VEČJO DNEVNO SOBO, KABINET, SPALNICO, KOPALNICO IN PRITIKLINE. Zunanja stran hiše je obložena s salonitnimi ploščami, vse notranje stene pa so obložene z iverkami in ometom.
Seveda bi bilo primerno take
V bodoče samoprispevek prosivcev
Po dosedanjem pravilniku o razdeljevanju stanovanj morajo prosivci za stanovanje prispevati del sredstev tudi sami v odvisnosti od velikosti pričakovanega stanovanja. Vplačani prispevek dobi vsak prosivec po določenem času hišice padkletiti v celoti, saj hi v celoti nazaj tako. da se mu ga pridobili še prostor za klet, pral-obračunava v obliki zmanjšane nico, drvarnico in za garažo, stanarine. Na tak način zbrana Povprečni stroški gradnje take sredstva sicer niso. kdo ve kako hiše pa bi bili okoli 2,500.000 di-velika, poznajo se pa le! Oprosti- narjev; seveda pa bi se občutno tev od tega prispevka pa naj bo zmanjšali, če bi se lotili gradnje v bodoče precej ožja in najbolje temeljev in kleti interesenti sami. bo. če bi v bodoče veljalo načelo:
»Kdor hoče stanovanje, naj pri- Ostale na sliki prikazane mon-speva zanj po svojih denarnih tažne hišice so.lesene v celoti, pa močeh!« V nekaterih drugih pod- so zato nekoliko manj 'prikladne jetjih so to načelo razširili tudi za naše alpske razmere! na tiste člane kolektiva, ki so se Življenjska doba hišic brez pod-vselili v nova stanovanja že lan- kletitve je okoli 60 let. Ce bi sko leto in predlanskim in opro- ustanovili v podjetju stanovanj-ščajo le socialno ogrožene delavce sko zadrugo, bi se odvijala vsa plačevanja samoprispevka.	gradnja ob pomoči podjetja. Ce
Gradnja stanovanj je danes bi dobil vsak prosivec za stanova-draea, stvar. Navadno trosobno nje posojilo v vrednosti 1,000.000 stanovanje v blokovni gradnji ve- dinarjev ali pa v vrednosti hiše Ija od 4 do 5 milijonov dinarjev, za dobo vračanja 20 do 25 let z zato je prav, da naj odloča o raz- majhnimi obrestmi, bi bilo ver-deljevanju stanovanj v bodoče jetrno v našem podjetju interesen-ves kolektiv oziroma posamezne lov precej. Namesto enega stano-ekonomske enote, ne pa samo vanja v nebotičniku bi tako lah-pešoica ljudi — upravni odbor, ko dobili kar šest stanovanj v Strokovne službe lahko samo pri- montažnih hišicah, pravljajo za skupščino kolektiva Ker se podjetje resno pripravlja
'vjso p tu: robno dokumentacijo, O: razdeljevanju pa naj odloča kolektiv.
na gradnjo stanovanjskih montažnih hišic, prosimo vse interesente, ki bi bili pripravljeni graditi
Danes si prizadevamo najti ce- take hišice v okviru naše zadru-mejše oblike gradnje primernih ge, naj sporeče to tov. Bogataju, stanovanj. To bi bilo mogoče sa- referentu za družbeni standard v mo, če bi podjetje gradilo v lastni kadrovskih službah, obrat I oseb-režiji. Seveda pa na to ni moč no ali pa pismeno. Le tako bo misliti, ker bi potrebovali za kaj mogoče začeti s konkretnim de-takega vrsto dragih gradbenih lom!
v ” V:*. :».• :oc: :«^.rv	>-«:*< xt
_	-x<
„'	'W:»:
,*&&&$***#*
sJiiiMiiiititiu^s^uaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
TO IN ONO IZ EKONOMSKIH ENOT
iiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiii;iiiiiiiii!!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM

» i:
„0rjak“ v ekonomski enoti prevleka valjev
o VLADO VLAH - GUMARSKI INSTITUT * Vsak dan se dogajajo najrazličnejše zanimivosti v tehnologiji predelave gume v gumarski industriji. Vsaka novost je po svoje zanimiva ter zahteva temu primerno sposobnost ljudi, ki tamkaj delajo.
Vsi verjetno ipoznate oddelek in kot dopuščajo naše naprave v ekonomsko enoto prevleka va- obratu.
lijev?! Tam oblagajo najrazličnejše Tako težke valje oblagajo samo predmete, ki so neobhodmo po- v tujini, zato so se morala obra-trebni različnim industrijskim pa- čati podjetja, ki uporabljajo ta-nogam. Upoštevajoč zmogljivosti ko težke valje, na tuje pro-oddelka lahko pri nas oblagamo izvajavce, največkrat na Švedsko, valje največ do teže petih ton. Jasno je, da so morala zato tro-Meseca marca se je oglasil v šiti dragocena devizna sredstva.
. e , :	-	:	_ 5o][> našem podjetju predistavnik tovar- Kljub temu, da nimamo primer-
A	Polem pa zJu- ne celuloze iz Banja Luke s proš- nih strojev za oblaganje tako tež-
žene in dolgo pričakovane njo. da bi jim prevlekli 11 ton kih valjev, smo prošnji banjaluske
...	,. „	. ,  , .	papirnice ugodili m se lotili ob-
tezak valj' To	J€ 23	SeSt tan vec	laganja njihovega valja. Največ
poguma nam je Vlilo dejstvo, da je valj, ki ga je bilo treba na novo obleči, nekaj’ mesecev po dobavi s Švedske popokal. Sam prevzem, transport in izdelava, vse je zahtevalo pozornost tistih, ki so sodelovali. Konstruktorji so marali
($ LOJZE ZALAR - BIRO ZA tistim, ki odtlej varujejo našo to- skonstruirati poseben pomični voz ŠTUDIJ DELA » V našem Pro- varno pred ognjem, kar največ ZBL transport valja v vulkanizacij-etovoljnem	gasilskem	društvu	je	uspehov na	njihovih delovnih	ski kotel. Posebno vprašanje pa
veliko	število	aktivnih	in	podpor-	mestih im pri	delu v	samem dru-	je bilo odločilno vulkaniziranje.
nih članov. Nekateri so člani že od samega začetka društva. Tem je -tudi že potekla delovna doba v podjetju in tako bodo izstopili iz gasilskih vrst.
Da bi se jim ostali tovariši za dolgoletno in požrtvovalno delo vsaj delno oddolžili, so jim priredili v Naklem skromno zakusko.
Predisedini-k društva tov. Florjančič se je izstopajočim članom v nekaj besedah zahvalil za vse dosedanje delo in jim zaželel kar največ zadovoljstva v podjetju, dokler bodo še med nami, po upokojitvi pa zaslužen počitek in zadovoljstvo na svojih domovih.
Starejši člani našega društva so bili spričo prisrčnega slovesa ganjeni. Niso se mogli zahvaliti svojim mlajšim tovarišem za pozornost. Meditem, ko so si stiskali ob slovesu roke, so zaželeli vsem
j
Pogled v valjarno I
Starejši gasivci so se poslovili od tovarišev
štvu!
To so naši slarejši »upokojeni« gasivci
No, ko so valj končno potegnili iz kotla, so si vsi prisotni oddahnili: »Dober bo!«
Valj iz Banja Luke je zahteval
Za Debeli rtič smo zbrali 144.718 dinarjev - Je mar to dovolj ?
