Čast Bogu na višavah in na zemlji mir ljndem! Sicer mrzla ali kaj lepa je bila prva sv. noč pri Betlehemu, ko se je narodil naš Odrešenik Jezus Kristus, Sin božji. Saj so takral nebo razsvetljevali angeljci krilati, ki so pastireem naznanili rojstvo Zveličarjevo ter veselo prepevali: »Gast Bogu na višavah in na zemlji mir Ijudem, ki so dobre volje!« Jutri zvečer se bomo zopet te vesele noči tudi mi verni Slovenci spominjali in vsepovsod najsijajnejše obhajali. Razsvetlili bomo svoje hiše, razsvetlili cerkve; da, naj le bo svetla sv. noč, saj se ie v njej narodil Sin božji, o katerem edinem veljajo besede: »Jaz sem luč sveta«. Ali pa je tudi politično nebo v Avstriji letos o Božiču svetlo in jasno? Žal, da moramo priznati, da ne! Politično nebo je pri nas oblačno, z gromonosnimi oblaki skoro do cela prekrito, da zvestega Avstrijca groza obhaja. Saj so vsakemu, kdor kak časnik prebira, znani žalostni dogodki, ki so se na veliko sramoto Avstrije dogajali v državnem zboru, pa tudi krvave rabuke na Dunaju, v Gradcu, po mnogih nemških raestih na Geškem in v Pragi. Koncem minolega meseca je marsikdo vzdihoval: Leto 48. je zopet tukaj! Državni zbor, od koder rai izvenkranjski Slovenci edino pomoč pričakujemo, je preložen, poslanei so morali domov. Grof Badeni, ki je bil Slovanom pravičen, moral je odstopiti, in ministerski predsednik je postal baron Gauč, ki še dozdai ni pokazal, dasi je imel dovolj prilike, da je naklonjen sv. kat. cerkvi in pravičen Slovanom. . -f. Taka je sedanja vlada, kako pa je Ijudstvo ? Nemci po mestih in tudi na kmetih po Češkem so kakor besni. Slovani pa smo do dna duše" užaljeni, zakaj? Gledali smo strme, kako je skoraj do cela izpodkopana avtoritčta ali spoštdvanje do predpostavljenih, in to je največje zlo zadnjih dogodkov in to zlo imajo državnozborski ropotarji na svoji vesti. Kako pa je na Ogerskem, torej v drugi naši državni polovici? Ondi še je politično nebo bolj temno, kakor pri nas; tamkaj vlada madjarski kruti liberalizem, ki neusmiljeno zatira sv. cerkev in Slovane. Ob enem pa mladi Košut pridobiva vedno več privržencev, kateri po vsej sili hočejo neodvisno Ogersko, in ako se jim kedaj to posreči, kar Bog obvaruj, potem naša mila Avstrija ne bode več velemoč. Preveč temno je torej politično nebo zdaj v Avstriji; vendar pa Slovenci ne obupajmo! Saj nam na njem migljajo še tri zvezde, zvezde, ki nam boljšo bodočnost obetajo. Prva zvezda je mogočna desnica državnega zbora, ki bolj krepko skupaj drži, kakor kdaj poprej. Vodi jo krščanska pravičnost in v njej niso samo Slovani, ampak tudi katoliškl Nemci. Druga zvezda je vzajemnosl vseh avstrijskih Slovanov: Brat brata ne sme zapustiti! Tretja zvezda pa nas }e ta teden izredno razveselila: Katoliška stranka na Kranjskem ponuja narodni stranki mir in spravo. Da, Nmir in sloga naj vlada po Slovenskem! Na Slovenskeito ne sme vladati liberalizem, ki je vsakemu narodu poauben, posebno pa še nam, ampak naj naš narod ved^io in vedno vodi staro, dobro izkušeno geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« — Angelji so na sv. noč popevali: »Čast Bogu na viSavah in na zemlji mir ljudem!« Da, dajmo Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, bližnjiku, kar je bližnjikovega! Ta nauk naj velja za vse avstrijske narode, in morda že drugo leto bomo slavili prav veseli Božič!