LITIJA 24. 12. 19411 ! GLASILO OBČANOV_ f[] GLASILO OBČANOV — GLASILO SOClALISTIĆNE ZVEZEJJELOVNEGA LJUDSTV/Tu^BJ! DELEGATSKI OBVEŠCEVALEC! MAREC1987 Vsebina: stran: — gradivo za 7. sejo Družbenopolitičnega zbora SO Litija 1 — gradivo za 8. sejo Zbora združenega dela SO Litija 22 — gradivo za 8. sejo Zbora krajevnih skupnosti SO Litija 34 — Odgovori na delegatska vprašanja 37 Gradivo je objavljeno pri 8. seji Zbora združenega dela in 7. seji Družbenopolitičnega zbora 7. seja Družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine Litija 27. marca 1987 ob 11. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnoga reda c) Potrditcv zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora 2. Poročilo o realizaciji programa in finančnega nacrta Skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samopri- spevka 3. Poročilo o poteku priprav na ustanovitevenoteTemeljnega sodišča Ljubljana v Litiji 4. Poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih or- ganov v letu 1986 5. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Litija 6. Poročilo o izvajanju programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986 7. Poročilo o izvajanju programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 8. Informacija o gospodarjenju organizacij združenega dela in izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Litija v letu 1986 9. Osnutck odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 10. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in ohveščanjc v občini Litija 11. Informacija o osnutku odloka o pogrebnih slovesnotih na območju občine Litija 12. Informacija o predlogu odloka o priznavalninah udeležencev NOV 13. Predlog programa dela zbora za leto 1987 14. Informacija o pobudi za pričetek sprememb ustave SFRJ 15. Kadrovske zadeve 16. Vprašanja in prcdlogi delegatov PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA .lane/ Lukač, I. r. točka l/c SKRAJŠANI ZAPISNIK 6. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija, ki je bila dne 26. decembra 1986 ob 8. uri v mali sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodila podpredsednica družbenopolitičnega zbora Regina Kralj. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. K l/a Na seji je bilo navzočih 13 delegatov; odsotnost so opravičili: Mar- tina Kralj, Janez Kres, Janez Lukač, Marko Povše, Lidija Skubic, Matjaž Urbane, Stane Volk in Ivan Žičkar; odsotnosti nišo opraviči- li: Dušan Gnezda, Tone Kovač in Milena Planine. Na seji so bili navzoči tuđi: 1. Bojan Mihelič, predsednik izvršnega sveta 2. Viki Šešok, član izvršnega sveta 3. Božena Manfreda, članica izvršnega sveta 4. Slavko Palčič, direktor občinske uprave za družbene prihodke, 5. Milena Rappl, vodja plansko analitske službe, 6. Borut Vuković, sekretar OK ZKS Litija, 7. Roža Urbane, zapisnikar. K 1/b Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlagani dnevni red, ki je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 10/86, obenem z gradivom za sejo. Delegatom je bilo posredovano pisno gradivo obenem s sklicem seje in sicer: — poročilo Komisije za družbenoekonomske odnose — poročilo Komisije za varstvo okolja — predlog kandidatov za predsednika,sodnike in sodnikeporotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani in — sklepi in stališča izvršnega sveta občinske skupščine. K l/c Predsedujoča Regina Kralj je dala v razpravo zapisnik 5. seje zbore. Delegat Slavko Rokavec je pripomnil, da je treba pri 6. točki pri njegovi razpravi namesto besede »proračuna« napisati besedo »statuta«. Predsednik izvršnega sveta Bojan Mihelič je pripomnil, da je pri 6. točki razpravljal v tem smislu, da bo ob pripravi osnutka sprememb statuta izdelan tuđi osnutek odloka o spremembah odlo- ka o organizaciji občinskih upravnih organov. S tem je bila razprava končana ter soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema zapisnik 5. seje zbora z dne 14/11-1986, obe pripombi pri 6. toči zapisnika se upoštevata in se zapisnik v tem smislu popravi. K2. Informacijo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 za obdobje januar — september 1986 je obrazložila vodja plansko ana- litske službe Milena Rappl. V razpravi so sodelovali: sekretar Občinskega komiteja ZKS Liti- ja Borut Vuković je posredova! stališča Predsedstva OK ZKS Litija in sicer: 1. V zadnjem odstavku točke 3.16 »Družbene dejavnosti« je zapi- sano, da je zaradi stalnih in vse večjih izgub v občinski zdravstve- ni skupnosti potrebno čimpreje organizirati delovno skupino, ki naj bi izdelala analizo vzrokov za pojavljanje izgub kakor tuđi pripravila sanacijski program. Predsedstvo OK ZKS meni, da že imamodovolj dobro analizo, ki jo je izdelala občinska zdravstve- na skupnost, zato ne potrebujemo nove analize, saj bi ob čakanju nanjo spet izgubljali dragoceni čas, pač pa takojšnje ukrepanje. Zato naj zdravstvena skupnost v sodelovanju z izvršnim svetom takoj pripravi sanacijski program za pokritje izgube. 2. Predsedstvo OK ZKS meni, da so v poglavju 3.19. »Ljudska ob- ramba in družbena samozaščita« premalo zajete vse ostale komponente za SLO in DS (urejanje teritorija za potrebe DPS in DPO, zagotavljanje materialnih sredstev). 3. Informacija je v delu, ki se nanaša na razvoj posameznih orga- nizacij združenega dela, preveč faktografska, saj v glavnem le na- števa fizične novosti, premalo pa razčlenjuje njihove učinke. Pri novih investicijah naj se navede tuđi pričakovani učinek. Delegat Ivo Kunej je obrazložil poročilo Komisije za družbenoekonomske odnose. Delegatka Nada Pintarjerazpravljala o osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih ter predlagala, da se nalizira njihovo zaostajanje; menila je, da se financiranje programov SIS ne bi izvajalo s sistemom indeksiranja, ampak glede na obseg in dejanske potrebe. Vodja plansko analitske službe Milena Rappl je ' povedala, da bi uskladitev osebnih dohodkov lahko izvedli v mesecu decembru, če bi bila na razpolago sredstva. Delegatka Nada Pintar je povedala, da še ni celotnih obračunov za zadnjo uskladitev, prednost pa naj bi imeli osebnodohodki. Delegatka MarjetaMlakar — Agrež je razpravljala o fizičnem obsegu proizvodnje in izvozu ter vprašala, zakaj je tolikšen padec. Kmetijstvu naj se v bodoče nameni več pozornosti, zlasti pospeševanju razvoja na terenu in ne samo z regresi in premijami. Vprašnje je ali bo SIS za pospeševanje pr- oizvodnje hrane dejansko kaj prispeval k izboljšanju na tem podr- očju. Po končani razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Družbenopolitični zbor sprejema Informacijo o ure- sničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Liti- ja za obdobje 1986—1990 v letu 1986 za obdobje januar__september 1986. 