2 kilometra ovojnih trakov in 3 kilometre ovojne vrvice. Za ves oddelek je bila to velika preizkušnja. Ko bomo odpravili še nekatere pomanjkljivosti in dobili nove, večje prostore, bomo kos oblaganju še težjih valjev. Teh pa
JOŽETU V SPOMIN
Obotavljaj sc je. Ni in ni sc mogel odločili, ali bi šel, ali ne na strokovno ekskurzijo v Split. Malo pred drugo uro se je odločil rekoč:
»Pa naj bo, saj se vrnem v soboto..!«
Cfilšel je. Nasmejan in veder, poln vere v jutrišnji dan. Niti rok si nismo utegnili stisniti. Potem pa namesto njega navsezgodaj zjutraj v petek brzojavka s sporočilom, da ga ni več ..!
Ne, bolečine ni moč opisati. Potem je prišel, da smo ga pospremili na zadnjo pot. Ko so polagali njegove posmrtne ostanke materi zemlji v naročje, smo se zavedli:
».. Nikdar več .. .1 Naj ti bo zemlja lahka!«
Jože! Odšel si od nas in svojih domačih, toda spomin na T-e bo ostal!
Takih izletov si Vrhničani še želimo
s MIMI TROHA — PAVLA RANČOV — OBRAT VRHNIKA
• Praznik delovnih ljudi 1. maj smo tudi v najem ohratu na. Vrhniki svečano proslavili. Razobesili smo zastave ter obrat okrasili z zelenjem. V soboto pred praznikom smo se zbrali v zgornjem oddelku obrata in imeli svečano proslavo.
Ker smo imeli proste 'štiri dni, je naša sindikalna podružnica organizirala izlete z avtobusi. Tudi mi smo se odločili za prvomajski izlet in naslednji dan zgodaj zjutraj odrinili z našim avtobusom do Predjamskega gradu. Tam smo postali in si grad pobliie ogledali. Posebno doživetje je bilo za naše malčke srečanje z bobri, srnami, fazani in postrvmi v tamkajšnjem gojišču.
Pot nas je nato vodila k morju. Le-to je bilo sicer razburkano in
hladno, zato s kopanjem ni bilo nič. Toda vseeno, prijetno je bilo in kar prehitro je minil dan.
Takih in podobnih izletov si še želimo!
„Preveč izhodov...! pravijo
VDiti.ganju se vez j in valjev, len pa	^ •	■	••
# MARIJA SUŠNIK OB- spevale: valjarna I 6.765 dinarjev, je danes v jugoslovanski papirni 112Sl VF2121*11 RATNA AMBULANTA ® Se spo- mehanična delavnica 9.790, pnev- industriji čedalje več!	"
minjate, ko smo meseca mdja zbi- matikarna I 22.730, premazovalni-rali prostovoljne prispevke za do- ca , ; 960> va,ljarna // 4.883, de- ^
graditev mladinskega okrevališča lavska resta.vracija 6400j mehanič.
na Debelem rtiču?	, .	n,,
na delavnica II 5.210, gradbena
Nabiralne akcije je konec, vas ,	, ...	...
. skupina 1.090, vratarji, čistilke
2.030, prevleke valjev 4.380, pnevmatikama II 13.520, obrat lil
Delo v obratu III na Vrhniki
pa verjetno zanima, koliko denarja smo zbrali v našem podjetju. Iz nabiralnih pol je razvidno, da smo
vsi skupaj prispevali 144J18 din. Vrhnika V-650* cevarna, brizgama V neka erih ekonomskih enotah so ln ro<:n^ konfekcija 5.830, OTK se kar dobro odrezali, drugod pa 3.300, uslužbenci 1 in II 17.660 ter spet ne. Posamezne ekonomske eno- inštruktorji 500. te ah skupine sodelavcev so pri- Vsem članom kolektiva se za pomoč naši mladini najtopleje zahvaljujemo!
„Upam, da bo v bodoče boljše!?64
@ Valjarna je izpolnila osnovni proizvodni načrt 94,77 odstotno, <3> operativnega pa 100,81 odstotno. Da bi zvedeli kaj več o težavah v proizvodnji in o izglediih' za bodoče, smo se obrnili z nekaj" <8 vprašanji na šefa ekonomske enote Slavka Celestino.
<® LOJZE ZALAR - BIRO ZA STUDU DELA ^ Skoraj ni dneva, da se naši vratarji ne jezijo, ko ta ali oni izsiljuje kako stvar. Ali hoče iz tovarne brez izhodne karte, ali hoče v tovarno, ko to ni mogoče, itd. Zaključek vsakega takega »prepirčka« pa je: » . . . Oh ti naši vratarji so res sitni-. . .!«
V resnici pa ni tako! Vratarji j a jo najrazličnejšim vprašanjem morajo poleg vseh kupcev in kupcev, jim slučajno nejevoljo tu ostalih ljudi, ki -prihajajo v pod- pa tam sploh ne moremo šteti v jetje po pojasnila, voditi in zapi- zlo.
sov ati najrazličnejše podatke v Si lahko mislite, kako se jezijo deset knjig. To so na primer knji- samo zaradi zamudnikov ali žaga o izhodih iz tovarne, o nad- radi zapisovanja službenih izfao-urnem delu, o uporabi tovarniških dov iz podjetja. V prvem trome-koles, o izdajanju ključev, o prvi sečju tega leta je bilo v vseh treh pomoči, itd. Seveda vodijo tudi obratih skupaj 1.100 privatnih in knjigo zamudnikov .. .	2.277 službenih izhodov, pri čemer
smo izgubili zaradi privatnih izhodov 2.185, zaradi službenih pa kar 4.733 delovnih ur. Kar pomislite, pri 1.300 za-poslenih odpade torej na enega več kot pet ur! Precej, ali ne?
Takole pa vratar Ivan Petrič ——	zapiše v dnevnik, če zjutraj
▼ kdo zamudi službo
Ker imajo torej samo z zapisovanjem polne roke dela, hkrati pa biti vseskozi budni, da odgo-var-
';<4
fiiiiMsiilči
m /i f*
“--V J 7 J
»Kako ocenjujete (proizvodnjo v valjarni za pretekle mesece?« je bilo ipnvo vprašanje.
»Situacijo smo rešili potem, ko je počil valj trovaljenega kal and ra v obratu II, in prevzeli obveznosti prizadete ekonomske enote. Res je, da smo delali vse nedelje, toda uspeli smo. In to je tudi nekaj, ali ne?! Ker je baje sedaj novi valj za trovaljčnik v obra-
tu II že ulit, bo v bodoče lažje,« je odgovoril tov. Celestina.
»Kaj pa -težave v preteklosti?«
»Teh ni manjkalo! Predvsem je primanjkovalo surovin. In še nekaj, kar nas včasih prizadene. Če ni naročil, seveda ni preveč prijetno. Po planu predvidenih količin ne moremo izdelati, pa smo prizadeti pri dohodku. Naša glavna naloga je seveda pripravljati pol-
izdelke — zmesi za ostale ekonomske enote. No in to vse pravočasno pripravljamo, če ne pride do zastojev zaradi okvar strojev..« je nadaljeval šef valjarne.
