Štev. 201 TRST, petek 22. julija 1910. Tečaj xxxv IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA »Odi ib ni d«! lah la praznikih ti 5., m penedelJMIi ik t. ijutraj. y*aa»l£ne itc7. se prodajajo po 3 nv6. (6 atol.) ▼ nnogi tetakamah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, §t. Pvtrm, F^tcjni, Sežani, Kabražini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdev-iitni. Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nve. (10 stot.). ««LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI t fikokoeti 1 sauene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi p« S »t. mm, ttvzartnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po f9 et. mm. Za oglase t tekstu bata do 5 vrst 20 K, vsaka •adaljna vrsta K *2. Mali oglasi po A atol. beseda, naj-aui pa 40 atol. Oglasa sprojama Inaeratni oddelak uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno la upravi „Edinosti". »m =r Plačljive In utožijivo » Trstu. OksiW ^Utiintg« druitv« JUiaoflf* za Primorsko. r sdinsrti is mm41 xa mIo leto 34> K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na aa- rodfee brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira, ■aretalna na n«dsljska Istanje „SDIMOBTI" stana: it »•la >«t* Krta 5 30, *a pel 1*U Krem l iO. 7ii depuri naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke vama pisma m nt sprejemaje I* rekepiel tt vrafiaje Marečmino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO t etiot Giergle Galattl 18 (Naredal dan) Izdajatelj in odgovorni urednik &TEFJLN GODINA. Lastnik koasoroij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulic* r- ■ ■ ■ — GHorgio Oalatti stev. 18. == FaStne-hranllaltnl ra?ua SL 841 652. TELEFON SI. 11-57. BRZOJRUNE UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 21. V današnji seji je imel ministerski predsednik dve uri trajojoč govor, v katerem je pobijal izvajanja opozicijskih govornikov, ter razvijal ponovno svoj program. Rekel je med drugim, da je potrebno, rešiti narodnostna vprašanje. Potovanje Khuen-Hedervary-ja v IS1. BUDIMPEŠTA 21. Ministerski predsednik grof Khuen-Hederv.iry utegne odpotovati v Išl še le jutri, ker hoče ministerski predsednik počakati glasovanje o adresni debati. Častna afera Justh-Montbach. BUDIMPEŠTA 21. Častna afera poslancev Justha in Montbacha je bila sinoči poravnana vsled izjave Montbacha, da ni hotel Justha razžaliti. Kronanje angleške kraljeve dvojice. LONDON 21. Pred palačo James in na raznih točkah Citty je bilo danes ob običajnem ceremonielu javno razglašeno, da se bo kronanje kraljeve dvojice vršilo meseca junija 1911. Spričevalo pridnosti za tržaške izletnike v Rim. DUNAJ 21. Jutrišnji „Fremdenblatt" bo prinesel sledeči komunike: „Pred nekaj dnevi so prinesli italijanski listi poročilo, da je avstroogrski poslanik na kraljevem italijanskem dvoru v Rimu gospod pl. Merey opozoril italijansko vlado na neko manifestacijo, ki se je baje dogodila v bersaglirskem muzeju o priliki obiska članov tržaškega ljudskega vseučilišča v Rim. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da je ta vest, ki je bila sic^p med tem tudi že v italijanskem časopisju dementirana, popolnoma izmišljena. Obisk italijanskega ljudskega vseučilišča v Rimu, ni dal gospodu pl. Meravu niti najmanjega povoda za kakoršnokoli intervencijo. Marijanski kongres v Solnogradu. SOLNOGRAD 21. Včeraj je bil slovesno zaključen svetovni marijanski kongres. Procesije se je udeležilo 22 šKofov. Prihodnji kongres se bo vršil v Reimsu leta 1912. Nova železnica. BORGO 21. Danes je bila otvorjena nova železnica Benetke-Bassano-Trent z vlakom Benetko-Trent, ki je ob 10. uri predpoludne pasiral postajo Borgo. Hiše ob železniški progi so bile v zastavah. Štrajk železničarjev na Angleškem. NEW-CASTLE 21. Zastopniki štajkov-skih voditeljev so imeli sinoči z zastopniki železniških družeb razgovor, ki je bil brez vspeha. Število štrajkovcev v Middlesborughu je naraslo na 2000. Boji med Portugalci in kitajskimi pirati. LIZBONA 20. Glasom neke uradne brzojavke iz Macao so čete zaposedle otok Colovan. Osvobodili so 16 oseb in vjeli 44 morskih roparjev. Predstoječi generalni štrajk železničarjev na Francoskem. PARIZ 21. Vojni minister je ukazal 15. ženijskemu polku, naj bo za slučaj železniškega štrajka pripravljen. V Versaillesu na- PODL1STEK. Žensko srce. Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B, Julija meseca, leta 190..., je bilo, ko se je Ervin Laurence (izgovori Ervan Lorans), drugi poslaniški tajnik nekega severnega dvora, spri z nekim plemenitašem iste dežele. Stvar se je dogodila pri neki vistpar-tiji, kar pa je bilo samo pretveza, kajti vzrok je tičal očividno v tekmovanju kake galantne dogodbice. Dasiravno ni imel Ervin Laurence že tri leta sablje v roki, je vendar prizadel svojemu nasprotniku težke rane. Ali ta zmaga njegove samoljubnosti mu je pokvarila njegove praktične interese; kajti ranjeni plemenitaš je bil najstareji sin mi-nisterskega predsednika : poleg tega pa je Ervin vsprejel dvoboj, ne da bi bil prej to naznanil svojim predstojnikom. Tako je bil le premodri diplomat, ki vrhutega vsled svojih političnih nazorov ni bil baš priljubljen v ministerstvu, odpuščen z začasnim dopustom: mala hipna nemilost, h kateri so mu prijatelji še čestitali, hajajoči se oddelek polka je že prejel nalog, naj straži železniško progo v departemen-skih Seine in Oise. Tukajšnji uslužbenci in delavci podržavljene zapadne železnice so imeli shod, da zavzamejo svoje stališče t vprašanju štrajka. Zastopniki sindikata so pozvali železničarje, naj ne bodo nestrpni in naj mirno čakajo na signal štrajkovskega odbora. Najvažnejše je, da pričnejo vsi ob stl uri štrajkati. Konečno je bila vsprejeta resolucija, ki vsebuje težke pretnje proti ■elementom, ki omahujejo, in poziv štrajkov-skemu odboru, naj čim prej proglasi generalni štrajk. Generalni štrajkovski odbor spiošne delavske zveze, je za nocoj sklical sejo, da se posvetuje o odredbah z ozirom na generalni štrajk železničarjev. Poplava v Rišinevu. KIŠENEV 20. Vsled nalivov v minoli noči, je mesto poplavljeno. V niže ležečih mestnih delih so morali prebivalci bežati skozi okna. Najbolj poplavljen je kolodvor. Promet na ulicah je oviran. Mostovi so pod vodo. Več hiš se je podrlo. Kolera. PETROGRAD 21. Gubernija 'lambov in okrožje Balta gubernije Podolija sta proglašena, da sta v nevarnosti pred kolero, Ko-stroma, Pensa in Tula, da so pa ugrožene od kolere. CARIGRAD 21. „Taninu zatrjuje, da so v lazaretu v Kavaku ob Bosporu kon-stantirali slučaj kolere. TURČIJA. CARIGRAD 21. Govori se, da je v zaroto zapletena tudi princesinja Sadie, hči bivšega sultana Abdul Hamida. CARIGRAD 21. V turških krogih zatrjujejo, da je bil vrhni voditelj zarote neki bivši veliki vezir.