2. Družbenopolitični zbor podpira in sprejema sklepe izvršnega sveta k informaciji. 3. Razprava se posreduje predlagatelju, da jo upošteva pri naslednjih poročilih. K3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Li- tija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Vi- ki Šešok; podalje dodatni predlog izvršnega sveta, da se zadnji ods- tavek v toči 13.2 crta. V razpravi so sodelovali: delegat Lojze Sirk je podal predlog Predsedstva OK ZKS, da se v drugem odstavku 16. poglavja »Ljud- ska obramba in družbena samozaščita« dodata dve novi alinei, ki se glasita: - zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje nalog SLO in DS in — urejanje teritorija za potrebe DPS in DPO ter oborožene komponente SLO in DS. Delegatka Marjeta Mlakar-Agrcž je posredovala stališče Občinske konference ZSMS Litija, ki meni, daje potrebno izpostavi- ti odgovornost vseh subjektov v občini za izvajanje sprejetega plana. Predlagala je, da se izdela informacija o zbiranju sredstev krajevnih samoprispevkov in gospodarjenje z njimi in se objavi v Glasilu občanov. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Borut Vuković je predlagal, da zbor osvoji predlog delegata Lojzeta Sirka, da se v 16. poglavju dodata dve novi alinei. Predsednik izvršnega sveta Bojan Mihelič je smatral, da se predlagani alinei lahko vneseta v 16. po- glavje »Ljudska obramba in družbena samozaščita«, saj je bilo to besedilo obravnavano in usklajeno. Razprava je bila s tem zaključe- na in soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor je predlog delegata Lojzeta Sirka obravnaval kot amandma in ga soglasno sprejel. Na osnovi tega se v drugem odstavku 16. pogla- vja »Ljudska obramba in družbena samozaščita« dodata dve novi alinei in sicer: — zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje nalog SLO in DS, — urejanje teritorija za potrebe DPS in DPO ter oborožene komponente SLO in DS. 2 2. Zbor sprejema predlog izvršnega sveta, da se zadnji odstavek v točki 13.2 crta. 3. Družbcnopolitični zbor sprejema resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987. K 4. Družbenopolitični zbor je soglasno brez razprave sprejel aneks k Dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. K 5. Družbcnopolitični zbor je soglasno brez razprave sprejel Dogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnoga sodišča v Ljubljani in Temeljnoga javnoga tožilstva v Ljubljani. K 6. Družbcnopolitični zbor je brez razprave in soglasno sprejel Družbcni dogovor o določitvi Skupščinc mesta Ljubljane za objavo prostih sodniških mest sodnikov splosnega sodišča združenoga dela. K 7. Osnutek sprememb in dopolnitcv statuta občine Litija je obrazl- ožila članica izvrSnega svota Božena Manfrcda. V razpravi je delogatka Marjeta Mlakar-Agrcž pripomnila, da iz gradiva ni razvidno koliko novih delovnih most bo potrebno ob reorganizaciji občinskc uprave in koliko sredstev bo treba zagotovi- ti. Članica izvršnega sveta Božena Manfreda je obrazložila pre- dviđeno zasedbo delovnih mest v novem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet naslednji SKLF.P: Družbcnopolitični zbor sprejema osnutek sprememb in dopol- nitev statuta občine Litija in ga daje v javno razpravo za en mesec. K 8. Osnutek programa dela družbcnopolitičncga zbora je obrazložil sekretar občinske skupščinc Tinc Brilej, nakar je predsedujoča Regi- na Kralj odprla razpravo. Delegat Slavko Rokavec je povedal, daje bilo na OK SZDL Litija sprojeto stalisče, naj se v program dela družbenopolitičnega zbora vključi: — vi. trimesečju obravnava poročila o realizaciji III. občinskega samoprispevka, razrešitev organov za izvedbo programa S III., poročilo o izvajanju programov krajevnih samoprispevkov s problematiko ter odločitcv o porabi sredstev iz IV. občinskoga samoprispevka, ki je bil razvcljavljen, — v zadnjem trimesečju 19X7 naj bi /bor obravnaval analizo družbonoekonomskega položaja krajevnih skupnosti v občini. Prodsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj Viki Šcšok je predlagal, da bi zbor vsake tri mesece obravnaval poročilo o gospodarjenju. Sekretar Občinskega komite- ja ZKS Borut Vuković je posredoval naslednje pripombe: 1. Pri sestavi programa in njegovih eventualnih dopolnitvah je potrebno dosledno izhajati iz ustavno opredcljcne vlogo družbcnopolitičncga zbora, zato je potrebno znova pretehtati ali nekatere prodlagane teme (npr. poročilo o izvajanju programa občinskih blagovnih rezerv, poročilo samoupravnega sklada za intervencijo v kmetijstvu itd.) sodijo v pristojnost družbenopoli- tičnega zbora. Šc bolj važno pa je zagotoviti takšen način obrav- navanja posameznih vprašanj, da se družbcnopolitični zbor ne bo spreminjal v splošno pristojni zbor, ampak bo pri obravnavi vsakega vprašanja oconjeval zlasti njegov pomen za nadaljnji razvoj socialističncga samoupravnega sistema, temeljne cilje nad- aljnjcga razvoja občino, uresničevanje ustavnosti in zakonitosti itd. 2. Predscdstvo OK ZKS ocenjuje, da bi obravnava poročil posa- meznih upravnih organov o njihovom delu v preteklem letu na sejah vseh zborov bistveno okrepila odgovornost teh organov do skupščine. To dolžnost upravnim organom še posebej nalagata oba sistemska zakona o državni upravi. Predsedstvo se zavzema za to, da bi bila ta poročila kratka in problemska. 3. Predsedstvo OK ZKS meni, da je v program dela za prihodnje leto hujno vključiti tuđi nekatere od najpomembnejših vprašanj iz programa dela republiške in zvezne skupščine, to še zlasti velja za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. S tem bi zagotovili, da bi zbori občinske skupščine vendarle odigrali vlogo delegatske baze za republiško in zvezno skupščino. S tem Predsedstvo OK ZKS Litija ponavlja svoj predlog, sprejet na seji dne 25/3-1986 ob obravnavi poročila o delu občinske skupščine za obdobje 1982—1986. 