Zanimalo nas je še, ali je mogoče v valjarni povečati zmogljivosti. Tov. Celestina je takole odgovoril:
»Naš strojni park je že močno zastarel in iztrošen. Toda kljub temu lahko s sedanjimi stroji marsikaj izdelamo. Se več pa bi seveda, če bi imeli še en dvovalj-čniik za predgrcvanje.«
č«i!' in
...i i *'E
Ste že bili na dopustu ?
^ Čudno vprašanje, ali ne? »Le kaj ga briga, če smo že bili na dopustu!-« bo zagodel ta ali oni sam
•	pri sebi, ki bo prebiral tele vrstice. Pa vendar1 le, vzdržite do kraja, saj vam morebiti ne bo žal.
•	Veste, sam sem že bil na dopustu. Bil je sicer kratek, komaj deset dni. Toda, čeprav kratek čas,
•	marsikaj prijetnega in veselega sem doživel tiste dni. Z družino sem bil v našem počitniškem 0 domu v Crikvenici in povem vam, če bi bilo mo goče, bi bil ostal še enkrat dlje. Zakaj-...?
•	Morda ne boste verjeli. Tudi sam nisem verjel tistim, ki so se že vračali i dopusta in preživeli svoj
•	oddih v našejm počitniškem domu v Crikvenici, v Bolu na Braču ali na Pokljuki. Sedaj mislim dru-
•	gače, pa sem se odločil pomagati tistim, ki še vedno oklevajo in ne vedo, kako bi preživeli svoj
•	letni dopust.
V Crikvenici bo še prostora za vse zamudnike
Članom kolektiva je prav gotovo najbolj poznan od vseh počitniških domov naš dom v Crikvenici. Za 400 din na dan ob plačilu prevoza z avtobusom 700 dinarjev lahko vsakdo letuje v enem najlepših obmorskih letovišč na Jadranu. — Pa ne mislite, da se boste morali drenjati na mestnem kopališču! Kje neki! Pod domom, komaj petdeset metrov daleč je urejena peščena in kamnita plaža. Na voljo so leseni ležalniki, dvajset metrov daleč pa stoji kiosk, kjer prodajajo sladoled in osvežujoče pijače.
kar doma, v domu. Na voljo je lepa zbirka gramofonskih plošč.
V temle uvodu naj še enkrat ponovim najprej tisto, kar nas ob izbiranju kraja in načina letovanja maj-bolj zanima — to so stroški. Kakor veste, nudi naše podjetje vsakemu članu in njegovim nepreskrbljenim ožjim svojcem, .upokojencem in honorarnim sodelavcem reigrets za letovanje med letnim dopustom. Kolikšen je regres in v katerih primerih smo do njega
Skoda, da ni več televizijskega upravičeni, to verjetno, že veste.
sprejemnika, danes vse bolj in bolj 'popularnega sredstva za večerno razvedrilo. Na ploščadi za domom bi morebiti lahko postavili mizo za namizni tenis ter kupili nekaj garnitur za igranje perjanice.
Ce ste bolj zahtevni, potem se morate odločiti za četrturni sprehod do centra Crikvenice. Tam se lahko za drag denar naplešete v hotelih, kjer je vsak večer zabav-
Važno je vsekakor to, da lahko za borih 5 ali 6 tisoč dinarjev preživite deset prijetnih dni v enem naših poatmiških domov. In če se ne morete odločiti, naj vam pomagajo iz zadrege naslednje vrstice . . .!
Kaj pa letovanje v Bolu na Braču?
Bola na Braču, prijetnega in
ni program. Lahko pa se odločite Sicer pa, kaj ne bi bilo bolje za nekoliko daljši sprehod do Selc, kratko popisati enega od dopust- kjer se lahko tudi prijetno žaba- razvijajočega se letovišča na juž-nišltih dni, kakršnih preživi leto- vate.	nem Jadranu večina članov ko-
Za vse podrobnejše napotke in informacije se obračajte na našega referenta za družbeni standard tov. Franceta Bogataja v kadrovskih službah, obrat I. On vam bo vedel svetovati, kje lahko udobno letujete, kdaj so domovi še prosti, kakšen popust imate v sezoni in kakšnega izven sezone in seveda vam bo uredil vse potrebno, da boste pri prihodu v naše počitniške domove tudi primemo sprejeti ter postreženi!
toi.,, so našli ostanke rimskega vodnjaka, našli pa so tudi sarkofage. Iz starohrvatskega obdobja so ohranjeni v cerkvi sv. Ivana spomeniki. Ob obali se nahaja dvorec, ki je bil zgrajen v 15. stoletju. Cerkev dominikanskega samostana iz 15. stoletja slovi po sliki matere božje z otrokom, delo učencev Tintoretove šole, na ka-setiranem stropu pa je slika domačega avtorja Tripa Kokolje.
Nedaleč od Bola se nahaja v
so nekdaj prebivali pušča vniki. Na stenah te jame so v primitivni tehniki vklesani reliefi nepoznanih avtorjev.
Bol je oskrbovan z električno energijo, ima dobro pitno vodo iz studenca, zdravstveno postajo, otok pa je povezan z dobro in živopisno cesto. Iz Bola poteka več izletniških poti, predvsem na najvišji vrh otoka Vidovo goro 778 metrov. Zaradi ugodnega podnebja, južne lege, oddaljenosti od mestnega hrupa, številnih pešče-
To je edem od hotelov v Crikvenici
vavec največ, če gre za dopust v Crikvenico?
Zavoljo prostora v avtobusu in prekladanja prtljage si ne belite glave. Tovarniški avtobus odpelje vsako izmeno izpred tovarne v Crikvenico točno ob 6. uri zjutraj.
Kratek postanek na Vrhniki, da se »vkrcajo« še tamkaj živeči le-tovavci — člani našega kolektiva.
Po štirih urah prijetne, me prevroče vožnje ste že pred našim domom v Crikvenici. Pol ure porabite, da uredite svojo sobo ali weekemd hišico, potem hitro na kosilo in nato ali na kratek počitek v posteljo, ali pa naravnost v morje.
Sobe in vveekend hišice so lično urejene, posteljnina vedno čista.
Morda bo koga motilo, da si morajo letovavci pospravljati sobe in postelje sami. Toda, če hočemo ostati pri sedanjih cenah, druge izbire ni!
Hrane je več kot preveč. In zelo okusna je! Za zajtrk je običajno bela kava ali čaj, kruh ter surovo maslo in sadna mezga ali pa med.
Kosilo je izdatno, nikdar ni brez mesa. Vsakokrat je tudi solata, večkrat pa celo močnata jed. Tudi večerje so okusne in skoroda enakovredne kosilom, le da odpadejo juhe. To pa še ni vse! Dopoldne in popoldne je malica, vsak dan pa pripade odraslim letovavcem stem. Ljnbitelp kapljice se lahko 1 steklenica piva ali pol litra isti- dogovore tudi za kraj , izlet v skega vina, otrokom pa 1 liter Silo na Krk, kjer imajo dobra pripravljenega malinovca ali »ce- ™a ™ Presenetljivo poceni pivo vit« soka. Sadja je več v avgustu >>lJmon«. ^
in septembru, sicer pa ga lahko Morda še tole!? Osebje doma si kupite med kopanjem, ker ga pro- zares prizadeva ustreči željam le-dajajo na vozečih se kioskih. Niti tovavcev, tako da se človek počuti ni pretirano drago!	kot doma.
Kaj pa zabava in razvedrilo?