____ Beru 21. Danes je ob krasnem vremenu začela tu strelska slavnost švicarske zveze. Pol milijona za germanizacijske svrhe Trsta in Istre! (Zvršetek.) To občutimo povsodi, kjerkoli je Slovenec z Nemcem v dotiki. Povprašajte le razne c. k. uradnike, profesorje, učitelje in tudi sluge. Vsi vam bodo govorili, koliko domišljavosti, koliko objestne samozavesti, da so pripadniki herrnvolka, naroda, ki je poklican za gospodstvo nad drugimi, vlada med Nemci nasproti našincem ! Kateri Slovenec, ki je v službenih stikih z Nemci, ni še občutil tega na lastni koži ?! A že vzgoja v rodbinah skrbi, da ta prevzetost in nadutost prehaja od očeta tudi na sina. Kakor se vede Nemec-oče nasproti slovenskemu uradnemu tovarišu, tako se vede tudi nemški šolarček nasproti součencu slovenske narodnosti. Že nemškemu otroku sta duša in srce prepojena s sovražtvom do drugo-rodcev. In neverjetno, ali resnično: bilo je že žrtev temu sovražtvu pri malih in velikih. Pustimo male ! Interesantno poglavje bi bilo, ako bi hoteli pripovedovati, kako zna kak german-ček izrabljati svoj položaj in si pamagati — kajti ta mu je omogočila, da se je povrnil zopet v Pariz. Tudi on sam je bil s tem docela zadovoljen, kajti romantična stran vse zadeve je popolnoma zasenčila vso neprijetnost in izgubo. Vendar je bila v tem nevspehu skrita resna nevarnost: v skoro najkritičnejem trenotku svojega moralnega življenja je bil obsojen v brezdelnost. Stal je ravno na odločilni točki preobrata, pred katerim ga je varovala dotlej njegova, četudi malenkostna zaposlenost v tajništvu. V istem trenotku, ko je ta delavnost prenehala, so se pokazali očitni znaki duševnega trpljenja, ki se je lotilo mladega moža. Ervin Laurence je bil ob tistem Času v triintridesetem letu. Bil je visoko vzraščen in vitek in je imel na sebi neko posebno nežnost, da je izgledal še mlajši, nego je bil v resnici. Do posebno mladeniškega izraza mu je poleg telesa, in sploh vsega gibanja, pripomogel tudi njegov obraz, ki je ohranil skoro še otroško fizijognomijo. Toda globoke brazde ob očesnih trepalnicah, ki so se ob vsakokratnem nasmehu nagubančile v kotih, medla barva obraza, ki je izdajala uspehanost krvi, utrujeni izraz njegovih temnomodrih oči, in še mnogo drugih znakov je pri intenzivnejem opazovanju jasno kazalo, kako se je ta na zunaj z lekcijoniranjem in repeticijami! To mu je bolj na srcu, nego dolžnost v šoli. Marsikateremu bi se moglo zaklicati: gospoda, vi ste vse, samo to ne, za kar vas država plačuje! Od leta do leta se množe pritožbe, da tu pa tam na nemških zavodih velja kaj v razredu le tisti, ki ima tega ali onega za korepetitorja. In vendar je ministerskih in namestništveirih odredeb, ki se odločno protivijo taki — praksi ! Gori smo omenili — žrtve. Dogaja se, da je bil učenec pozvan k izpitu iz 3—4 predmetov, dočim ga v resnici niso pripustili niti k enemu, marveč padajo in morajo ponavljati, ali pa zapuščajo zavod, ker — — — so Slovenci! Tako sd dogaja na ljudskih in tudi na srednjih šolah. Naravno je potem, da je čuti iz ust učencev o vzrokih takemu postopanju mnenj, ki niso laskava za ves zistem na teh šolah. Kakov favoritizem in nepotizem vlada na takih zavodih, videli smo nedavno v Puli. Mladiči so postali definitivnimi, dočim stareji Slovenec ostaja suplent, pa naj je tudi Slovenec le po imenu in rojstvu in naj se še tako trudi, da bi ugajal nemškim mogotcem. Ostaja suplent, ker ga ne smatrajo — zanesljivimi Kaki mladiči so n. pr. na tukajšnji drž. gimnaziji že definitivni ! Komaj da so dovršili poskusno leto. Da, nekdo med njimi je celo brez tega poskusnega leta postal definitivnim srednješolskim učiteljem ! In kaki mladiči.so tudi na ljudskih in meščanskih šolah! Človek, ki ima posla na teh zavodih, a ne pozna oseb, bi mogel celo priti v zadrego : je-li oseba pred njim učitelj ali — učenec! Potem pa tudi ni čuda, da disciplina na teh zavodih ni ravno uzorna in da je ves pouk le nekako brskanje in tavanje brez nikake zistematike, brez vsacega ozira na pedagogična načela. Vse je le nekaka dresura. Na razvoj duše in srca se niti ne misli. Kako neki ?! Kako naj učitelj deluje na srce, kako naj vzgaja, če pa je učencu popolnoma tuj in se često niti ne razumeta!! Posledica temu pomanjkanju vsake pedagogike je obžalovanja vredno podivjanje in razposajenost med mladino. To so žalostni pojavi — žalostni posledice nesrečnega zistema, ob katerem učitelj ne pozna ne socijalnih ne narodnostnih razmer kraja, kjer naj bi vzgajal mladino. Kako vse drugače delujeta beseda in izgled učitelja in vzgojevatelja, ki nosi v sebi ljubezen do poverjenega mu mladega bitja! ! Te razmere se zde naravnost neverjetne, ako nam niso pred očmi pravi vzroki, radi katerih je uveden tak zistem, ki ga moramo mi Primorci prenašati že 30 let. Zistem germanizacije nam grozi na vseh koncih in krajih. Avstrijska slepota pomaga graditi most od Belta do Adrije. Nemški val postaja vedno veči in silneji. Najboljši materijal za gradnjo onega mostu ima dajati — šola ! ! To moramo imeti pred očmi, ako hočemo umeti sicer neumljivo dejstvo, da država, ki ima ravno sedaj svoje finance v popolnem razsulu, trosi letnih pol milijona kron za nemško šolstvo, kjer domačih Nemcev niti ni! Pol milijona v germanizacijske svrhe... / tako lep in mladosten mož že davno izživel naskrivaj. Skupnost vseh teh različnih potez je napravljala izreden utis, kakor da ima človek pred seboj še prav mlado in komaj napol izžito bitje. Strasti so pokvarile fanta in utrujenost tega otroškega obraza, je bila samo vidna sled skrivnega in tihega delovanja, marsikake okolnosti, ki je slabo uplivala na tega že od rojstva pre-nežnega in slabotnega dečka. Ko mu je bilo petnajst let, je zgubil roditelje; z osemnajstimi je postal posestnik malega premoženja in tako je preživel svojo mladost popolnoma nebrzdano. Ervin Laurence je imel ono sentimentalno dušo, ki dela, da si človek pri najmanjši ljubavni norčiji predigrava v trdnem prepričanju komedijo ljubezni. Njegov čedni, ne docela možki profil s finimi, mehkimi brčicami, se je prav podajal njegovim ljubkim, včasih kakor mačica laskajočim maniram. In ker mu je med njegovim večletnim službovanjem na Quai d' Orsay-u glavno opravilo obstajalo v tem, da je dvoril vsem damam po vrsti, doživel je marsikako pustolovstvo, katerim se je uda-jal vsega in popolnoma, in ni mislil nikoli na to, da v tem hipnem razveseljevanju izgublja in ugonablja svoje najboljše moči. (Pride še). Politika nemško-nacijonalnih jezuvitov v Bosni je danes vsemu svetu razkrita. Tisti nesrečn govor škofa Šarića, te desne roke nemško-jezuvitskim sugestijam slepo udanega nadškofa Stadlerja, v katerem se je kratko malo odrekala Srbstvu v Bosni vsaka pravica: tudi ta nesrečni govorniški eksces je bil posledica onih usodnih vplivov. Spoznanje o tem je prodrlo vsesploh. Izvzemši glasil zbesnelega in korumpiranega frankovstva, borniranega furtimaštva (ki pa se nota bene, daja voditi od istih nemško - jezuvitskih vplivov) in pa v svoji protisrbski tesnosrč-nosti zagriženih disidentov Frankove stranke — obsoja vse drugo hrvatsko časopisje govor Šaričev. In celo nemško časopisje meni, da je bil ta ekstempore vojevitega škofa neumesten, ker skrajno neroden ! Tudi konservativneji hrvatski listi, ki sicer odkrito stoje z vsemi svojimi simpatijami na strani katolicizma — ne morejo umeti početja Ša-rićevega. Tako pravi „Agramer Tagblatt** — posebno naglaševaje, da ni kazal nikdar nikakih predsodkov nasproti „Kat. Udrugi4* v