4. Predsedstvo OK ZKS meni, da je glede na število zadev. ki naj bi jih obravnaval družbcnopolitični zbor, predviđeno število sej us- trezno. V kolikor pa bi se obseg obravnavanih zadev razširil, pa bi bilo nujno zagotoviti bolj pogosto sestajanje s krajšimi dnevnimi redi. 5. Ob predložit vi predloga programa dela naj se tuđi navede, katere zadeve iz letošnjega programa nišo bilo realizirane in zakaj ne. Delcgatka Marjeta Mlakar-Agrež je povedala, da Predsedstvo OK ZSMS Litija meni, da se s številnimi poročili otežkoča vsebinsko- problcmsko delo zbora. Predlagajo, da se točka: Delovanje dele- gatskoga sistema v občini, obravnava v I. trimesečju. Delegat Franc Intihar je predlagal, da se v program dela vključi poročilo o delu delegacij za zbore republiške skupščine. Prcdsednik občinskega ko- miteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok je še predlagal, da se Poročilo o stanju okolja uvrsti vi. ali II. trimesečjes tem, da se dopolni s podatki o ukrepih za sanacijo stanja vodooskrbe. Razprava je bila končana ter soglasno sprejet naslednji SKLf'.P: Zbor sprejema osnutek programa dela družbenopolitičnega zbora za leto 1987 in ga daje v enomesečno javno razpravo. Predlogi iz razprave se posredujejo v obravnavo Predsedstvu občinske skupščine, ki naj jih prouči in upošteva pri sestavi predloga programa dela zbora. K9. Družbenopolitični zbor je soglasno brez razprave sprejel naslednje SKI.I I'K: Izvolijo se predsednik, sodniki in sodniki porolniki Temcljnega sodišča v Ljubljani. Imenujejo se namestniki javnega tožilca Temeljnega javnega tožils- tva v Ljubljani. Anton Korimšek se izvoli za predsednika Komisije za prošnje in priložbe, Marica Plaskan pa se izvoli za članico te komisije. .lolanda Konjar se s 1/2-1987 razreši dolžnost i občinske sodnice za prekrške, če se do tega časa ne pridobi novega sodnika za prekrške, se imenovana razreši s 1/3-1987. Sprejme se predlog za spremembe v Občinskem komiteju za SLO in DS. K 10. Delegatka Marjeta Mlakar-Agrež je predlagala, da se na vpraša- nja delegatov odgovori na naslednji seji družbenopolitičnega zbora, ter se ne caka na objavo v Delegatskem obveščevalcu, saj je ta postopek prcdolg. Predsedujoča Regina Kralj je vsem zaželela uspešno novo leto 1987 in ob 9.30 uri zaključila sejo. točka2 Gradivo je objavljeno v Delegatskem obveščavalcu št. 1/87, dodatno gradivo bodo člani DPZ prejeli naknadno točka 3 Gradivo je objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 1/87 3 točka 4 POROCILO o delu izvršnega sveta v letu 1986 Leto 1986 je bilo volilno leto, v katerem seje kadrovska sestava Izvršnega sveta spremenila. Te spremembe nišo vplivale na inte- nzivnost izvajanja posameznih nalog. Izvršni svet Skupščine občine Litija je v letu 1986 uresničeval na- loge opredeljene v programu dela zborov občinske skupščine in programu dela Izvršnega sveta. V letu 1986 je Izvršni svet tekoče spremljal uresničevanje Družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, ter predla- gal konkretne naloge za izvajanje resolucije za leto 1986. Resolu- cijske cilje kljub temu ni bilo mogoče uresničiti. Kljub težavam, ki so v preteklem letu prizadele tekstilno, usnjarsko in lesno predelovalno industrijo, IS ocenjuje poslovanje naših treh največjih OZD (Predil- nice, IUV TOZD Usnjarne in Lesne industrije), kot zadovoljivo. Z večjimi problemi smo se skozi vse leto srečevali v »KOVINAR- SKI« Krško — TOZD TRANSPORTNE NAPRAVE DOLE. Slabo poslovanje in s tem povezana izguba je bilo prisotno že več let. Zato je Izvršni svet sprejel pobudo delavcev TOZD TRANSPORTNE NAPRAVE DOLE, da začnejo s postopkom izločitve iz DO KOVI- NARSKE in da se organizirajo kot samostojna oZD. Pri iskanju boljših rešitev za spreminjanje stanja v tej TOZD je Izvršni svet sku- paj s Komitejem za planiranje in družbenoekonomski razvoj sodelo- val pri iskanju novih proizvodnih programov in ustreznih kadrov- skih rešitev. O vsem je tekoče obveščal delegate v občinskih zborih. Ravno tako so bili delegati tekoče seznanjeni z informacijami o gospodarjenju v ostalih OZD. Izvršni svet je skozi vsc leto spremljal izvajanje resolucije v zvezi z rastjo dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo in prcdlagal ustrezne ukrepe. Izvajanje investicijskih del v letu 1986 je Izvršni svet spremljal tekoče. Posebno pozornost je namenil v roku zaključeni največji gospodarski investiciji v občini v preteklem letu, t. j. novim proizvodno-poslovnim prostorom »KOVINE« Šmartno. Informa- cijo o poteku investicije je predložil delegatom zbora združenega de- la. Pomembna je tuđi investicija v adaptacijo »PEKARNE« v Šmartnem, s katero je bila rešena oskrba s kruhom v občini. Pri zelo razvejani investicijski dejavnosti v preteklem letu je bila pomembna investicija v Predilnici, kot tuđi pričetek izgradnje čistilne naprave v IUV TOZD »USNJARNA« Šmartno. Na področju kmetijstva je Izvršni svet spremljal in usmerjal ak- tivnosti pri povećanju tržne kmetijske proizvodnje, programih mc- lioracij, ter smotrni porabi sredstev Intervencijskega sklada za kme- tijstvo. V letu 1986 je Izvršni svet pristopil k sofinanciranju skladi- ščnih prostorov za potrebe občinskih blagovnih rezerv, kot tuđi sofinanciranju silosa za skladiščenje moke. Izvršni svet je dal pobudo, da Veterinarski zavod Ljubljana us- tanovi v Litiji poslovno enoto. Aktivnosti na tem področju so se pričele z združitvijo Vcterinarskega zavoda Ljubljana v Veterinarski zavod Krim Grosuplje. Na področju razvoja obrti je spremljal in izvrševal sprejeto poli- tiko s ciljem večje povezanosti z združenim delom preko dolgoročne- ga kooperacijskega sodelovanja. V resoluciji za leto 1987 je Izvršni svet podrobneje opredclil področje drobnega gospodarstva in naloge v zvezi z njim. Pri tem bo zelo pomembna opredelitev lokacije nove obrtne cone. Večkrat je bilo izpostavljeno vprašanje hitrejšega razvoja gostins- tva in turizma v občini. Izvršni svet je pripravil predloge za izb- oljšanje stanja na tem področju. Od Gostinskoga podjetja Litija je zahteval izdelavo sanacijskega programa. Sodeloval je z aktivnostmi pri prevzemu pokroviteljstva Geodetskega zavoda Slovenije nad Geometričnim središčem Slovenije, vključil se je tuđi v prizadevanja za prevzem pokroviteljstva nad osrednjo slovensko geodetsko zbirko na gradu Bogenšperk s strani Geodetske službe SR Slovenije. Na področju komunalnega, cestnega in stanovanjskega gospo- darstva je Izvršni svet vse leto tesno sodeloval spristojnimi interesni- mi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Izvršni svet je spremljal stanje pri oskrbi naselij s toplotno energijo in centralnim sistemom ogrevanja. Glede na cenovna razmerja energetskih suro- vin v letu 1986 ni bilo večjih problemov z ogrevanjem na Roz- manovem trgu v Litiji. Na sorazmerno ugodno ceno