Tudi tega ne manjka. Ce niste preveč izbirčni, se lahko zavrtite v
Med desetdnevnim letovanjem lektiva še ne pozna. Zato morda priredi naš upravnik tov. Butinar najprej nekaj besed o tem kraju! z ostalim osebjem doma prijeten	|^/i na južni strani največ-
jega in najvišjega dalmatinskega
otoka Brača, nedaleč od Splita. Ljubitelje narave navduši s svojimi naravnimi lepotami, gozdovi
slikovitem izletniškem kraju Mur- nih plaž in borovih gozdičkov vice zapuščen samostan, nad njim nudi Bol idealne možnosti za letni pa poznana Zmajeva jama, kjer oddih.
Pokljuka - balzam za živce
Pa še nekaj besed o našem tudi kuhajo v opremljeni kuhinji
sami obali, alejami stoletnih počitniškem domu na Pokljuki! V našega doma.
borovcev, prekrasnimi plažami in z edinstvenim Zlatnim Ratom; plažo, katere rt se kakor jezik razteza okoli 400 metrov daleč v morje. Droben pesek na dnu pli-
vzamo urejeni leseni hišici je dovolj prostora za letovanje številnejše družine ali nekaj manjših družin hkrati. Sobe so lepo opremljene, letos se je udobje
tve obale je prikladen za kopanje, povečalo z ureditvijo prhe in stra-plitva obala pa posebej primerna nišča na izplak. Letovavci se lah-za otroke.	ko hranijo v petdeset metrov od-
Bol je nastal v rimski dobi. Ne- deljenem hotelu »Šport« na Po-daleč od mesta, nad Zlatnim Ra- kljuki, po lastni želji pa si lahko
Letovišče je zlasti pimemo za tiste člane kolektiva, ki zaradi oslabelosti srca ali duševne preutrujenosti ne marajo za obmorski letoviški vrvež in si zažele-miru v smrekovih in borovih gozdovih.
Na Pokljuko vozijo vsak dan avtobusi, tako da je tudi za prevoz dobro preskrbljeno.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillllllillilliiiiii
piknik v Klimskem zalivu nasproti Crikvenice, to je na otoku Krku. Tja in nazaj pelje večji motorni čoln. Prostor, kjer prežive letovavci izlet, je senčnat, odmaknjen od letoviškega trušča in zares primeren za počitek na pro-
Pogled na pristanišče v Bolu na Braču
Med tistimi letovavci, ki so preživeli svoj 'dopust lotos v Bolu na Braču, je tudi Ferdo Vidic iz islužb za organizacijo proizvodnje. Po povratku na delo sem stopil do m|jega, da zvem, kako je letos na Braču im kaj sploh sodi o letovanju v Bolu.
Ko je opisoval pot od Kranja do Bola, je Ferdo med drugim dejal:
»Pot je sicer dolga, toda če je vreme lepo, tudi udobna vožnja z avtobusom do Refce in potem na ladji do Splita in naprej do Bola razmeroma hitro mine. Odločil sem se za potovanje z ladjo v obeh smereh. Ni mi bilo žal. Posebno srečo sem imel, bo sem se vračal. Vozil sem se z eno naivečjih in najmodernejših jugoslovanskih ladij »Jadran«. Na njenem krovu je kopalni bazen, plesna dvorana, stalna glasba itd. Tudi čakanje v Splitu na ladjo do Bola je bilo prav prijetno. Triurni premor sem izkoristil za kopanje na znanem splitskem kopališču Bačvice in se potem osvežen vkrcal na parnik, Jsi me je popeljal v Bol.«
Ko ima je pripovedovali o ureditvi hotelov v Bolu, je tov. Vidic (poudaril, da je hotel »Zlami Rat« popolnoma prenovljen. V vseh sobah je nov parket, sobe so prepleskane, postelje so nove im so-
dobne. Hotelsko osebje je zelo prijazno in ustrežljivo. Hrana je dobra lin je ipoleg raznovrstnosti tudi odlično pripravljena.
»Veš, da tudi zavoljo žeje ni težav,« je nadaljeval Ferdo. »Domače podjetje Vino Bol pripravlja izvrstno oran-žado po 40 dinarjev steklenica. Dobro dalmatinsko vino pa je po 250 dinairjev liter. V juniju in juliju sadja ni na pretek, vendar ga postrežejo vselej za večerjo. V avgustu in septembru pa je grozdja in
Na Braču sonca dovolj
fig v izobilju, pa tudi drugega sadja po zmernih cenah ne primanjkuje.«
Več kot kilometer dolga plaža je vseskozi obrobljena z borovimi gozdički, največjimi prijatelji kopavcev v vročih dneh. Od hotela je oddaljena okoli 15 minut počasne hoje; Plaža je peščena in se počasi spušča v globino, tako da je kopanje v biserno čisti vodi velik užitek tako za odrasle kakor tudi za otroke.^ Če se človeku me da pešačiti na plažo, lahko sede za mal denar v čoln din že v nekaj mi-
nutah se lahko preda kopanju v topli vodi.
Za zabavo v večernih urah skrbi prijeten orkester, ki igra izmenoma en dam v hotelu »Zlatnii Rat« in v hotelu »Železničarski dom«. Nekaj nepozabnih večerov pa sem preživel v družbi domačinov in užival ob prepevanju dalmatinskih pesmi in spremljanju na kitaro.
Ko sem Ferda 'pobaral, naj mi pove, zakaj mu je Bol še posebej všeč, imi je zatrjeval:
»Vreme je nad vse! Ne vidiš oblačka po mesec dni. Za časa mojega letovanja je bilo na Braču vseskozi zelo vroče, brez oblakov in dežja. Domačini pa so mi pravili, da ni bilo dežja že tri mesece!
Poleg vseh dobrin, ki jih nudi Bol ljubiteljem morja — soli in parjenje na vročem soncu, pa pridejo na račun tudi ljubitelji planin. Nad Bolom se dviga najvišji hrib na Braču Vidova gora. Na ni e j je stalno oskrbovana planinska koča, s same gore pa je edinstven razgled na morje in otoke . . .!•
In ob slovesu še eno vprašanje:	Kam bo šel letovat
drugo leto?
Odgovor je bil kratek in e jasen:
»Na Brač, seveda!«
DUŠAN REBOLJ
Tale kotiček je namenjen predvsem očetom
Dolgo je že tega, ko je bil objavljen v ameriški reviji »Reader’s Di-gest« krajši članek, namenjen predvsem očetom. Fred pol leta so ga na željo bravcev v Združenih državah še enkrat ponatisnili. Ker meni uredništvo lista, da bo koristno, če ga preberejo tudi naši očetje, ponatis v celoti objavljamo!
Poslušaj me sinko! Govorim ti medtem, ko spiš, z ročico pod glavo ter s kodrčki plavih las, ki so ti parili na vlažno čelo. Skrivaj sem se priplazil v tvojo sobo. Pred nekaj trenutki, ko sem bral časopis, me je naenkrat preplavil val kesanja. Zjutraj sem bil jezen nate. Grajal sem te, ko si se oblačil za šolo, ker si se umil kot mačka s šapico; očital sem ti, da nisi dobro očistil svojih čevljev; strogo sem te opomnil, ker si pustil v neredu nekatere svoje stvari.
Med zajtrkom sem te še naprej grajal: »Vse prevrneš, požrešno ješ, komolce polagaš na mizo!« Ko sem odhajal, si zaklical za menoj: »Na svidenje, očka!« Nagubal sem čelo in ti namesto pozdrava dejal: »Vedi se lepo!«
Vse to se je ponovilo tudi zvečer.