Bosni, — da je to nemodra in neprevidna politika na hrvatski strani, ako se deluje s takimi grdimi sredstvi. Kajti le v interesu tretjih] je, ako se nasprostva med Hrvati in Srbi v Bosni še bolj pooj-strujejo, mesto da bi se ublaževala. Naj se že o hrvatski politiki dr. Mandića vodje „Hrvatske zajednice", sodi kakor hoče, to treba vendar — naglaša „Agramer Tag-blatt" — lojalno priznati, da po njem doseženo sporazumljenjo s Srbi pomenja gotov napredek v boljšanju situacije za Hrvate. Kajti negacija v politiki je že v občt neumna stvar, a posebno še, ako jo tira oni, ki je sam v manjšini Srbi so tu, so v Bosni celo v številni premoči nasproti Hrvatom. Zato treba računati ž njimi. Kdor hoče res delati za združenje Bosne s Hrvatsko, ne sme delati tako kakor škof Šarić, ampak mora mirno in brez strasti presojati stvari. Šarić je brez vsake potrebe le kom-pliciral položaj. Ta trezna izvajanja naj bi hrvatski in slovenski — nadkatoliki uvaževali. Koliko bolje bi bilo potem za narodno stvar Hrvatske in s tem tudi za — katolicizem ! In ko mi tako-le razmišljamo o tem zaletu v ogenj, glede katerega bi bil moral škof Šarić — ako ni več nego šušmar ▼ političnih stvareh —, sam vedeti v naprej, da si opeče prste in da zvrši s fijaskom — nam prihaja posebna misel. Misel namreč, da je bil njegov govor le posledica razkritij v „Hrvatski obrani* hlapčevanju Stadlerjeve struje nemškemu jezuvitizmu — torej obupen poskus rešitve iz grde luči, v katero so jih postavila ona razkritja. Šarić si je morda mislil: Za hrvatske šovene je najbolje spričevalo o pravem hrvatstvu — sovražtvo proti Srbom. Dajmo torej s skrajno hrvatsko-sovinističnim nastopom kazati — kaki krerneniti Hrvatje smo ! Nu če sta Šarić in Stadler tako računala — danes bi morala biti na jasnem, da sta temeljito zaračunala. Svoji struji nista nič koristila, pač pa sta ljuto zadela svojo lastno politično reputacijo." E, da da, tako je povsodi: kar je že preojstro, se ne da še ojstreje brusiti, marveč — se krha 1 Hrvatska kriza. Iz Budimpešte javljajo, da ves ogrski kabinet sogta^a v tem, da ministerski predsednik grof Khuen priporoči kroni, naj ne vsprejme demisije. Tako odločitev krone se tudi splošno pričakuje. A kaj bo pomenjalo to? To bo pomenjalo — kar potrjuje tudi umirovljeni sekcijrki načelnik Milan Roje, ki je bil v odlični meri udeležen na sedanji kampaniji hrvatsko-srbske koalicije — da vendar ni še vsega konec med banom Tomašičem in hrvatsko srbsko koalicijo in da utegnejo imeti oni prav, ki niso prečrno-gledi grede rešitve te krize. V neki situva-cijski sliki „Obzora" je celo trditev, da se je po demisiji bana Tomašiča položaj zbistril. — Čim krona ne vsprejme demisije, bo mogel ban vnovič stopiti pred koalicijo ter jej konkretno povedati, v koliko se more zadostiti nje zahtevam glede avtonomnih vprašanj. Seveda se ne more še govoriti, da-Ii bo na podlagi teh izjav kompromis možen. Da je dandašnje stanje v deželi nemožno, to je seveda gotovo ; temu primerno bo hrvatsko-srbska koalicija presojala položaj in urejala svoje postopanje. V taki luči se kaže položenje v tem hipu. Seveda morejo priti kar čez noč presenetljive spremembe v dispozicijah. Stran II »EDINOST« št. 201. V Tratu, dne 22. julija 1910. Akcija v povzdigo avstrijskega ribištva. Kakor doznajemo, pripravljajo v mini-sterstvu za trgovino odredbe za gospodarsko povzdigo avstrijskega morskega ribištva. — Predvsem so uvedeni energični koraki v pobijanje vseh ribiških prestopkov, posebno pa lova z dinamitom, ki je že strogo prepovedan radi svoje velike škodljivosti. Sedanje kazensko postopanje se ni moglo izdatno protiviti že v navado prešlim ribiškim prestopkom, ker mu je nedostajalo hitrosti in energije ter individualizirala posamičnih slučajev. Podrejene oblasti so dobile natančna pojasnila po katerih naj postane postopanje proti prestopkom jednostavneje in se isto izdatno skrajša. Ob enem se ustvari gotovost, da se bo v odmeri kazni vsaki individualni slučaj primerno uvaževalo in da se bodo odmerjene kazni tudi strogo izvajale. Nadaljnih odredb v saniranje razmer morskega ribištva, izlasti glede gospodarske organizacije morskih ribičev, je pričakovati v najbližjem času. RUSIJA. Ojačenje ruskih garnizij na nemški in avstrijski meji. Zbog sporazuma z Japonsko zniža Rusija število svojih posadk na daljnem Vstoku ter jih bo dislocirala na zapadni meji, to je proti Avstriji in Nemčiji. Dislokacija čet bi se imela zvršiti do 1. aprila 1910. Poneverjenja pri intendanci. Bivši šef intendance odeškega vojnega okraja general Jurov in 45 častnikov odeškega in kijevskega vojnega okraja so bili aretirani radi poneverjenj in izročeni vojni sodniji. Dnevne novice. Conte Jakob Ceconi. Dne 18. t. m. je umrl na svojem posestvu pri Vidmu conte Jakob Ceconi pl. Monteccari, eden najspretnejših železniških podjetnikov v Avstriji. j Pokojni conte Ceconi je začel svojo barijero kakor navadni zidarski podajač.! Polagoma se je povspel do akordanta ter postal sčasoma eden največjih podjetnikov v Avstriji in Italiji ter — milijonar. Nek-' danji zidarski podajač je postal italijanski grof in avstrijski plemič. j Njegovo zadnje delo je bil bohinjski predor, pri katerem je kljubu temu, da so na severni strani predora pridrle ven ve-' like množine vode, vendar dovršil delo osem mesecev preje, nego bi bil moral po pogodbi. Od vseh podjetnikov je bil on edini, ki je pravočasno dovršil svoje delo. Da je doprinesel ta (skoro bi rekli) čudež, to mu je bilo možno le vsled soglasja med njim in njegovimi delavci. Pod njim so služili delavci pri osem-urnem delu po 20 in več kron na dan. — Kljubu svojemu bogastvu je vendar ostal vedno isti preprost mož, pravi oče svojim delavcem. Pokojni Ceconi je pokazal, kako se da lepo združiti interese delavcev in delodajalcev, interese dela in interese kapitala. Delavci so bili pri njem zadovoljni, a on si je pri tem zaslužil milijone ! Konečno bodi še omenjeno, da je bila njegova zadnja žena — Slovenka. Srbski princ Gjorgje. Belgradski list poročajo, da je princ Gjorgje obolel na slepiču. Bolezen da je že stopila v kritični stadij. Listi, ki stoje princu blizu, napadajo vlado, katero dolžijo, da je prinčevo bolezen namenoma zatajila. Ko je bil princ v posadki v Milovanovacu, je prosil, da bi mu se dovolilo, zapustiti garnizijo in se podati v Beligrad v zdravljene. Vlada pa je prinčevo prošnjo odbila. — Radi napačnega zdravljenja od strani zdravnikov v Milova-novem, je postal položaj nevaren. Tudi v kopališču Vichv, kjer se nahaja sedaj, trpi zelo zbog slepiča. Padel da je večkrat v nezavest. Ker trpi princ tudi na pomanjkanju teka, se je njegov položaj od dneva do dneva poslabšal. Zato se je moral princ podati v nek pariški sanatorij, da se podvržje operaciji. Te vesti so vzbudile velik strah v častniški krogih, in zato je bila odposlana iz častniške kazine v Pariz nujna brzojavka, v kateri se prosi princa za poročilo o njegovem stanju. Princ je odgovoril: „Globoko ganjen vsled živega sočustvovanja ljubljenih bratov orožja, se zahvaljujem vsakemu posameznemu iz polnega srca. Moje zdravstveno stanje sicer ni