stroška na m2 ogrevalne površine pa je vplivala tuđi sanacija toplovodnega omre- žja in dodatna toplotna izolacija. Posebno pozornost je Izvršni svet v drugi polovici leta 1986 posve- til ugotovitvi, da je pitna voda v Litiji in Šmartnem oporečna. Imenoval je posebno delovno skupino, ki je pripravila ukrepe za sa- nacijo stanja vodooskrbe. Na vseh sejah je spremljal in usmerjal ak- tivnosti, obveščal o tem delegate v skupščini in občane pa preko GLASILA OBČANOV ter drugih medijev. Izvršni svet je imenoval tuđi komisijo za vođenje aktivnosti pri iskanju novih lokacij odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov. Po večletnem odprtem vprašanju, je bilo z aktivnostjo Izvršnega sveta urejeno Romsko naselje na Grmačah. Veliko pozornosti je Izvršni svet namenil urejanju cestne infrast- rukture. V preteklem letu velja omeniti razširitev ožine v Strmolah, asfaltiranje ceste do Geometričnega središča Slovenije, moderniza- cijo čest Litija—Ponoviče, Kresničke Poljane—Kresnice, Ti- haboj—Pećice, Breg—Jablanica, Gradiške Laže—Mamolj. Razreševanju problema uskladitve v letu 1985 sprejetih planskih aktov, je Izvršni svet posvetil precej pozornosti. Sprejcta je bila odl- očitev, da je uskladitev planskih aktov prioritetna naloga. Večja pozornost je veljala dejavnosti in delu občanov, ki organizi- rani v krajevnih skupnostih skrbi jo za urejanje svojega bivalnegaok- olja. Izvršni svet se je predvsem trudil, da so bili njihovi napori uspe- šni. Posebni poudarek in pozornost je posvečal uresničevanju tistih programov, ki so jih potrjevali s krajevnimi samoprispevki. Vključil se je v razreševanje vprašanj, na katera občani že vrsto let opoza- rjajo. Predvsem gre tu za urejanje sistema financiranja njihovih potreb, vzdrževanje krajevnih poti, opravljanja finančno-admini- strativnih nalog. Na področju družbenih dejavnosti so se nadaljevale aktivnosti za izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v teh de- javnostih. Izvršni svet je spremlajl gibanje sredstev mase bruto OD po domicilnem principu in principu delovnega mesta in v zvezi s tem usklajeval visino sredstev za skupno porabo v SIS. Od Občinske zd- ravstvene skupnosti je zahteval izdelavo sanacijskega programa, na podlagi katerega se bodo sprejeli ukrepi za izboljšanje stanja. Izvršni svet je tekoče spremljal tuđi izvajanja dogovora na podr- očju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji in usmerjal izva- janje davčne politike v skladu z začrtanimi smernicami. V lanskem letu je IS pričel z aktivnostjo za ustanovitev Temeljne- ga sodišča s sedežem v Litiji. Spremljal in izvajal je usmeritve na področju SLO in DS. Inte- nzivno je pristopil k ažuriranju obrambnih načrtov. Deloval je v skladu z usmeritvami in stališči Občinskega komiteja za SLO in DS in Sveta za SLO in DS občinske skupščine. V okviru svojih pristojnosti je Izvršni svet obravnaval osnutke in predloge odlokov in jih predlagal v sprejem zborom občinske sku- pščine. Izvrševanje zakonov in predpisov je zagotavljal z usme- rjanjem in usklajevanjem dela upravnih organov. Izdal je tuđi odredbe in druge predpise ter splošne akte, za katere je pooblaščen. Organizacija opravljanja upravnih zadev se v občini ni spremenila že od leta 1981, vendar pa so v preteklem letu pričele teci intenzivne priprave za reorganizacijo upravnih organov. Sprejet je bil tuđi program aktivnosti za racionalizacijo in povećanje učinkovitosti de- la občinske uprave. Da bi Izvršni svet uspešno uresničeval svojo funkcijo in odgovornost za stanje v občini, je sodeloval z DPO, SIS, ter drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi. Sodclovanje jepote- kalo predvsem na izmenjavi pobud, stališč in mnenj in s sodelo- vanjem predstavnikov vseh omenjenih organizacij in skupnosti v delovnih telesih Izvršnega sveta, pa tuđi z njihovim sodelovanjem v delovnih skupinah in komisijah, ki jih je Izvršni svet imenoval za rea- lizacijo posamezne naloge. 4 Posebno obliko sodelovanja, predvsem pri reševanju skupnih na- log je treba omeniti z medobčinskimi republiškimi institucijami. Z občino Ljubljana Moste-Polje je bil podpisan dogovor o sodelova- nju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresniče- vanju planskih nalog v obdobju 1986—1990. Z sosednjimi občinami smo rcšcvali skupne probleme, obenem pa iskali še ostale možnosti sodelovanja. Poleg občin Grosuplje, Trebnje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Domžale, smotesnejšestike navezali z občino Ptuj in Ljubljana-Center. Z občino Krško smo nadaljevali stike predvsem na področju gospodarstva. Izvršni svet je lani pristopil k Dogovoru o skupnih temeljih planov udeležencev Medobčinskega sodelovanja za obdobje 1986—1990 v širšem prostoru ljubljanske regije, prav tako tuđi k Dogovoru osku- pnih temeljih dolgoročnih planov v širšem prostoru LJUBLJANA do leta 2000. Izvršni svet SO Litija Izvršni svet je obravnaval poročilo o delu Izvršnega sveta v letu 1986 na 18. seji dne 18. 2. 1987 in sprejel SKLEP: Izvršni svet daje poročilo o delu za leto 1986 v razpravo zborom občinske skupščine. POROČILO o delu Občinskega komiteja za poaniranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija v letu 1986 1. Občinski komite za planiranje i n družbenoekonomski razvoj je kolektivno vodeni upravni organ, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov. Zajema naslednje delovno področje: — usmerja in vsklajuje delo na področju gospodarstva, interesnih in drugih skupnosti, skrbi za pripravo, sprejem in izvajan je plan- skih dokumentov, zasledujc, analizira in predlaga ukrepc vzvezi z tekočimi gospodarskimi gibanji in razvojem — upravlja upravo in strokovne naloge s področja splošnih gospo- darskih zadev, industrije, blagovnega prometa in cen, obrti, osebnega dela in delovnih razmerij, gospodarskih nalog s podr- očja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova, gostinstva in turizma — opravlja analitske naloge s področja osebne, skupne in splošne porabe ter izdeluje bilanco celotne porabe v občini — opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega okolja, razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, izgradnjo cestnega omrežja, prometnega sistema in zvez ter energetike. 