Ko sem se vračal domov, sem te našel na ulici, kjer si se kleče na kolenih igral. Čevlje si imel preluknjane. Ponižal sem te pred tovariši, ko sem te gnal pred seboj prav do doma.
»čevlji so dragi«, sem ta dejal, »če bi jih moral sam kupovati, bi bolj pazil nanje«.
2 '•!
Ko izbirate zavese, morda tole
(HEDl RAJGELJ - PLANSKO-ANALITSKA SLUŽBA) - Velikokrat premišljujemo o nakupu novih zaves, odločiti se pa ne moremo. Drage so in smatramo,
da v stanovanju niso tako potrebne kakor na primer rjuhe ali drugo perilo. Toda vseeno bi jih rade imele, ker polepšajo izgled posameznih prostorov |in pripomorejo k večji domačnosti in toplini. Zato se po dolgotrajnem oklevanju le odločimo za nakup in sežemo v denarnico, da odštejemo potreben denar. Toda trenutek počakajte, prosim! Ali gremo res lahko kar tako, brez preudarka in potrebnih priprav v trgovino? Ne!
Doma, ne v trgovini, premislimo, kakšne zavese potrebujemo, koliko naj bodo velike in kakšnih barv ter vzorcev naj bodo. Za majhne prostore ne bomo izbrale zaves z velikimi vzorci, ker bi tako prostore še zmanjšali na pogled. Take zavese so primerne za večje prostore. Vzorčastih zaves ne bomo kupile tudi v primeru, če so z vzorci pobarvane že stene. Zato se bomo odločile raje za enobarvne zavese ali v skrajnem primeru za zavese z enim samim drobnim vzorcem. Lep učinek dosežemo tudi s črtastimi vzorci. Visok prostor bomo navidezno znižale, če obesimo vanj zaveso z vodoravnimi črtami, nizek prostor pa navidezno povišale, če bodo potekale črte zaves navpično.
Nič več se ne navdušujemo za zavese z množico volane in naborkov. Vse to danes nf več v skladu s pohištvom, kakršnega danes uporabljamo v posameznih prostorih. Na takih zavesah pa se tudi nabira prah, zaradi česar imamo pri pranju in likanju precej več dela, kakor pa pri pranju in tikanju gladkih zaves. Ob veljavo so tudi težke in temne zavese iz žameta, brokata, ripsa in podobnih tkanin. Ob straneh obesimo močnejše blago, v sredino pa obesimo čipkasto, mrežasto ali pa tilasto tkanino. Pri tem pa moramo seveda paziti, da k vzorčastim stranskim zavesam ne kupimo tudi vzorčastih čipkastih zaves.
Ko se odločamo za nakup zaves, moramo tudi vedeti, ali potrebujemo daljše ali pa krajše zavese. V dnevnih in delovnih sobah je praktičneje imeti krajše zavese, ker se take manj zamažejo. V spalnicah pa so zavese lahko daljše, skoraj do tal.
Širino oken navidezno povečamo, če segajo zavese po širini nekoliko čez okna. Prav lepo učinkujejo pri širokih oknih zavese. ki segajo čez vso steno. Temu primerno je seveda treba tudi podaljšati karnise ter ob sosednjih straneh, torej ob vogalih, namestiti primerne vzorčaste zavese iz dekorativnega blaga.
Malo kasneje, ko sem bral v svoji sohi, ali se spominjaš, kako si plašno vstopil in okleval na pragu? Nad časopisom sem te pogledal, jezen, ker si me s svojim prihodom zmotil, in te ostro pogledal ter vprašal: »Kaj še hočeš?« Ničesar nisi odgovoril, pritekel si im se mi pognal okrog vratu ter me Stisnil z vso ljubeznijo, ki ti je cvetla v srcu in katere vse moje nerazumevanje na mogel zadušiti. Nato si stekel ven im slišal sem'te, kako sa skakal po stopnicah.
Vadiš dečko moj! Nekaj minut kasneje mi je časopis zdrsnil iz rok in strah mi je vznemiril srce. Kaj je storila iz mene navada? Navada, da te neprestano opominjam in grajam. Ali je to res edini način, na kakršnega sem sposoben presojati tvoje otroštvo? Pa vendar, saj te imam rad — čeprav ne vem tako, kakor da sva istih let!
In vendar je v tvojem značaju toliko Ippih lastnosti! Tvoje majhno srce je prostrano, kakor zarja, ki se zjutraj prikaže izza gora. To mi je postalo jasno šele takrat, ko si me tako ^spontano, sam od sebe objel, preden si šel spat.
In to je edino važno nocoj, moj mali! Prišel sem k tebi in skrivajoč se v temi pokleknil ob tvoji postelji. To je slabo opravičilo, čeprav vem, da ne bi razumel, če bi ti vse to povedal, ko bi se zjutraj zbudil. Jutri bom pravi oče!
S teboj bom nežen in vedno ob tebi v tvojih težavah. In smejal se bom. kadar se boš ti smejal. Če me bo prevzela nestrpnost, bom stisnil zobe. In neprestano bom ponavljal: »Saj je še majhen deček. . . zelo, zelo majhen deček!«
Grešil sem, ko sem se obnašal do tebe kot odrasel mož. Ko te gledam tako trudnega in skrčenega v tvoji posteljici, mi je šele jasno, da s: še slaboten otrok. Še včeraj si ležal v naročju svoje mame in naslanjal glavico na njene pmsi.
Preveč sem zahteval od tebe . . ., preveč!
Morebiti bo dejal kdo, češ le zakaj objavljamo take pri- --spevke! Kdor je našel med prebiranjem teh vrstic tudi del sa- "i mega sebe, se zamislil in podobno kot oče tam daleč onkraj 1 »velike luže« sklenil posvečati več pozornosti svojim otrokom, = ta nam bo za našo odločitev prav gotovo hvaležen!	=
..............................................mili mili m iiiiii iiiii m mili iiiiii m m milili hi hi ii!iiIiiiii milili.......... iihiiiiiiiiiiiiiiihiii
Brezplačno letovanje
Cas letnega oddiha še ni minil za vse. Mnogi ste se že odločili, kje boste letos letovali. Tisti, ki tega še niste storili, pa tudi že razmišljate, ali bi šli v enega od naših počitniških domov v Crik-venico, v Bol na Braču ali na Pokljuko, ali pa kam drugam, posluh! Da bomo olajšali odločitev vsaj trem članom kolektiva, se je uredništvo odločilo za naslednje:
IZMED VSEH REŠEVAVCEV TOKRAT OBJAVLJENE NAGRADNE KRIŽANKE, KI BODO PRAVOČASNO POSLALI NA NASLOV UREDNIŠTVA PRAVILNE REŠITVE, BOMO Z ŽREBOM IZBRALI TRI NAGRAJENCE. ZA NAGRADO BOMO OMOGOČILI VSAKOMUR DESETDNEVNO BREZPLAČNO LETOVANJE V ENEM OD NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOV ALI PA PODELILI ODGOVARJAJOČO DENARNO NAGRADO.