zadovoljivo, vendai tudi ne vzbuja strahu. Zdravljenje v Vichy-ju je moje bolečine zmanjšalo, a žal, ne odstranilo. Nadejam se, da se spretnosti tukaj-šnih zdravniških avtoritet posreči zopel vspostaviti moje zdravje. Prosim Vsegomoč-nega, da bi mi bilo tudi v bodoče mogoče služiti naši ljubljeni domovini kot zdrav vojak Tovariški pozdravi Gjorgje". Prečitanje te brzojavke so sprejeli častniki z živijo-klicem na princa. O potovanju kralja Petra na Ce tinje. „Beogradske novine", ki so v stiki! s črnogorskim knezom, poročajo, da je kne; Nikola povabil kralja Petra, naj pride osebno na Cetinje povodom jubilejnih slavnosti ali kralj Peter da ni še definitivno odgovoril. Neki listi poročajo, da tudi sam ruski posl. v Belemgradu posreduje, da bi kralj Peter šel na Cetinje. Split — glavno mesto Dalmacije. „Naše Jedinstvo" piše, da se v vladnih krogih razmišlja, ako bi ne kazalo proglasiti Split za glavno mesto Dalmacije. To vprašanje postane aktuelno, čim se dogradi dalmatinsko — belokranjska železnica. Potem bo imel Split najbolje zveze z ostalo monarhijo in bo vsled tega najbolj pripraven za glavno mesto. Kakor se čuje, temu načrtu tudi dunajski krogi niso nasprotni. — Uresničenju te ideje bodo seveda nasprotovali Italijani, ker je Zader, sedanje glavno mesto v italijanskih rokah in bi s preselitvijo deželnih in drž. uradov v Split moralo to italijansko mesto popolnoma propasti. Razširjenje volilne pravice na Francoskem. — Iz Pariza javljajo : Ministerski predsednik je priobčil predsedniku lige za splošno volilno pravico na Francoskem, da namerava vlada ugoditi zahtevam lige in razširiti volilno pravico.. Cesarske vojaške vaje na Ogrskem. „Zeit" poroča, Ja odide cesar bržkone 1. ali 2. septembra iz Išla v Schonbrunn, odkoder se poda na velike vojaške vaje na Ogrskem. Novi kardinali. Iz Rima poročajo: Ponovno odgodjem konz^storij se bo vršil meseca novembra. Ob tej priliki bo imenovano več novih kaidinalov in sicer: dunajski nuncij Granito di Belmonte; vatikanski majordom Bisleti, boionjski r.adškoi, westmin-sterski nadškof, dva Španca,, en Portugalec in en Francoz. Amnertija v Črnigori. Knez Nikola je sklenil podeliti splošno amnestijo vsem političnim kaznjencem, ki se nahajajo sedaj v\ i ječah in onim, ki so pobegli v inozemstvo.] Ukaz o amnestiji bo razg-ašen par dni j ; pred kneževim jubilejem, bržkone dne 6. avgusta. Sestanek cesarja Viljema z ruskim carjem. — Glasom petrograjskih vesti se cesar Viljem prihodnji nesec sestane z ruskim i carjem v finskih vodah, kjer bo tadaj poslednji križani s svojo jahto. Trgovinska pogodba rsed Srbijo in Avstroogrsko je gotova. Ker Avstrija ni dovolila uvoz žive živine in je tudi kontingent zaklane živine manjši, kakor je bil določen v trg. pogodbi leta 1938, tudi Srbija ni dovolila skorc nikcikih koncesij,. Pogodba je torej tafca, da od iste ne bo imela ne ena ne draga država kake koristi. — Krščansrio-socijalni teror na Dii<-naju. Dunajske svobodomise'ne s franke so začele sklicevati shode, na kateri a se razpravlja o aferi Hraba—Axmaim. To seveda ni po volji krščanskim socijalcem, ki bi vso t& umazano afere radi pomašili tako ali tako Zato so začeli kar po vrsti razbijati shode, na kateri'i se raz-jpravlja njim tako neugodne stvari. „Novoja Vremja^ — ielnišia družba. ' Velikoruski !ist „Novoje Vremja" namerava baje prevzeti neka delnišl& dražba z os-:novno glavnico 3 milijonov rabljev. List baje spremeni tudf svojo politično tendenco. Kongres slovanskega učite!$stva se bo vršil od 10. do 14. avgusta tega leta v Kra-kovu. Katastrofalno neurji v Evropi. — Iz Nemčije,. Holanci|e, Francoske in< Angleške javljajo o groznih katastrofalnih vremenskih nesrečah. Silni nalivi so provzročili ogromno škodo. Mnogo oseb je ubila strela,, a več rek in potokov je izstopilo iz korita in preplavilo cele kraje. Izlasti so trpeli Haag, Rotterdam in Amsterdam, nadalje Chalons in Nancy, najhuje je pak neurje razsajalo v Londonu. Skoda je tako ogromna, kakor ni že davno zabeleženo v kronikah, Vsled neurja in- neprestanega deževja se je v Ha-vru na Francoskem in v njega okolici začela usedati zemlja. V Mallony-u je odplavila voda nad 300 kubičnih metrov zemlje. V nedeljo zvečer je tazsajal v okolici Epiaala strašen orkan, ki je opustošil vso bližnjo in daljšo okolico. Mnogo krajev je pod vodo. V nekem samostanu sta utonili dve nuni. Domače vesta. Zopet strašijo z. nemškim škofom. * Slučajno nam je prišel v roke novi tržaški * list, ki se imenuje „Corriere Adriatico" in " od katerega je izšlo do sedaj 13 številk, ■ kakor je razvidno iz čela lista. Čujemo, da je ta iist najnoveji poskus * gotovih krogov; zabijati našim sosedom ■ italijanske narodnosti avstrijski patrijotizera ■ v glavo. Mi tega lista dosedaj še nismo t omenili, ker mu pripisujemo ono važnost, ■ ki jo — ima! Namreč: da bodo njegovi » zaplečniki olajšani za nekaj tisočakov. No, v - gori omenjeni številki ima ta list vest, ki mora v visoki meri zanimati tudi našo javnost. Gre se namreč za „izvirno" brzojavko, katero priobčuje „C. A." iz Gorice in \ - kateri je rečeno, da bo tržaškim škofom i imenovan direktor „Anime" v Rimu, mon-l signor Lohninger. Ker sodimo, da jc omenjena „brzojavka" v „Corriere Adriatico" tendencijozna in le poskus zaplečni-kov tega lista, kaj poreče javnost, povemo gospodom, da je Škoda delati take vrste poskusov in ribariti v motnem. Stališče Slovencev je znano in če hočejo gospodje mir, naj vpoštevajo to stališče. Sicer smo pa mi pripravljeni na boj, ker znamo, da od avstrijske vlade ne moremo pričakovati nič dobrega in tudi nič pametnega, a gospodje naj gledajo, da jih ne bo bolela glava. Imenovanje Nemca bi bila tem večja provokacija, ker je več v vsakem oziru sposobnih kandidatov - domačinov slovensko-hrvatske, oziroma italijanske narodnosti. Trgovci! Podpirajte svojce ! Vozniki za prevažanje blaga na tržaškem trgu so delali doslej medsebojno in vzajemno. Sedaj pa so imoviteji vozniki s kruto roke posegli v to koristno in za vseh pravične razmerje. Ustanovili so velik trust, s katerim hočejo udušiti vse manje voznik? in jim ugrabiti i tisti borni košček kruha, s katerim so se j pošteno preživljali. Nu, mali vozniki se no-! čejo kar tako križem rok udati nemili usodi, | marveč se hočejo braniti z vsemi močmi, j V ta namen so se združili v zvezo, da j bodo z druženimi močmi po možnosti odbi-' jali konkurenco mogočnih požrešnežev. Svoje ! zastopnike in vodjo ima ta zveza v kavarni „Miramar", nasproti južnega kolodvora* št. \ tel. 748.. To zvezo, v kateri je mnogo naših I j u d i j in sploh sami domačini Tržačani, toplo priporočamo našim trgovcem in jim moremo v imenu zveze zagotoviti najtočnejo postrežbo po primernih cenah. Našim trgovcem veljeva tu na le čut sorojaštva, ampak tudi čut pravičnosti in človekoljubja, da s? ravnaj* po geslu: Svoji k svojim! Dr. Šušteršičev sin zna slovenski, tako poroča „Slovenec-, ki prisiavlja tudi, da zna mladi Sušteršič bolje slovenski, nego vsi uredniki „Edinosti" skupaj. Ker nam samim ne gre, da bi izrekali ■' sodbo c svojem poznanju slovenščine, se-j veda ne moremo odgovarjati tej ,,Sloven-čevi" klasifikaciji, a opaziti moramc; da piše ■ j tudi „Slov. Nar.", ki bi, imel poznati precej bolje razmere v dr. Šršteršičevi družini, , nego jih poznamo mi, „da ta sin dr. Šu-| šteršiča m nikdar obiskaval slovenskih šol, I ■ ker so tc za njega preslabe, in da menda i 'sploh, ne zna Slovenki". j Če ni nikdar obiskaval slovenskih šol, j ! potem pač tudi slovenskega jezika ne more! poznati, ker kolikor je nam znano, je tudi I j občevalni jezik v družini dr. - Šušteršiča — j ■ nemški. Ker torej „Slovenec" že trdi, da znata mladi gospodi Sušteršič t^ko dobro slo-1 j venski, naj nam še pove, kje se je naučil \ ;te slovenščine? Obupni položaj poštnih.1 poduradni-i ; kov. Prejeli smo : Tukajšnja skupina društva j • poštnih in < brzojavnih uradnikov je imela ) dne 16. t. m. svojo sejo, na; kateri je bili glavni ra2govor o nezaslišanih krivicah, ki) ■ [ih zagreša direkcija proti poduradnikora.; ! Stvar je namreč taka-le: Poštni poduradnik more postati vsakdo,; ki je napravil skušnjo: a) za. dostavljanje vseh pošiljatev in za sprevodnika pošte po železnici:. b) mojstra v tehničnem oddelku za j brzojavne in telefonične naprave. — Koliko dela, truda, skrbi In nočnega počitka je mo- i ral ta revež žrtvovati, predne je mogel na- j praviti to skušnjo,, ki naj mu pomore do; nekoliko ugodnejšega službenega položaja,. do mesta poduradnika! Mnogo jih je, ki so 10 in tudi 20 let že izvrševati službo, za katero so potem še le polagali izpit. V tej službi so izrabili vse svoje moči in si morda nakopali tudi kako i bolezen. Izlasti je listonošev,. ki so že po i 15 in 20 let vršili skrajno naporno in ubivaino službo> da so končno obnemogli in skoro ohromeli v nogah. Da si takim trpinom službe slednjič odkazuje laglja na- | , loga, ko jim ne treba mnogo hoditi: to je menda pač že postulat najelemeatarnejše pravičnosti ip humanitete. Pa tudi na škodo službe ni to, kajti; v delokrogu pošte je raznih opravil, ki so sicer laglja, a vendar zelo važna. Le prav j je, da se take službe izročajo ljudem, ki so na eni strani fizično že mnego pretrpeli, na drugi pa so si po večletni praksi in izku-: stvu pridobili sposobnosti, ki jih mladi usluž- ' j benci nimajo. Toda gospodje na direkciji sodijo od nekdaj nekoliko drugače. Take laglje službe, oddajajo navadno radi le izvestnim — ljub- j ljencem, brez vsacega ozira na službena le- ; i ta in sposobnosti. Sedaj pa hoče ista direkcija še korak { dalje v svoji že znani nehumamosti in brezobzirnosti do vsega podrejenega osobja, iz-, vzemši le — kakor rečeno — gotove mi-[ ljenje in varvance. i Takih nesrečnežev, ki so po večletnem ► naporu postali nesposobni za težko službo, , a imajo še vse potrebne fizične in duševne i moči za opravljanje lagljih služeb, se ho-r čejo sedaj mogotci na direkciji jednostavno i iznebiti. . t In pa še na kak način 1 Postavili so jim , nož na vrat: ali nazaj v teško službo, ali t naj se puste degradirati v najnižjo katego-i rijo navadnih uradnih slug, ali pa naj — - gredo v penzijo t / Prvi, drugi in tretji slu-; čaj je hud udarec za te trpine. Ker vsled opešanja po krivdi službe se morajo odločiti: ali za moralno ponižanje (degradacijo), ali pa za občutno materijalno škodo (pred časom odhod v penzijo). V tem poslednjem slučaju pomenja odredba direkcije krutost tudi nasproti družinam, ki bodo morale radi malenkostnostne penzije naravnost pomanjkanje trpeti. i Govori se sicer, da je prišel tak nalog od ministrstva. To pa nam še vedno ne pojasnjuje dejstva, da se je še potem pokazalo, da so le radi kaprice kakega predstojnika še močne ljudi, ki so radi opravljali tudi težko delo, odpravljali iz dotič-nega oddelka, in gonili tja stareje zaslužne poduradnike, ki imajo skušnjo za laglja, a vendar važna opravila! Tako ubijajo više poštne oblasti nekatere poduradnike gmotno in moralno in jih po mnogih letih trpljenja v službi tirajo naravnost v obup. Ali vendar se vprašujemo mi: ali nt živimo v moderni in pravni državi, ali nc živimo v dobi humanitete! — Ali je res še ravno država najbolj nehumanen deloda-! jalec ! ! Iz srca bi bili hvaležni našim poslancem I ako bi glede teh vprašanj malce potrkalr • tam gori v ministerstvu za trgovino ! Morda ! bije vendar tam gori kako srce nekoliko bolj blago in — človeško, nego pa na di-: rekciji v Trstu ! List „Corriere Adriatico", katerega danes omenjamo prvikrat na drugem mestu, j si je že v tej kratki dobi, odkar izhaja, pri-; dobil naš — disprezzo (da nas bodo gos-j podje bolj razumeli.) Govoreč v včerajšnji ; svoji številki o nekem sleparju, rodom iz |Hrvatske, vsklika že v naslovu; „Ancora u n truffatore croato!" Torej zopet Hrvat in zopet jeden. In-;famije, ki jo vsebuje to dvojno naglašanje, fne bi trebalo še le pojašnjevati. To zveni tako, kakor da so goljufi hrvatska špecija-I liteta. No, seveda, kedaj so še zaprli kakega ! goljufa, ki je bil n. pr. italijanskega rodu, aK pa črno-rumeno patentiran ? ! Sicer pa naj le zasramujejo drage volje ! S*mo tc prosimo zaplečnike tega lista, naj nikar ne nadlegujejo slovenskih društev, da bi jim delala stafažo in da bi blestet v tem lepši luči — niih črno-rumeni patrijotizem ! Figo ! Ne boš, Jaka 1 i* Naravnost neodpustljiv greh bi za- «krivS tisti, ki bi omalovaževal veliki pomen. | ki ga ima izlet v Pulo, ki ga priredi N. ;D. O. v nedeljo, dne 14. avgnsta, za : povzdigo narodnega čuta slovanskega pre-ibivabtva v Puli in njeni okolici. Pomisliti treba le, da se taki veliki iz-f leti na prirejajo tako pogosto, da pa tedaj, ! ko se prirejajo, vzbujajo že v izletnikih sa-imih, tembolj pa tamkaj, kamor prihaja taka velika množica ljudstva, navdušuje za na-i rodne ideje v toliki meri, da ostane spemin na taka izlete neizbrisljiv toliko izletnikom, kolikor njihovim vsprejemnikom. In ta toliko stiskani naš bratski narod na skrajnem, koncu Istre: ali ne potrebuje podpore, v njegovem težkem boju ? Ali ne radi bratske roke, da ga vsaj kolikor toliko privzdigne? Ali ne potrebuje bratske ljubezni, ki mu da vsaj za Čas prilike, da se nekoliko cddahne, da si zopet zbere svoje moči za nadaljni boj za obstanek?! Treba je tega našemu bratskemu narodu v Puli in njeni okolici! Zato pa, narodna društva iz Trsta in okolice: v nedeljo, dne 14. avgusta vsi v Pulo! Nihče pa naj ne pozabi, da je treba kupiti vozni listek do 4. avgusta, da se bo mogel določiti: parnik. I Vozni listki se prodajajo (K 3*60 za osebo-z vstopnino k veselici) na tolikih krajih, da jih prav lahko dobi vsak. Torej jih le pridno kupujte ! Razglednice divaške Vilenice v zalogi. Tržaška podružnica Slov. plan. društva je založila tri vrste krasnih razglednic, ki predstavljajo različne krasne oddelke divaške jame. Razglednice se dobivajo: pri podružnici „Slov. plan. društva* v Trstu in v slovanski knjigarni Josipa Gorenjca,, ulica |Valdirivo 40 in v Divači. Ker so te razglednice res zelo ukusno izdelane, iih toplo priporočamo slehernemu. Lonjerci — okoličanu na Gorenjskem. V včerajšnji „Edinosti" je r.eki okoličan, ki biva sedaj na Gorenjskem, priporočal Lonjercem, naj ob priliki razvitja zastave in obhajanja društvene 25-letnice ustanove Ciril-Metodovo podružnico. Slučaj