2. V komiteju so organizirane naslednje enote: plansko analitska služba in naslednji referati: — za splošne gospodarske zadeve — za obrt, cene in delovna razmerja' — za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in vodno gospodars- tvo — za gradbene zadeve — za urejanje prostora in varstvo okolja Sistemiziranih je 10 delovnih mest, kadrovska zasedba pa je sledeča: 2 delavca z visoko Solsko izobrazbo 3 delavci z višjo šolsko izobrazbo 4 delavci s štiriletno srednje šolsko izobrazbo 1 delavec z dvoletno šolsko izobrazbo. Glede na stopnjo zahtevnosti sistemiziranih del in nalog trije de- lavci nimajo ustrezne šolske izobrazbe, vendar vsi nadaljujejo studij na višji soli. 3. Delo v občinskcm komiteju za planiranje in družbenoekonom- ski razvoj je bilo v letu 1986 programirano z delovnim programom, ki je bil vsklajen s programom dela Izvršnega sveta in zbori občinske skupščine. Poleg teh nalog pa je občinski komite v minulem letu izvedel še številne druge naloge, ki so jih narekovala tekoča gospo- darska gibanja in spremembe pozitivne zakonodaje. Plansko analitska služba je zasledovala tekoča gospodarska giba- nja, pripravljala tekoča periodična poročila o gospodarjenju OZD s področja merilne proizvodnje in družbenih dejavnosti, ugotavlja doseganje resolucijskih ciljev, analizirala vzroke za zaostajanje rasti posameznih kategorij, zasledovala uskaljeno rast osebnih dohodkov mesečno analizirala BOD maso in spremljala in usklajevala skupno porabo, pripravila resolucijske usmeritve za naslednje leto. Nadalje so bile izdelane zahtevane statistične raziskave in poročila, opravlje- na dela za sklade in ostali tajniški posli za delovna telesa IS in skupščine. Tekoče smo spremljali in analizirali poslovne rezultate v TOZD Transportne naprave Dole, intenzivno sodelovali pri pripravah za saniranje stanja, strokovno in kadrovsko pomagali vodstvu in sam- oupravnim organom pri reorganizaciji in iskanju boljših proizvod- nih programov. Aktivno smo se vključevali tuđi pri reševanju poslovne problematike v Mizarstvu Litija, Kovini Šmartno in Lesni industriji. V Komiteju je teklo v večjem obsegu aktivno delo na področju ob- rambnih priprav, ažuriranju obrambnega in varnostnega nacrta. Ker nam zaradi manj intenzivnega dela na tem področju v prejšnjih letih ni uspelo v celoti izdelati vse tri dele obrambnega nacrta, borno tej nalogi posvetili posebno pozornost tuđi v letu 1987. Dodelili borno slabše obdelana ali ćelo ncobdelana področja obrambnih pri- prav in v bodoče skrbeli za sprotno ažuriranje obrambnega nacrta. Na področju splošno gospodarskih zadev je bilo izdano: — 14 dovoljenj za začasno prepoved prometa — 1 dopolnilna odločba — 2 soglasij Opravljene so bile: — 4 ustne obravnave. Z Republiško in občinsko censto skupnostjo smo sodelovali pri realizaciji posodobitve cestnega omrežja v občini Litija, vključili smo se v priprave za ureditev Partizanske magistrale v naslednjem letu. Na razgovorih s predstavniki Podjetja za ptt promet in preds- tavniki ŽTPsmoskušali doseči zagotovilao realizaciji povećanja ka- pacitete ptt omrežja tj. predvsem telefonskih priključkovv občini ter planirane izgradnje železniških podhodov in dostopov na ŽP Litija. V referatu za obrt, cene in delovna razmerja je bilo v letu 1986 prejetih 290 zahtevkov in izdanih: — 40 obrtnih dovoljenj — 43 odločb s področja obrtne dejavnosti — 17 dovoljenj popoldanske obrti — 3 odjave popoldanske obrti — 187 potrdil za uvoz rezervnih delov in materijala. Opravljcnih je bilo: — 35 ogledov poslovnih prostorov. Registriranih je bilo: — 186 pogodb in aneksov o delovnih razmerjih — 48 odjav oz. prekinitev delovnega razmerja. Evidentiranih je bilo — 75 cenikov in izdelava informacije o povećanju cen komunalnih storitev, stana- rin in obrtnih storitev. Pri delu upravnega organa za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ri- bištvo in vodno gospodarstvo so tekle aktivnosti v smeri povećane tržne kmetijske proizvodnje, pripravi programov melioracij, težnje po smotrnejši porabi sredstev intervencijskega sklada in porabi hrane ter ostale naloge s delovnega področja. Izdano je bilo: — 50 odločb o statusu kmeta — 180 potrdil o kmetijski dejavnosti — 170 potrdil za ureditev lastništva v sklasu z zakonom o kmetij- ski h zemlji ščih — 30 krčitvenih dovoljenj na področju gozdarstva — 3 rešeni zahtevki s področja vodnega gospodarstva. Na področju urbanističnih in gradbenih zadev je bilo opravljeno obširno delo v zvezi s pripravo prostorskega dela planskih aktov za 5 predložitev v presojo medrcsorski komisiji in za objavo v uradnem glasilu. Delno je bila sanirana industrijska deponija odpadkovv Rakovni- ku, posebna komisija pa se ni pripravila ustreznega prcdloga zadol- očitev deponije industrijskih odpadkov na nanovo določeni lokaciji, ki v sedanjih sprejetih aktih ni opredeljena. Delo bo komisija nad- aljevala v letu 1987 in po določitvi ustreznega predloga lokacije predlagala dopolnitev planskih dokumentov. V rednem postopku je bilo izdanih: — 124 lokacijskih dovoljenj — 43 potrdil raznih pomožnih objektov — 13 dopolnilnih odločb — 8 poprejšnjih soglasij — 20 potrdil za gradnjo silosov in grezničnih jam — 80 odločb o spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča — 151 gradbenih dovoljenj — 17 dopolnilnih gradbenih dovoljenj — 376 potrdil za vzdrževalna dela — 21 uporabnih dovoljenj — 3 odločbe o oprostitvi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča — 35 potrdil, da ni izdano uporabno dovoljenje. Opravljenih je bilo: — 110 lokacijskih ogledov za izdajo odloćbe — 18 tehničnih pregledov — 15 ogledov za gradnjo hlevov in garaž. Po pooblastitvi IS SO Litija smo pripravili program zasnov za izvedbo internega natečaja za pridobitev najboljše rešitve ureditve mestnega jedra stare Litije in večnamenske dvorane. Sodelovali smo pri pripravi lokacijskega predloga za rešitev podhodov in dostopov na perone železniške postaje Litija. 4. Nekoliko kasnimo pri pripravi odgovorov na delegatska vprašanja, ki jih je z našega delovnega področja zelo veliko. Vcčkrat jih posredujemo v obravnavo odgovornim institucijam. Te nam vc- likokrat pozno odgovorijo ali sploh ne, delegati pa z nekaterimi sko- pimi odgovori nišo zadovoljni. Veliko je vp^ašanj s področja ureja- nja prostora in varovanja okolja, urbanizacije in ekološke proble- matike nasploh, kar dokazuje, da je pravilno naše stališče, da oblikujemo samostojni tozadevni upravni organ, kar je v sedanjem komiteju zaradi preobširnega delovnega področja ta problematika ostajala ob strani. Odprto je ostalo vprašanje Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1986 — 1990. Dogovor je bil sicer na zborili ZD in KS sprejet, medtem ko DPZ dogovora ni sprcjel! Postopek vsklajevanja ni bil izpcljan, ker je bilo na seji predsednika skup.