Pri tem opozarjamo, da se lahko potegujejo za nagrade le člani kolektiva, njihovi nepreskrbljeni svojci, upokojenci, člani Gumarskega izobraževalnega centra, Gumarskega instituta, delavske restavracije, obratne ambulante, starši članov kolektiva, ki Bo nepreskrbljeni ali pa imajo
manj kot 10.000 dinarjev mesečnih dohodkov na osebo in priložnostno zaposleni. Uredništvo bo namreč nagrajencem krilo tilsti del stroškov letovanja, ki še mi zajet v regresu, to je prispevku, ki ga daje podjetje za letovanje.
Pravilne rešitve s pripisanimi podatki: ime, priimek in kraj prebivanja ter želja, v katerem domu in kdaj bd radi letovali, je treba poslati po pošti ali oddati v uredništvu najkasneje do 10. avgusta. Javno žrebanje nagrajencev bo v soboto 11. avgusta ob 10. uri v učilnici obrata I!
VODORAVNO: 1. mesto ob Jadranu; 11. stopnja prenosa energije motorja na kolesa; 12. pamet; 14. cerkvena država; 15. pregovor; 17. gradbeni material; 18. nikalnica; 19. cent; 22. mohamedansko sveto pismo; 24. spleteni lasje; 26. eden naših poeRniških domov; 28. del imena začasnega sekretarja OZN; 29. pripovedmo pesništvo; 32. koralni otok; 33. kazalni zaimek; 35. kovanje; 37. angleško pivo; 38. okradem; 41. štev-nik; 42. vrsta laka; 44. letoviško mesto ob Jadranu, kjer Ima naše
Tudi ti bi si lahko omislila sokovnik za pripravljanje sokov...!
(IVICA PAPLER - FINANČNA SLUŽBA) - Splošno znano je že danes, da način prehrane bistveno vpliva na pravilen razvoj človeškega telesa, na njegovo odpornost proti različnim boleznim, na delovno zmogljivost in življenjsko dobo. Ce je naša hrana nepravilno sesavljena, pride v organizmu do raznih motenj ali celo do resnih bolezni.
Kako si lahko pomagamo in kako se vsemu temu lahko Izognemo?
Poleg ostalih sestavin mora vsebovati naša hrana tudi dovolj vitaminov in rudninskih soli. Največ teh za življenje tako zelo potrebnih snovi je v sadju in v zelenjavi. Sveže sadje in zelenjava pa sta nam na razpolago le določen čas v letu. Pozimi in zgodaj spomladi pa smo navezani na uporabo vskladiščenega in predelanega sadja in zelenjave, ki pa pri starih načinih .shranjevanja v največji meri izgubi svoje vita-
vilno pripravljeni. Posebno važni in pomembni pa so sadni sokovi za otroke in mladino. Dorašča-joči organizem potrebuje vitami-
minske vrednosti. Zato so po vsem svetu iskali načine, da bi shranjevali sadje brez škode za njegovo vitaminsko vrednost. Danes se je že razvila posebna veja, ki jo poznamo kot predelovanje sadja in zelenjave v sokove. Pravilno pripravljeni sadni sokovi ohranijo zadostne količine vitaminov In nas kot pijača osvežujejo, hkrati pa nadomeščajo sveže sadje.
Sadni sokovi so pri nas še razmeroma draga pijača, niti jih povsod ne dobimo. Zato je najprimerneje, če si jih začnemo pri-
BI2KTRIČH1 KUHAUJK
L
A Po takem principu izlužimo s sokovnikom sok iz sadja
ne in mineralne snovi v še večji meri, kot pa že razviti.
*	'7V'	Z	3	>	*'		i?—	»	17-1
10	*	11							
12	15	*	14						
15		16		17			*	18	
19			zo	*		*	2i	*	
22				ti	*	14		ti	
	a				27				
ti*					£9				30
				31		32			
33	34	#	36		36		S?		
S*		39				40		41	
•i							43	*	&
r									
podjetje svoj počitniški dom.
NAVPICNO: 2. upanje, nada; 3. mostiček; 4. madridski športni klub profesionalcev, znan po odličnih nogometaših in košarkarjih; 5. nabrušen; 6. dojem; 7. nikalnica; 8. moško ime; 9. država v Afriki, ki bo letos postala neodvisna; 10. mesto v Rusiji; 13. reliefni okrasek na grškem templju; 16. pojav pri sončnem mrku; 20. odlika; 21. ime sovjetskega premiera; 23. oznaka države na nizozemskih avtomobilih; 24. čaša; 25. prislov načina; 27. pomožni glagol; 28. vasica v bivši občini Predoslje; 30. žensko ime; 31. ničvrednež, 34. pogled nazaj; 35. plutovina; 36. rimski pozdrav; 39. globoko v morje segajoče kopnine; 40. nemška tovarna pogonskih motorjev; 43. oziralni zaimek. — Križanko je pripravil Mirko Brezar iz ekonomske enote službe za organizacijo proizvodnje.
pravljati sami doma. To ne bo težko, saj potrebujemo le sokovnik, prazne steklenice za shranjevanje sokov in primeren prostor za shranjevanje pripravljenih sokov. Sokovnike izdeluje Tovarna emajlirane posode v Celju, kupite jih pa lahko v večjih trgovinah z gospodinjskimi potrebščinami — y_Kranju v trgovini »Oprema« na Titovem trgu in v novi trgovini »Merkur« ob Koroški cesti.
Kako deluje sokovnik? Sokovniki so posebno oblikovani lonci, v katerih segrevamo vodo do vrenja. Razvijajoča se para izluži v kratkem času iz sadja, ki ga nalagamo v zgornji, lijakasto oblikovani del posode, ves sok. Le-ta pa odteka po posebni cevki pri strani iz sokovnika tako, da ga lahko po gumenem podaljšku preprosto pretakamo v pripravljene steklenice.
Poudariti moram to, da izločeni sok ne zavre, temveč se segreje do temperature okoli 80 stopinj Celzija. Zato ohrani še precej vitaminov, ki bi jih sicer višja temperatura okoli 100 stopinj, ko vre voda, prav gotovo uničila. Uniči pa para prav gotovo gikodljive klice, ki bi sicer kasneje povzročile vretje in nato kvar sokov.
S sokovnikom lahko pridobivamo sokove iz najrazličnejšega sadja. Predvsem je primeren za predelavo tistih vrst, ki imajo veliko soka, kakor so na primer: borovnice, jagode, maline, bezeg, grozdje, ribez, itd. Torej imamo od' pomladi tja do pozne jeseni možnost, da pripravljamo svojim domačim za zimske in pomladanske mesece zalogo okusnih in zdravih sokov.
Sadni sokovi niso samo osvežujoča pijača, temveč tudi važna hrana. Poleg mleka so najbolj zdrava pijača, seveda, če so pra-
illlllllllll!llll|l|lllllllllllllllllllllllll||!|IIIIIIIHIIIIIIIII|llllllllllllin
| Ali nam lahko ^
| svetujete •
Uredhištvo našega lista se je odločilo spričo pogostejšega izhajanja, da uvede posebno gospodinjsko rubriko z naslovom »VPRAŠAJTE - SVETUJEMO VAM«. V njej bomo objavljali vprašanja in odgovore naših bravk im bravcev, M zadevajo gospodinjstvo. Radi bi namreč po svojih močeh pripomogli svojim bravkam pri razbremenjevanju v gospodinjskih poslih in pomagali na te način k njihovi manjši utrujenosti.
VSAK ODGOVOR ALI NASVET NA ZASTAVLJENO VPRAŠANJE BOMO HONORIRALI IN NAGRADILI S 500 DINARJI. PRISPEVKE ODDAJAJTE V SKRINJICE UREDNIŠTVA »SAVA«!