hoče, da se je ta želja prej začela izpolnjevati, nego je bila javno izrečena. Naredili so se namreč že pripravni koraki, da se v Lonjerju osnuje omenjena po-Idružnica naše družbe. Dne 7. avgusta t. 1. bo torej zares pravi jubilejni dan v Lonjerju. V dokaz narodne zavednosti se ustanovi CM. podružnica, a kot viden znak te zavednosti zaplapola nad narodno vasjo ponosni slovenski prapor ! Z Opčin. Kakor je bilo že javljeno, priredi tukajšnja „Zavarovalnica goveje živine" s sodelovanjem pevskega društva „Zyon" dne 24. t. m. običajno veselico s petjem, igro, tombolo in plesom. Društvo „Zvonu nastopi z zanimivimi skladbami Aljaža. Dramatični odsek podružnice sv. Cirila in Metoda nastopi prvikrat z igro „Brati ne zna". Tombola, ki vsikdar nudi občinstvu toliko zabave, ima letos sledeče dobitke : tema: kmetiško orodje; činkvina: omot V Trstu, doe 22. julija 1910 i 4 p »EDINOST« št. 201. Stran IH. platna ; prva tombola : slamnoreznica ; druga tombola : šivalni stroj. Veselica se bo vršila na dvorišču gospe Marije Drašček in se začne ob 4. uri po-poludne. Ker je to narOdno-gospodarsko društvo vsled svojega dobrodelnega namena vredno iu tudi potrebno vse podpore radi troškov, ki jih je imelo to leto in jih ima tudi s prireditvijo samo, obrača se do slavnega občinstva s prošnjo, da se v čim večem številu udeleži te veselice. Na svidenje torej v nedeljo ! Mestni zgodovinski in umetniški muzej ostane do daljne odredbe zaprt ob nedeljah in praznikih. Vojna ladija „Fran Josip I." je prišla v sredo v Malto, kjer ostane dva dni. Na Na krovu je vse zdravo. Na naslov slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva. Razmere pri tukajšnjem telefonskem prometu niso baš take, kakor bi se moglo zahtevati, da bi bile v velikem primorskem trgovskem pristanišču. Posebno občuti občinstvo, ki si naroča telefon v hišo, veliko pomanjkljivost teh naprav. Telefonsko omrežje, posebno pa podzemeljska napeljava je naravnost nedostatna. Tako prosi neka stranka v spodnji okolici (Lonjer) za telefonsko zvezo, a na tozadevno prošnjo še od meseca marca 1909. ni nikakega odgovora. G. inženir na pošti, ki ima to v rokah, venomer trdi, da mu nedostaja podzemeljskih zvez in da istih baje ne more povečati, ker od zgoraj ne pride potreben denar ! Za germanizatorične svrhe v naših deželah so milijoni vedno na razpolago, za prepotrebne gospodarske naprave in komunikacije pa ne! Slavno c. k. poštno ravnateljstvo je naprošeno, da stvar v interesu občinstva uredi! K razvitju zastave pevskega društva .Zastava" v Lonjerju so se doslej priglasila naslednja društva: Narodna delavska organizacija v Trstu z zastavo, „Velesila" iz Skednja korporativno z zastavo, „Lipa" iz Bazovice z zastavo. Prosi se ostala bratska društva, katerim je došlo vabilo, da čim preje dajo odgovor. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi v nedeljo, dne 7. avgusta svojo veselico z razvitjem društvene zastave. Vabljeno je torej slavno občinstvo in sploh vsak, ki se zanima za take prireditve, da se udeleži te slavnosti. — Med posamičnimi točkami bo svirala domača (lonjerska) godba. Opozarjamo pa posebno bratska društva, katera mislijo sodelovati na tej slavnosti, da nam v najkrajšem času sporočijo, ^ katero točko mislijo nastopiti, ker je to nujno potrebno zaradi sestave vsporeda. Na svidenje torej, dne 7. avgnsta v Lonjerju ! Lokalna železnica Červinjan—Bel-vedere—Gradež p. s postajo Belvedere in postajališči Terzo, Oglej in Gradež se ie izročila 16. julija 1910. javnemu prometu. Postajo Belvedere se otvori za vsakovrsten promet (tudi za omejeni prekmorski promet v voznih nakladah): postajališče in naklada-lišče Terzo za osebni promet, prtljažni promet potom naknadnega plačila in omejeni promet v voznih nakladah; postajališče in nakladališče Oglej za osebni in prtljažni promet potom naknadnega plačila ; in postajališče Gradež za osebni in prtljažni promet potom naknadnega plačila. V zdravilišču Gradež se otvori i?daja-tišče voznih listkov in prtljažno odpravništvo c. k. avstr. drž. železnic. Za prevažanje kosovnega blaga v in iz zdravilišča Gradež se uvede na postaji Belvedere prevaževalna služba. Zgubil se je dne 19. t. m. na paši med Sv. Polajem in Gabrovico mlad 18 mesecev star voliček sivkaste barve. Kdor ^a je našel, naj se oglasi pri Jakobu Košuta v Sv. Križu Neki gospod je zgubil v nedeljo na Opčinah 20 kron; pošteni najditelj je na-Drosen, naj jih prinese v Inseratni oddelek „Edinosti" proti nagradi. Tržaška mala kronika. Ljubeznjiv soprog. Ivan Košut, star 31 let, težak, stanuje v ulici Fr. Dom. Gue-razzi št. 3 in je človek, ki se mu ne dopada delati, ampak bi rad videl, da ga hrani In skrbi zanj njegova soproga. Odtod vedni domači prepiri. Sinoči je prišel Košut domov okoli 9. ure in ker ni dobil doma žene, — ki je bila šla po vodo na sosedno dvorišče — se je silno razjezil. Ko je žena prišla domov z vodo, jo je začel psovati, beseda je prinesla besedo in kmalo sta si bila mož in žena v laseh. Košut je prijel ženo za lase in jo vrgel s silo ob tla. V tem je pritekla na pomoč soseda, neka Ema Person, ki je hotevši braniti ženo pred so-progovim besnenjem, vrgla v tega posled-jega prazno steklenico. Tedaj je Košut pograbil še došlo braniteljico in jo naklestil. Ranjeni so bili vsi trije in so se morali zateči na zdravniško postajo, a potem je redar odvedel „ljubeznjivega" soproga v zapor! Tatvine v ljudskem kopališču. Italo Drioli, star 22 let, iz Trsta, pleskar, že večkrat kaznovan, se je podal včeraj zjutraj s svojim prijateljem Josip Regentom, pisarjem pri odvetniku dr. Tarabocchiu v ljudsko kopališče. Predno sta se šla kopat sta nekaj •Tednostnih predmetov, ki sta jih imela pri sebi, izročila čuvaju Ricciotti Sandriju. Po kopanju se je najprej podal k čuvaju Drioli, ki si je dal izročiti ne le svoje stvari, marveč tudi one svojega prijatelja. Kmalu potem se je Drioli zopet oglasil in pokazal legima-cijo št. 2 in zahteval izročitev predmetov, shranjenih pod to številko. Čuvaj, ki je zapazil goljufijo, ni pa izročil ničesar, marveč je poklical redarja in dal aretirati Driolija. Konstatiralo se je potem, da se je bil Drioli vtihotapil v kabino, ki jo je imel na razpolago Viktor Kavčič, mornariški podčastnik in kancelijski praktikant na policiji, kakor tudi kolega tega zadnjega gospoda, Viktor Spazzapan. Iz obleke prvega je vkradel emenjeno legitimacijo, iz žepa druzega pa tobačnico. Tat bi bil napravil res dober „kšeft", kajti g. Kavčič je imel pri čuvaju srebrno uro in zlato verižico ter novčarko. Tobačnico je tat skril v svoje spodnjehlače. Nezgoda na delu. Wildi Janos, star 24 let, podajač pri gradnji novega hotela na Rivi Sanita, je včeraj zjutraj padel s prvega nadstropja in si zlomil desno ramo. Prišla je na pomoč zdravniška postaja, ki ga je prepeljala v bolnišnico. Nezvesta ljubica. Milan Miljutin, kurjač na parniku „Gerano" tvrdke Tripković je imel ljubavno razmerje z neko Ivanko Vodopivec, doma iz Arbanasov pri Zadru. Pred dvema mesecama je Miljutin odpotoval s parnikom in o tej priliki je dal Vodo-pivčevi shraniti 240 K denarja, več obleke in perila. Pred par