ščine ugotovljeno, da se pripravlja sprejem Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva na ravni federacije. Tri nerešene zadeve se nam pojavljajo na področju kmetijstva, in sicer dve zadevi zaradi pritožbe glede statusa kmeta in ena zadeva zaradi pritožbe na predlog za zaščito kmetije. Ker nam pozvane stranke še nišo dostavile ustreznih dokumentov, nišo izdelana uporabna dovoljenja za naslednje objekte: proizvodna dvorana Kovine Šmartno, rekonstruirana pekama ŽITA Ljubljana v Šmartncm, vodovod KS Primskovo, dva hleva za pitanje prašičev, strojna lopa in mlekarnica ter hlcv in silos na Grmačah KZ Litija, rezervoarja na Tlaki in Moravski gori KS Gabrovka, nadomestni montažni poslovni objekt Cestnega podjetja v Litiji in skladišče z na- kladalno rampo KZ Gabrovka—Dole. Izdano še ni gradbeno dovoljenje za gradnjo mrliške vezice KS Sava, ker manjka potrdilo SDK o zagotovljcnih sredstvih. Lokacijsko še nišo rešene nasledn|e zadeve: gradnja proizvodne dvorane AVTOMONTAŽE v Ješčah. ker je spremenjena prvotno določena lokacija, za novo pa šc ni vseh dokumentov, hidromeliora- cija KZ Litija v Črnem potoku zaradi pomanjkljivc LTD, gradnja vodovoda KS Ribčc. zaradi nepopolne potrebne dokumentacije, gradnja bloka H in 1 na Rozmanovem trgu SSS Litija, ker nišo ureje- na lastniška razmerja, ter ureditev-regulacije Potoka TOZD Usnjar- na Šmartno ravno tako zaradi nerešenih lastninsko pravnih vprašanj. Nadalje je ostalo nerešenih 31 zahtevkov iz leta 1985 in 1986 za individualno gradnjo zaradi dolgotrajnih postopkov pre- pisov zemljišč. Dvoje vlog pa je nerešenih, ker KS Kostrevnica še ni izdala soglasij k gradnji. 5. Zadovoljivo reševanje vseh zadcv delovnega področja je v obstojcčcm komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj za- radi preobscžnosti nalog s tematsko različnih področij i/redno težko oz. praktično nemogoče. Prcdlagamo, da prcrazporcdimo pristoj- nosti sedanjega komiteja v dva samostojna kolektivno vodena up- ravna organa: pristojnosti s področja gospodarstva in družbenega planiranja organiziramo v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, pristojnosti s področja prostorskega planiranja in varovanja okolja pa v komiteju za urejanjc prostora in varstvo ok- olja. V drugi komite bodo prenesene tuđi nekaterc važnejše naloge, ki se trenutno opravijajo drugje, spadajo pa na področje gospodarje- nja s prostorom (varovanje naravne in kulturne dediščine, upravne in strokovne zadeve za sklad stavbnih zemljišč, ipd.). Zato smo intenzivno pripravljali in sodelovali pri pripravi reorga- nizacije upravnih organov s posebnim poudarkom formiranja dveh ločenih komitejev gospodarskoga in prostorskega, ki se bosta zaradi lažje obravnave specifične problematike lahko tvorno vključila v tekočo akcijo za racijonalizacijo in večjo učinkovitost državne uprave. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj POROCILO o delu Oddelka za splošne upravne zadeve in občo up- ravo v letu 1986 1. Odelek za splošne upravne zadeve in občo upravo opravlja po posameznih refcratiii naslsdnje naloge: — upravne in strokovne naloge s področja premoženjsko pravnih zadcv, varstva borcev NOV in VI, varstva naravne in kulturne dediščine, družbenih dejavnosti — opravlja finančno-materialna dela in naloge za vse občinske sklade, sodnika za prekrške, štab za TO, upravne organe in strokovne službe ter za proračun družbenopolitične skupnosti — vodi glavno in sprejemno pišamo, arhiv za vse občinske organe — opravlja personalne in samoupravne zadeve za občinske organe — opravlja tuđi vse tište naloge, ki sodijo na področje splošnih služb 2. V preteklem letu je oddclek predložil izvršnom svetu in sku- pščini v obravnavo naslednje akte oziroma informacije: — Odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1985 — Dogovor o enotnih merilih za zagotavljanje sredstev za delo temeljnih pravosodnih organov — Odlok o proračunu občine Litija za leto 1987 — Informacijo o izvajanju zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine — Informacijo o uresničevanju varstva borcev in VIv občini Litija — Informacijo o prenosu kmetijskih zemljišč v kmetijsko zcmljiški sklad — Spremembc statuta občine — Sprcmembe odloka o organizaciji in delovnem področju občin- skih upravnih organov — Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi Polog tega je bil v oddolku izdelan Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, izbrani in ustrezno opremljeni prostori za občinski arhiv, naročena zasteklitcv sprejemne pisarne, urejeno kontinuirano čišćenje stopnišč okrog poslovne stavbe na Jerebovi 14, s koledarskimi termini čišćenja za uporabnike poslovne stavbe, ter začeti postopki za ustanovitev enote Temeljnoga sodišča v Litiji. 3. Oddelek v obdobju od I. 6. do 31. 12. 1986 ni v roku izdelal naslednjih nalog: — 1. in II. dela obrambnega nacrta poverjeništva za družbenc de- javnosti. Poleg tega pa je bilo potrebno skoraj vse priloge pri- lagoditi tuđi metodologiji izdelavenačrtov, ki je bila objavljena v Uradnem listu SI RJ, štov. 11/86. 6 — Informacije o izvajanju DD o varslvu, urejanju in vzdrževanju spomcnikov NOB na območju občinc Litija, ker samoupravni sporazumi na podlagi 5. člena tega družbenega dogovora nišo bi- li izdelani in tako skrbniki teh spomenikov in obeležij še nišo določeni, čeprav je minilo že več kot leto dni od podpisa družbenega dogovora — Odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa na Vačah za kul- turni in zgodovinski spomenik, ker je bil predhodno potreben razgovor s tistimi krajani Vač, kateri bodo imeli parcele v I. in II. varstvenem območju zaščite in tam ne bodo dovoljeni posegi v prostor. Polcg tega pa je bilo potrebno to območje v skladu z 8. člcnom Zakona o naravni in kulturni dediščini vnesti v srednjeročne in dolgoročne planske akte občine — Analitične ocene del in nalog v skladu z metodologijo, ki jo dol- oča SS o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah, za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev delovne skupnosti upravnih, pravosodnih in drugih organov DPS in veljažeodleta 1982, — Uskladitcv samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti (Statuta in Pravilnika o delovnih razmerjih) z veljavnimi predpi- si, ker so imele priori teto vsc tište naloge izobdobja 1. 1. — 31.5. 