Danes zastavljamo naslednja vprašanja:
1.	Kako zavarovati hrano pred poletno vročino, četudi nimamo hladilnika?
2.	Kako naj si ukirojim pokrivalo za delo v tovarni, če se hočem zavarovati pred prahom in pred vrtljivimi strojnimi deli?
3.	Kako pripravljati kosilo že dan poprej v večernem času, da po končanem delu in povratku domov pri pravimo samo solato, krompir im podobno?
ODGOVORE IN MOREBITNE SKICE TER SLIKE V POJASNILO POTREBUJEMO NAJKASNEJE DO 7. AVGUSTA !	Uredništvo

Zakaj koordinacijski odbor za šport in relcreacijo?
V prihodnjih dneh več izletov in tekmovanj
(DUŠAN REBOLJ - KSS) - V
četrtek, 7. junija, je skupščina kolektiva razpravljala med drugi m tudi o razvijanju in politiki oddiha in rekreacije članov kolektiv a. Potrdila je predlog komisije za kadrovsko-soeialna vprašanja in imenovala poseben devetčlanski koordinacijski odbor za šport in rekreacijo pri skupščini kolektiva. Člani tega odbora so ing. Cvetka Maksin, Dušan Rebolj, Franc Bogataj, Franc Vidmar, Dominik Bir
k,	Toni Horvat, Franc Feher, Anton Veselič in Štefan Aljančič.
Naloga tega Odbora bo predvsem oblikovanje in vodenje po-
Strelci spet med prvimi
(BLAŽ STUDEN - GIC) - V petek, 18. maja je bilo v restavraciji tovarne Iskra strelsko tekmovanje v počastitev Dneva mladosti. Naši strelci so se odzvali povabilu z nastopom mladinske vrste in skoraj brez treninga osvojili drugo mesto s skupno 821 od
l.	000 možnih krogov.
Na tekmovanju je sodelovalo deset ekip iz kranjskih podjetij in šol. Solidno je pripravila vse potrebno za nemoten potek prireditve mladina iz »Iskre«.
Treningi z malokalibrsko puško so privlačni
(BLAŽ STUDEN - GIC) - Po predpisih statuta Strelske zveze Jugoslavije imajo pravico vsi strelci, ki so na treningi h in na tekmovanjih dosegli ali presegli povprečno 7 krogov pri vsakem strelu z zračno puško, pravico vaditi streljanje z malokalibrsko puško. Ker je streljanje z malokalibrskim orožjem zares užitek, smo pri ms v »Savi-« omogočili vsem, ki omenjeni pogoj izpolnjujejo, vadbo. Trikrat tedensko se zbiramo na zasilnem strelišču pod visečim mostom v kokrškem kanjonu.
Trikrat na teden vadimo tudi v streljanju z malokalibrsko Drulov pištolo. Treninge vodi naš izkušeni pištolaš Peternelj.
Vabimo vse tiste, ki so streljanja že vešči, da se nam pridružijo!
■ To je naša kegljaška vrsta
V pred nastopom
litike s področja oddiha in rekreacije, sestavljanje programov dela, vsklajevanje vseh oblik dejavnosti in udejstvovanja, operativno izvajanje akcijskih programov, sestavljanje letnih predračunov ter kontroliranje trošenja odobrenih sredstev.
Odbor je že pričel z delom. Tako je na primer pripravil za 24. junij gostovanje športnikov našega podjetja v Krmelju, za ljubitelje tenisa potekajo priprave za začetniški tečaj, za gornike in tiste, ki radi zahajajo v planine, pa pripravljajo nekaj izletov.
Vabimo vse člane kolektiva, ki bi se radi udejstvovali v najrazličnejših rekreativnih panogah, naj nam s kratkimi pismi predlagajo, kaj bi naj koordinacijski odbor za šport in rekreacijo organiziral v prihodnjih mesecih. Mi pa zagotavljamo, da bomo po oglasnih deskah in v našem listu redno objavljali za en mesec naprej natančne programe!
Zmaga kegljavcev nad rudarji
(AVGUST POTUŠEK - PLAN,-ANALIT. ODDELEK) - V nedeljo, 15. aprila, smo se odzvali pov abilu Kegljaškega kluba »Proletarec« in odigrali v Zagorju tri pr ijateljske tekme. Izid je bil presenetljiv za domačine, še bolj pa za nas, saj smo bili uspešni v vseh treh tekmah. V tekmovanju 6 X 100 lučajev mešano smo zmagali s 3353 : 3236 podrtimi keglji, v tekmovanju borbenih partij pa prvič s 393 : 357, drugič pa s 367 : 349 podrtimi keglji.
V tekmovanju 6 X 100 lučajev jo dosegli posamezni kegljavci naslednje rezultate:	SAVA: Toplak
381, Reš 416, Zavrl 394, Zupan
348, Potušek 416 in Ambrožič 398 — PROLETAREC:	Majcen 346,
Judež 364, Benegalija 336, Drame 373, Bašelj 393 in Jenšac 404.
V	borbenih partijah so naši posebno dobro zaigrali in vsakdo posebej takole podirali oziroma grešili pri metanju: Reš 94 — 2, Ambrožič 86 — 4, Potušek 93 — 7, Sek-ne 82 — 7, Pogorelec 83 — 9, Zavrl 83 — 10, Zupan 69 — 9, Toplak 31 — 8, Hudiček 34 — 10 m Arh 63 — 14.
V	naslednji številki pa bomo spregovorili o povratnem srečanju v Kranju, ko smo v disciplini 8 X 200 lučajev izgubili in zmagali samo v dveh borbenih dvobojih.

Kljub zahtevnemu delu in šoli najdem . . .
Ste spoznali mladeniča na karikaturi? No, saj veste, Franci Feher iz pnevmatifcar-ne I je to. Med ljubitelji nogometa je poznan kot dober igravec, pri rokometu brani savrika vrata, slušatelji IV. semestra ga pa tudi dobro poznajo, saj je njihov sošolec . .
Ko smo ga omdan po rokometni tekmi v Radovljici vprašali po njegovem najveojem uspehu v športu, je odgovoril:
»... Čeprav to mi omembe vredno, menim, da je bila zma-
ga naše nogometne enajsterice v Zagrebu proti moštvu NK »Ris«, ki igra v zagrebški coni nogometnega prvenstva Hr-vatske, s 4:0 majvečji naš in moj uspeh ...«
Naj povemo — tega Franci sploh ni omenil, da je sam zabil kar tri gole in s tem veliko pripomogel k tako izdatni zmagi naših.
»Morda se sliši čudno,« je mimogrede še dodal, »da mi je šport majljubše razvedrilo. Toda kljub zahtevnemu delu komfeikcioniranju avtoplaščev in zahtevam šole vedno najdem še meikaj časa za nogomet, rckojmet, odbojko ali pa kaj drugega .. .«
Primer, kako je mogoče vsMaditi zahteve delovnega mesta, potrebe po nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju in željo po razvedrilu pri športu, ali ne?!
—:	"'"'UFI
«t t>:«8 tatii t»uiii • i
Prepričljivo smo premagali rokometaše „Risa“
(VOJISLAV MITROVIČ - OTK) — V nedeljo, 27. maja so naši športniki gostovali v Zagrebu.