dnevi se je Miljutin vrnil s potovanja in šel k Vodopivčevi po shranjeni denar in obleko, ali iste ni „ bilo več, izginila je z denai^em in obleko. Se le včeraj jo je policija iztaknila in radi njene nezvestobe spravila pod ključ. Trije poskusi samomora. Predsinoč-njem ob eni uri in pol je skočil v samomorilno svrho iz ulice Romagna v spodnjo ulico Sette Fontane težak Dante Polli, star 39 let. Zlomil si je gleženj. Spravili so ga v bolnišnico. — Amalija Niigerl, 23-letna prostitutka iz ulice Pescheria, je predsinočnjem izpila jesihove kisline. „Igea" je poskrbela za njen prenos v bolnišnico. — Včeraj zjutraj ob 7. uri in pol je zasebnica Ferraut, stara 24 let, stanujoča v v ulici Massimo d' Azzeglio, izpila tudi neko strupeno kislino, ker je hotela storiti konec svojemu življenju radi domačih prepirov. Zdravn. postaja jo je spravila v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Marija Magd. spok. — Jutri: Apolinar šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče. V začetku lepo, potem polagoma motno. Tržaška gledališča. MINERVA. Poletno gledališče je poskrbelo za ekshumacijo stare opere Cagno-nijeve „Papa Martin", katere dejanje je bolj znano občinstvu po istoimeni drami. Opera ne spada v vrsto onih biserov iz dobe od „bel canto", ki imajo kljubu svoji starosti večno trajnost. Sicer je godba melodijozna in ne brez dramatične sile. Vprizoritev ni slaba; odlikujeta se protagonist in buffo. — Danes repriza. Društveno vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer točno ob 8. uri in pol pevska vaja za mešani zbor. Gg. so naprošeni, da se polno-Številno udeleže pevskih vaj, ki se vrše vsaki torek in petek. Danes zvečer vaja za nove tamburaše. Odborniki „Delavskega podpornega društva v Trstu" so naprošeni, da se gotovo udeleže odborove seje, ki se vrši danes zvečer ob navadni uri. Nar. del. organizacija. Izredna seja centralnega odbora N. D. O. se vrši danes v petek zvečer točno ob 7. uri v društvenih prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio. — Ker so na dnevnem redu zelo važne stvari, zadevajoče izlet v P u I o, vabimo tovariše odbornike, namestnike in odposlance skupin, da se je udeleže res točno in polnoŠtevilno. Danes zvečer točno ob |8. uri važen sestanek vseh zaupnikov skupin in členov NDO. v ul. Lavatoio. Jutri v soboto (23. t. m.) točno ob 7. uri zvečer sestanek vseh skupin pri Sv. Jakobu v prostorih NDO., ul. Campo S. Gia-como št. 5, I. nadstr Na dnevnem redu so zelo važne stvari. Iff Cene zmerne. Telefon 1395 Bogat izbor vsakovrst. obložkov Prodaja lesa za vrtanje Velik izbor pekovskih lopat. Poziv na subskribcijo. Na temelju zaključka svoje izvanredne glavne skupščine, ki se je vršila 14. junija t. 1. otvarja s tem zavarovalna zadruga „C R O A TI A" v Zagrebu med svojimi delničarji subskribcijo na 1000 komadov delnic za svoja elementarna zavarovanja (skupina A) glasečih se na K 500'— komad. Predbeležba se lahko izvrši v uradu centrale v Zagrebu, pri glavnih zastopstvih in podružnicah „Croa-tiae* v Osjeku. Sarajevu, Trstu? na Reki in pri jadranski banki v Trstu Kakor prvi obrok za vsaki predbeleženi komad delnice mora se takoj položiti pri centrali v Zagrebu ali pri gorina ved enih podružnicah in glavnih zastopstvih K 50-— (petdeset) v gotovini, dokler se bo ostali znesek K 450*— (štiristopetdeset) za- vsako predbeleženo delnico doplačal na poziv ravnateljstva do HO. septembra t. 1. Opozarja se. da, ako ne bo omenjeni ostanek pravočasno uplačan. pripade prvi plačani obrok v korist rezervnemu zakladu, a zadruga ima pravico dotične delnice dalje preprodati. V slučaju, da predbeležba prekorači označeno število 1000 komadov delnic, pridržuje si ravnateljstvo pravico, pojedincem v razmerju pc njih prijavljenih predbeležb znižati število predbeleženih komadov. Naglaša se, da ima pravico do predbeležbe vsaki član zadruge ;;Croatia". Ravnateljstvo zavarovalne zadruge „CROATIA" v Zagrebu. TU Gius. Waldner sss TRST - ulica Medla 3 - TRST sisi VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE at i—ju- ■■ :: Paniflcio Triestino :: Otvoritev filijalke na Opčinah ob sežanski cest!. Hc. 323/10 I. Prostovoljna sodna dražba. Vsled smrti, vršila se bode pri c. kr. sodišču na Voloskem dne 11. avgusta 1910. ob 9. uri dopoldne prostovoljna prodaja vile Kager v Opatiji. Lega I. reda ob javni cesti. Razgled na morje. Dražbeni pogoji pri imenovanem sodišču in Antonu Žnideršič v II. Bistrici. Mnenje g. dr Alojzija Caveden FOLGARIJA G. J SBRRAVALLO Trst. Že petnajst let rabim Vaše SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in bil sem z njim vedno zadovoljen posebno pri bledici, pri želodčnih slabostih in v kon-valescenci po nalezljivih boleznih. FOLGARIA, 23. septembra 1909. Dr. CAVEDEN. Siran IV »EDINOST« št, 201. V Trstu, 22. julija 1910 V Skednju sklicuje NDO. v prostorih „Gospodarskega društva" za jutri, dne 23. t. m. sestanek. Začetek ob 8. uri zvečer. Uljudno so vabljeni vsi tovariši in Škedenjci, da se udeleže tega važnega sestanka. DAROVL Za že v „Edinosti" izkazano iz Aleksandrije poslano svoto 30 kron za družbo sv. C. in M. je darovala gospica Marica Čebin 10 in g. Uršula Kern 10 kron. — — Za novo šolo pri Sv. Jakobu je nabral g. Ivan Kocjan v „Gospodarskem društvu v Skednju K 10. — Iskrena hvala darovateljem ! Denar hrani uprava. — G. Fran Peric je daroval 2 K za CM. obrambni sklad. Denar je naložen pri „Trg. obrt. zadrugi" v Trstu pod štev. 1034. Hvala ! — Iz Brezovice. Pri pogrebu posestnika Mihaela Ban v Brezovici se je nabralo med pogrebci in sorodniki za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu 4 K; k temu je daroval sin Ivan Ban iz Trsta 1 K. Skupaj 5 K. Denar hrani uprava. — Pokojnik je bil star 84 let, na njegovem vrtu se je obhajal 1. 1883 Tabor, 1. 1908 se je postavilo spomenik; za stavbo tega je dai košček zemlje. Vsem darovalcem lepa hvala in pokojniku Mihaelu naj bo zemljica rahla. Vest? Iz Goriška. Razvitje zastave društva „Ladija" v Devinu odnešeno! Radi nepredvidjenih ovir, in na prošnjo nekaterih društev se je razvitje zastave društva „Ladija" preložilo za teden pozneje t. g. na dan 21. avgusta. Torej ne 14., ampak 21. avgusta vsi v Devin ! x Nesreča pri Sv. Luciji. Kakor vsako leto se nahaja tudi letos pri sv. Luciji nekaj letoviščnikov. Večinoma so to TržaČani z družinami. Med njimi se je nahajala neka gospica imenom Emilija Lozar, učiteljica, v dot>i 2G se je šla v večji družbi kopat v Idrijco. Pri kopanju je zadela z glavo v neko skalo, vsled česar se je hipoma omamila. Obrnila se je v vodi vznak in je izginila v precej deroči vodi. Brez dvoma je utonila in vse iskanje je bilo brezvspešno. Ta nezgoda je napravila globok vtis med letoviščarji in v prebivalstvu. Doslej ni bilo možno dobiti trupla. x V Gradeškem kopališču je toliko kopaliških gostov, da primanjkuje stanovanj. Novi došleci se morajo vstavljati v Ogleju. x C. kr. kmetijski družbi v Gorici je bil od cesarja podeljen naslov „c. kr. tere-zijanska kmet. družba". To odlikovanje je v zvezi s 145-letnico obstanka te družbe. Cesarica Marija Terezija jo je namreč vstanovila z odlokom 4. junija 1765. x Bralno društvo v Sv. Križu na Vipavskem bo slavilo v nedeljo 24. t. m. petindvajsetletnico svojega obstanka. —|Ob tej priliki se bo vršila lepa veselica z izbranim vsporedom in s sodelovanjem sokolskih društev. x Priden dijak je Anton T e r č i č iz Biljane. Vseh sedem razredov realke pa maturo je napravil z odliko. Slovenski dijaki, vzgledujte se! —c. Iz Mavhinj. — Minolo nedeljo je imelo novoustanovljeno izobraževalno društvo „Grmada" svojo prvo veselico s tombolo. Dokazala je tega dne kaj zmorejo delavne moči. Le krepko naprej! Ob tej priliki se je nabralo v narodni gostilni gosp. Ivana Terčona 8 K za Ciril-Metodov obrambeni sklad. — Darovali so g. Vaclav Terčon in g. F. Vodopivec po 1 K, g. X. Furlan, g. Y. Furlan in g. Zagloba po 50 st., gdč. Maria Terčon 80 st., g. I. Furlan 40 stot., in drugi, nečitljivo podpisani 3.30 K. Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemal ci. — Denar je naložen pri „Trg. obrt. zadrugi" v Trstu pod št. 1034. x Imeniki komisij za osebno dohoda-rino se razpoložijo v vffogled od 25. t. m. naprej skozi 14 dni pri vseh okrajnih glavarstvih. Kolesarsko društvo „Gorica" naznanja, da priredi v nedeljo 11. septembra, povodom XV-letnice svojega obstanka, dirko, združeno z ljudsko veselico. Slavna društva so naprošena, da izvolijo to uvaževati. — Podrobnosti sledijo. To društvo je imelo v soboto dne 16. t. m. svoj XV. redni občni zbor ob povoljni udeležbi. Predsednik g. Drufovka je v daljšem govoru pozdravil navzoče člene ter omenjal delovanja društva v minulem letu. Na to sta podala tajnik in blagajnik svoji poročili, ki ju je občni zbor vzel na znanje, na kar se je vršila volitev odbora. Z vskli-kom je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je v seji dne 18. julija t. I. tako-le konšti-tuiral: Predsednik: Rudolf Drufovka ; podpredsednik : Pečka Kerševani; tajnik: Joško Kuštrin; tajnikov nam. Danko Dekleva; blagajnik : Elija Čuk ; blagajnikov nam. Rado Saunig. I. reditelj: Joško Sirk; II. reditelj: Vekoslav Šinigoj. Pregledovalca računov: dr. Karol Podgornik in dr. Josip Leupu-šček. — Odbor nam je porok, da bo to najstarše kolesarsko društvo na Goriškem vspeŠno delovalo. —n. Vesti iz Istro. Razpisana je služba paznika v c. kr. moški kaznilnici v Kopru. Iz Klanca. Dne 3. t. m. se je završil I. redni občni zbor nove podružniee sv. Cirila in Metoda za občini Ocizla—Klanec in Materijo. Potrjen je odbor, ki je bil že izvoljeni na ustanovnem shodu. — Ob točki „slučajnosti" se je pa razvila živahna razprava. G. nadučitelj Marčelja je predlagal nabavo računskih listkov za vse krčmarje obeh občin, kar je bilo z navdušenjem vsprejeto! To je res posnemanja vredno za vse naše kraje. Glede velike jubilejne veselice, ki bi se imela vršiti meseca septembra v Slivju, se je sklenilo, da se odloži za prihodnjo pomlad z ozirom na to, da so udje vsled mnogih drugih veselic preobloženi z delom ter bi ta jesenska veselica prej slabo nego dobro vspela. Pomislite je tudi, da je podr. še jako mlada. Na to je sledila debata glede dopisa v „Edinosti", takoj po ustanovnem shodu te podružnice o eventuvelni delitvi te podružnice. Naše mnenje je, naj podružnica ostane taka, kakoršna je bila ustanovljena dne 29. maja t. 1. v Klancu. — Ob sklepu zborovanja se je nabralo K 8 34 v prid naši družbi 1 Nadalje je bilo nabrano na ustanovnem shodu K 12*14, na preplačilih udnine v Slivjah 3 K, neimenovana družba K 2 30 in „kometarji na Artvižah K 7*24. Srčna hvala vsem cenjenim darovalcem! Iz Ocizle. Povsod vse dela — vse giblje ! Že vsaka vasica ima svoje društvo, svoje veselice in slične zabave. Tudi ? ;i mirni Ocizlani ne zaostajamo, tudi pri :.uo se je začelo novo življenje — življenje pro-buje. Ustanovili smo si pred Četrt letom izobraževalno in olepševalno društvo s pomembnim imenom „Zveza". To društvo priredi svojo prvo ijuuoku veselico dne 24t t-m. ob 4. uri popoludne. Vspored bo obsezal petje, godbo in igro : „Kje Je meja", — je najlepše izbran, a Izvrševala ga bodo razun našega še štiri okoliška društva in sicer: „Vodnik" iz Doline, „Lilija" iz Beke, „Slavnik" iz Klanca in „Zora" iz Prešnice. Med točkami vsporeda se bodo pridno prodajale srečke za bogate dobitke, a pismonoše bodo raznašali razglednice. Po vsporedu se seveda tudi zasučemo. Torej dragi čitatelji, le potrudite se 24. t. m. v našo sredo, ko se hočemo prvič veseliti z našim mladim društvom! nrfrffl »n v najem meblirana sr«ba z dvema UUU<& O C posteljama in hraco v ul, Giorsnni Boccsccio 16. I. nad 1052 PPHfffl CA Ovalni stroj za Šivilje. Oglasiti fe rt UUe oo je pri vratarju v ulici Galp.tti št. 18. flHHo CO meblovana soba ul. S. Anastasio U U U d »t? št. 20, pritličje na levo. 1027 950 Trgovski učenec poštenih stari še v, se sprejme takoj v prc-dajalDO 7. mešanim blagom pod jabo ugodnimi pogoji. Već pove Ivtn Vidmar, Črnivrh nad Idrijo. ____________1208 1 (pOnOO zmožnega deželnih jezikov, bi- ajočega UUCIEUa v mestu, išče Ant J e r k i č, fotograf, Trst, via delle Poste 10. 1171 Uf fi g°sti!n.ičaria 8 kavcijo Dobri pogoji., Peptot-Susič IOtc 513 Obrniti se je na Collars'ch, kavarna 1 Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umet- • ni^ki rrmar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za no-; tranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. j One zelo zmerne Prinnrnča «p v*em Slovanom. 7">5 Trije šivalni stroji ^T^r?!0 drugi trije z okroglim čohiičkom za vsako delo tudi za vezenja K 96. Vsi ti so novi in za tri leta jamčeni. S. Caterina 9, zaloga na dvorišču. 119^ Corso 9—11, 3—6 9000 7pmlSicnO 8e Prod& ~C0 Hfžnjev po 70 kron CbCIIIIJIoI/C seženj, 100 metrov od morja, ter male parcele, cene zmerne. Pojasnila pri S/. Mariji Magdaleni zgornji, gostilna pri .,TiroIcu". 1197 Pekarna in sladčičarna : Ivan Trst, via Cavana st. 17 (nasproti sodišču). Zalagatelj druživa „Socleta Coooerstlva fra lmpieqatl privat" v Tr I 8tu. — Tovarna mornarskih biškotii ov. - Pr poroČa ' svoj velik izbor ve lno a?ežega kruha in sladčic. — j Zaloga vsakovrstnih liki rov in vin v s eklenicah. j Sprejemajo ee naročnine tort in kr.ikantov m vsako I prilika. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJIH ! Druge slovenske delele Kopališče Laški Trg v slovenskih rokah. „Slov.* javlja, da se je osnovali konsorcij, ki namerava kupiti toplice Laški trg na Spodnjim Štajerskem. Pogajanja so že pričela, rešiti je še neke formalnosti. Podjetje pride v slovenske roke. Štiriletna deklica izginila. V Kam-nici pri Mariboru je izginila štiriletna Tilka Leopold, hčerka Antonije Leopold. QnrotriQ ciisilio de,° za nR dom v 0|Jj OIIId OlVIlJdL Trstu ali v okolici. Naslov pove In<". Odd. Edinosti. _12f 6 FI i/D lonn nieblovani sobi, ena z dvema poli *C ICpU steljama, ena z eno posteljo se oddajo pri ugledni vdovi v najem. Ulica Pondares št G, III. nadstr 1207 Brizgalnfce::: raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina G. Simjlch S A. Boschin Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. 17 Hočete so prepričati? obiščite velika skladišča Marijeud Salarini Ponte della Fabra 2 i ul. Poste Nuovt vvo>ral Torrente; Ali* CittA di L, ,