1986, ki zaradi kadrovske menjave nišo bile izvršene in jih je bilo nujno potrebno izdelati do konca leta 1986. Delo posameznih referatov in njihova problematika, pa je naslednja: I. Referat za splošne in premoženjsko pravne zadeve V letu 1986 je bilo na področju premoženjsko pravnih zadcv prejc- tih 116 zadev. Približno polovica vseh zadev se nanaša na ponudbe kmetijskih in stavbnih zcmljišč. Ostale vloge pa zajemajo prcdvsem pridobitev zcmljišč za družbeno usmerjeno gradnjo in sicer na obm- očju Rozmanovega trga — ob Maistrovi ulici, pridobitev zemljišč za obrat v Ješčah, za večnamenski obrat na Vačah, za individualno gradnjo v Šmartncm in Kresnicah, za razširitev pokopališča v Smartncm. Nekaj vlog pa tuđi za ureditevzcmljiskoknjiž.nega stanja iz prcteklih let, za pomoč strankam v zvezi z ureditvijo prenosa vze- mljiSki knjigi... V preteklem letu seje končal tuđi sistematični prenos kmetijskih zemljišč v vseh katastrskih občinah na območju občinc Litija na Kmetijsko zemljiško skupnost oz. v kmetijski zemljiški sklad. Hkrati s tem pa tuđi prenos gozdov na gozdnogospodarske organizacije ter ureditcv premoženjsko pravnih zadev pri ŽG Ljubljana, kjcr smo urejali prenos zcmljišč, ki spadajo k železnici. Tuđi v preteklem letu smo se na področju premoženjsko pravnih zadcv srečevali s številnimi problemi, ki izvirajo izdejstva, da posa- mezne manjše delovne organizacije v občini nimajo pravnikov, zato vse zadeve v /.vezi s spisi v zemljiško knjigo in zadeve, ki se nanašajo na prenos zcmljišč na te DO, urejajo preko referenta za premoženjsko pravne zadeve. Sem sodijo tuđi že znani problemi glede zastarelih in nečitljivih prostorskih izvedbenih aktov, neo- pravljcnih izmer cest... Ker se na tem referatu opravljaj« oziroma urejajo tuđi postopki v zvezi z najdenimi predmeti, je potrebno navesti število le-teh, in sicer je bilo teh zadev 14. Pri referatu za premoženjsko pravne zadeve se zbirajo tuđi poroči- la o upravnem postopku na I. stopnji, ter se zbir le-teh 4x-letnopoši- 1 ja na republiški sekretariat za pravosodje in upravo. II. Referat za personalne zadeve in samoupravo Pretežna dela in naloge v preteklem letu na tem referatu so bile: — prijave in odjave zavarovancev in družinskih članov (12 prijav, 10 odjav ter 3 prijave družinskih članov) — postopki v zvezi z objavo dcl in nalog ter izbiro kandidata — izdaja odločb s področja delovnih razmerij — mesečno vođenje evidenec prisotnosti na delu — izdaja delovnih knjižic (268) — priprava gradiva za seje sveta in pisanje zapisnikov (13 rednih in 8 izrednih sej) — priprava gradiva in pisanje zapisnika za komisijo za delovna razmerja — 7 sej — priprava gradiva, predlogov za odlikovanje in zapisnikov za ko- misijo za odlikovanja in občinska priznanja — izpolnjevanje statističnih obrazcev v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem in stipendiranjem — izpolnjevanje obrazcev za gibljivi del OD Izpolnjevanje strokovne izobrazbe po programu za leto 1986 ni bilo realizirano, (skupni del programa) Delavci so se udeleževali izpopolnjevanja strokovne izobrazbe po splošnih programih za posamezne upravne organe; ki so jih sprejeli funkcionarji posameznih organov (seminarji, predavanja ipd.) III. Referat za zadeve borcev NOV in VI Po stanju 31. 12. 1986 je bilo na področju varstva vojaških inva- lidov in borcev NOV naslednje število upravičencev do posameznih oblik varstva: — 49 vojaških vojnih invalidov — 58 družinskih invalidskih upravičencev — 33 uživalcev invalidskega dodatka — 26 civilnih invalidov vojne — 114 uživalcev stalne priznavalnine — 3 borci za severno mejo — 1 kmečka preživnina V letu 1986 je bilo na novo vloženih 55 zahtevkov in sicer: — 24 za dodelitev stalne priznavalnine — 8 za dodelitev enkratne priznavlnine — 13 za dodelitev in povećanje invalidskega dodatka — 3 za priznanje družinske invalidnine — 1 za kadrovsko oskrbnino — 1 za zvišanje odstotka civilne invalidnosti — 1 za podaljšanje pravice do priznavalnine — 1 za dodelitev ugodnostnega kredita VI — 1 za zvišanje kmečke preživnine Od prejetih zahtevkov jih je 6 še v postopku reševanja (vloženi v mesecu decembru). Proti izdanim odločbam je bila vložena ena pritožba. Poleg tega je bilo po uradni dolžnosti izdanih 114 odločb in sicer: — 40 za priznanje pravice do družinske invalidnine po padlem bor- cu na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o temeljnih pravi- cah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Ur. 1. SFRJ, št. 75/85), ki so pričele veljati 1. 1. 1986 — 13 za priznanje pravice do zdravstvenega varstva po istem zakonu — 52 za prevedbo invalidskega dodatka od 1.7. 1985 ter od 1. 1. 1986 in 1.4. 1986 na podlagi novega ugotovitvenega postopka — 8 o prenehanju pravice do družinske invalidnine souživalca — 1 o pravici ortopedskega dodatka Proti izdanim odločbam po uradni dolžnosti ni bilo pritožb. Za medletno uskladitev invalidskega dodatka, denarne pomoći ci- vilnim invalidom vojne in stalnih priznavalnin od 1. 7. 1986 je bilo izdanih tuđi 155 ustreznih uradnih zaznamkov. Izveden je bil postopek za odobritev zdraviliškega zdravljenja za 14 vojaških invalidov, 8 je bilo zdravijenje odobreno, 6 zahtevkov pa je bilo zavrnjenih. V letu 1986 sta bili pripravljeni 2 informaciji o varstvu borcev NOV in vojaških invalidov in sicer za skupnost socialnega varstva in 15 SO Litija. Za republiški komite je bilo izdelanih 6 poročil. V letu 1986 je bilo pričeto delo na evidenci o socialnem položaju borcev NOV in potencialnih upravičencev do stalnih priznavalnin ter evidenci o potrebi organiziranja pomoći na domu za udeležence NOV. Ti evidenci še ništa v celoti izvedeni in jih bo potrebno dopol- niti še z nekaterimi podatki pri katerem pa bo potrebno sodelovanje KO ZB NOV in patronažne službe. IV. Finančno materialna služba V oddelku se vodijo finančno materialna dela in naloge za na- slednje sklade in sicer: 1. Sredstva za financiranje obrambnih priprav 2. Sklad za gradnjo zaklonišč 3. Sklad za gospodarski razvoj 7 4. Sklad skupnih rezerv OZD 5. Sredstva solidarnosti za odpravo elementarnih nesreč V primerjavi z drugimi skladi je delo pri skladu za financiranje ob- rambnih priprav najobširnejše, ker se posebej vodi tuđi evidenca pla- čnikov prispevka SLO v visini 0,43% od 1.4. 1986 dalje. V oktobru in novembru je bil izdelan tuđi pregled vplačil za zaklo- nišča za celotno občino po hišnih svetih, oziroma po naseljih od 1. 