Prizor s spomladanske ro-^ kometne tekme med »Storžičem« in »Savo« na Golniku
Njihovi prijatelji iz tovarne »Ris« so jih povabili na prijateljsko srečanje v šahu, namiznem tenisu, nogometu, odbojki in v rokometu. Šahisti in igravcd namiznega tenisa iz našega podjetja so klonili pred boljšimi domačini z 2:3, oziroma 3:5, nogometaši so dali s 4:0 domačinom pravo lekcijo, prav tako pa tudi od boj kaši s 3:0. Za nameček so opravili svoje še rokometaši in premagali igravce »Rasa« z 20:12.
Rokometna vrsta »Save« je bila precej okrnjena, saj nista nastopila dva naša najboljša- igravca. Igrali so: Feher, Zorman-, Dominko, Pen-, Horvat, Močivnik, Todorovič in Mitrovič.
2e v prvi minuti so domačini povedli po levem krilu ter nekaj minut nevarno napadali na Feherjeva vrata. Toda naši so se kmalu zbrali in trdovratno borili. Potem so prevzeli pobudo v svoje roke ter diktirali silovit tempo. Do -konca prvega polčasa so vodili že z 10:6. Tudi v drugem delu naši niso popustili in zaključili srečanje z izidom 20:12.
Najboljši pri »Savi« je bil Zorman, ki je sam dosegel deset golov. Igra je bila fair, tako da sodnik Vidmar mi imel težav niti ne posebnega dela.
Prijatelji iz »Risa« so nam čestitali k zmaigi im izrazili željo, da bd se še večkrat srečali!
ilillllllllllllllllllllllllllllllll|lllllinill,.llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll||l|l|lll|lllllllllilil!il' HIII"III!II|IIIIIII!I|I|III|!!IIIII!III||!MIIIIIII!IIII! Na prvenstvu Gorenjske na Jesenicah so bili šahisti četrti
Množična dejavnost in uspehi...
(VID GAZVODA - PNEVMATIKARNA II) - Ce govorimo o vedno večji aktivnosti šahistov v našem podjetju, potem moramo zares potrditi, da zadnje čase ne mirujejo. Sodelovali smo na prvenstvu Gorenjske za pokal maršala Tita in zasedli v finalu 4, mesto. Na brzo-poteznem turnirju v Domu JNA smo zaradi lahkomiselnosti kljub uspešnemu startu v polfinalu doživeli neuspeh. V dvoboju med obratnima. I in II so zasluženo zmagali tekmovavci z desnega savskega brega, v tekmovanju za prvenstvo »Save«, katerega se je udeležilo 17 tekmovalcev, pa je zmagal v ponovljenem dvoboju proti Gazvodi Zvonko Vreg.
Polfinalno prvenstvo Gorenjske za pokal maršala Tita se je vršilo v avli OLO Kranj. Po uspešnih nastopih smo zasedli tretje mesto za renomiranima vrstama Šahovskega kluba Kranj in »Svobode« iz Stražišča. V finalnem delu tekmovanja na Jesenicah smo zasedli med dvanajstimi najboljšimi ekipami iz Gorenjske 4. mesto. Ce pomislimo, da imajo ostala moštva v svojih vrstah igravce s prvo kategorijo, mi pa smo bili vsi četrtolcategorniki, potem smo morali zares presenetiti moštva Železarne Jesenice, ŠD Radovljica, ŠD Javornika in prvo ekipo Šahovskega kluba Kranj, katera smo premagali.
Za našo ekipo so nastopili na Jesenicah Alojz Veselič, ki je
zbral 4 točke, Dušan Kodek 7, Vid Gazvoda 7 in Zvonko Vreg 5 točk.
Na brzopoteznem turnirju v Domu JNA v Kranju smo nastopili s tremi ekipami. Naše prvo mdštvo je zasedlo v svoji polfinalni skupini prvo mesto z 21 točkami, v finalnem delu pa je zaradi lahkomiselnosti igralcev docela zatajilo; največ na račun podcenjevanja nasprotnikov!? Drugo moštvo je bilo uspešnejše, saj je zasedlo v svoji skupini drugo mesto. Pohvaliti je treba. Cenclja, Todoro-v"a, Mitroviča in Veseliča, ki so se vseskozi borili srčno.
V soboto, 19. maja, je bilo v jedilnici obrata I sindikalno prvenstvo tovarne »Sava«. Razen dveh
so -nastopili vsi najboljši šahisti našega podjetja. Po peturnih hudih bojih sta se zrinila na vrh Vreg in Gazvoda z enakim številom točk. V -ponovljenem dvoboju je zmagal Vreg z 1,5 : 0,5 .točke in postal letošnji prvak.
Vrstni red nastopajočih je bil po končanem prvenstvu naslednji (prva števila pomenijo zmage, druga remije, tretja poraze in zadnja število zbranih točk):
Zvonko Vreg	14	1	1	14,5
Vid "Gazvoda	13	3	—	14v5
Janez Cencelj	13	—	3	13
Vojislav Mitrovič	12 1 3	12,5
Alojz Veselič	10	2	4	11
Tomo Todorov	10	1	5	10,5
Slavko Borojevič	9—7	9
Alojz Šoštar	9—69
Jože Boltez	8-78
Justin Gorenc	8	—	7	8
Jože Kužnik	5—11	5
Franc Krničar	5—11	5
Jože MLšmaš	4	1	11	4,5
Janez -Likozar	4—12	4
Vlado Stanišič	3	1	12	3,5
Tone Veselič	3—13	3
Ludvik Hudiček T — 15	1
Sava: Planika 4:1
(FRANC FEHER - PNEVMATI KARNA I) — V soboto, 9. maja, je bilo na igrišču Planike prijateljsk o nogometno srečanje med ekipar-ma »Sava« in »Planika«. Zaslužen o je zmagala naša enajstorica, ki je nastopila v sestvi: Reš, Bec, D ominko. Oblak I (Cicmil), Zaletel, Vidic, Debeljak, To-plak, Zorman, Oblak II in Feher.
Ce bi vprašali pred tekmo katerega naših gledavcev, kdo bo zmagal, bi vsak brez pomisleka dejal, da Planika. Toda, kakor vidite, bi se uštel! Kako smo torej uspeli?
Že v začetku prvega dela igre smo nekajkrat nevarno prodrli pred nasprotnikova vrata, vendar brez us,peha. Tudi naši nasprotniki nam niso ostajali dolžni in nekajkrat prisilili našega vratarja k posredovanju.
Šele v drugem polčasu se je igra razživela, tako da na prvi gol ni bilo treba dolgo čakati. Centrirano žogo s krila je Vidic poslal iz obrata v nasprotnikovo mrežo ter povedel z 1 : 0. Nekaj minut kasneje je Zorman povišal -na 2 : 0, nato pa so si tretji gol zabili domačini sami. Zadnji, to je četrti gol je dosegel Feher iz solo prodora. Potem, ko nismo znali izkoristiti še nekaj idealnih priložnosti za povišanje rezultata, so igrav-ci Planike znižali na 4:1.
Z igro, ki so jo prikazali proti Planiki, smo dokazali, da v našem podjetju ne manjka dobrih nogometašev in da bi kazalo razmisliti, ali bi na jesen ne organizirali nogometnega prvenstva med ekonomskimi enotami, hkrati pa se prijavili za sodelovanje v gorenjskem nogometnem prvenstvu!?