4. dalje. To delo je težavno zato, ker obstajata dva načina vplačevanja po položnicah in osebno na upravi in je včasih nemogoče razbrati kdo ni plačal oziroma za katero obdobje. Na področju obračuna OD so bile opravljene naslednjc naloge: 1. Obračun OD za delavce: — delovne skupnosti upravnega organa — funkcionarjev — štaba za TO — občinskega sodnika za prekrške (od junija 1986 dalje) to je bilo v letu 1986 povprečno za 85 delavcev. Vzporedno z obračunom OD so tuđi valorizacije, ki so bile v letošnjem letu trikrat obračunane in izplačane med mesecem, kar povečuje obseg dela. 2. Obračunavanje bolniške 3. Obračunavanje pogodb o delu (civilno-pravno razmerje) 4. Evidenca, knjiženje posojil delavcev Zelo seje povečal obseg dela na kredi tih, kijihje izmeseca vmesec več občasno pa se pojavljajo še potrošniški krediti preko sindikata za dobo treh mesecev. 5. Knjiženje OD 6. Obračunavanje in izplačevanje jubilejnih nagrad, odpravnin 7. Mesečno pošiljanje podatkov na statistiko (RAD-1, aneks) V oddelku se vodijo vsa finančno-materailna dela in naloge tuđi za organ delovno skupnost, proračun DPS, sodnika za prekrške (kontiranje, knjiženje, izdelava periodičnih obračunov, finančnih načrtov in zaključnih računov, izplačilo štipendij, regresa za pre- hrano, prevoznih stroškov itd.) s tem, da se pravni akti s tega podr- očja že omenjeni v delu celotnega oddelka od 1. 6. do 31. 12. 1986 Vsa finančno-računovodska dela so bila opravljena v predpi- sanem roku in v skladu z obstoječimi prcdpisi. V računovodstvu se poleg navedenoga vodi tuđi: — finančno poslovanje za referat za borce in VI, ker referent za področje borcev in VI ne srne opravljati finančnega poslovanja, — finančno in materialno knjigovodstvo za pisarniški in potrošni material — obračunava amortizacija, revalorizacija in vodi stanje in gibanje osnovnih sredstev Zaradi odsotnosti delavke, ki je na porodniškem dopustu, je bilo to področje dela iz druge in tretje alinee razdeljeno med ostale de- lavke v računovodstvu, vendar je bilo lahko v celoti opravljeno le delo pri izplačilih prejemkov borcev in VI in skoraj v celoti delo na osnovnih sredstvih. Poročilo inventurnih komisij mora biti us- klajeno z dejanskim — računovodskim stanjem osnovnih sredstev pred izračunom revalorizacije in amortizacije za preteklo leto, rezul- tati pa morajo biti priloženi k zaključnem računu. Knjiženje finančnega knjigovodstva potrošnega in pisarniškega materiala pa je v zaostanku. V. Sprejemno informacijska in glavna pisama Vse naloge v zvezi z vođenjem te službe opravljata samo dve delav- ki. Zaradi tega je razumljivo, da naloge ne morejo biti opravljene v celoti. Ena delavka opravlja vse naloge v zvezi s sprejemom, signi- ranjem in klasificiranjem listin, ražen tega pa vodi še hišno telefonsko centralo in izdaja živinske potne listine. Takšno stanje povzroča, da je knjiženje ozko grlo pri organizaciji celotnega pisar- niškega poslovanja, saj listine nišo takoj poknjižene, prav tako se ne knjižijo vse zadeve, ampak v glavnem le tište, ki se nanašajo na up- ravni postopek. Prav tako se v vložišču ne odpira in klasificira pošiljke naslovnjene na izvršni svet in občinsko skupščino. V letu 1986 sta bila opremljena dva prostora s policami za arhiv občinske uprave in se bo v mesecu februarju pričelo s preseljevanjem arhiva iz stare zgradbe občinske skupščine, kjer je zaradi vlažnosti že skoraj v celoti propadel ves arhiv. VI. Naloge na področju družbenih dejavnosti in varstva naravne in kul- turne dediščine Zaradi kadrovsko nepopolnjenega področja so se naloge izvajale le občasno, v gjavnem je to področje načelnika oziroma v zadnjem času tuđi referata za zadeve borcev NOV, ker je področje borcev tesno povezano z zdravstvom in socialnim varstvom. Na tem podr- očju bo več narejenega v letu 1987, predvsem na področju razglasitve nekaterih delov naravne in kulturne dediščine za spomenike. Oddelck za splošne upravne zadeve in občo upravo POROČILO o delu uprave za družbene prihodke v letu 1986 I. Med temeljne naloge uprave zadružne prihodke spadajo: — spremljanje pridobivanje dohodkov, od katerih seplačujejodav- ki občanov, ugotavljanje davčnih obveznosti občanov, pobiranje davkov in nadzorovanjc pravilnosti davčnih napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov — ugotavljanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in davčne politike ter pripravljanje predpisov in drugih splošnih aktov za urejanje vprašanj s področja davkov — odmerjanjc in pobiranje prispevkov občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, lahko pa odmerja in pobira prispevke in druge družbene obveznosti občanov tuđi za druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi posebnih sporazumov — opravljanje inspekcijskoga nadzora nad izpolnjcvanjcm ob- veznosti občanov — opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom oziroma drugimi prcdpisi — spremljanje pridobivanja prihodkov občanov ter ugotavljanje izvora njihovega premoženja II. Kadri Kadrovska zasedba v upravi seje v letu 1986 precej popravila, ven- dar še ne ustreza dejanskim zahtevam po veljavni sistemizaciji. Nižjo izobrazbo od dejansko predpisane ima 6 delavcev od skupno 14 zaposlenih (leto 1985 8 delavcev). Vletu 1986 je bila uprava 3 mesece in pol brez davčne inspektorice, ki je na porodniškem dopustu in priđe nazaj sele v v letu 1988. Na razpis za določen čas pa se nihče ne javi. Vzrok za to je v prc- majhnih OD glede na negativne strani tega delovnega mesta, kakor tuđi ostalih v upravi. III. Realizacija nalog v letu 1986 in v preteklosti V letu 1986 so bile opravljene vse zaostale in tekočc obveznosti ražen odmere davkov in prispevkov od dohodkov iz kmetijske de- javnosti in pa ugotavljanje izvora premoženja. Odmcra za kme- tijstvo je bila opravljena sele v januarjau 1987, vzrok pa je menjava kadrov v računskem centru v Ljubljani kjcr nam vršijo avtomatsko obdelavo. Opravljanje nalog ugotavljanja izvora premoženja je sistemizirano v delokrogu davčnega inšpcktorja I., katero pa ni zasedeno in se po usmeritvah IS SO Litija ne srne dati v razpis. Ta dela ne more v upravi opravljati nihčc drug in to iz dveh razlogov: — delavec mora imeti visoko izobrazbo — prezaposlenost davčnih inšpcktorjcv, ki ne moreta opraviti niti vseh svojih nalog. IV. Predlogi za rešitev obstoječih problcmov Koncem leta 1986 se je pričel uresničevati program modernizacije občinske uprave, v čemer se vidijo rešitve problcmov kot so za- kasnele odmere davkov in prispevkov, tako da bo ta problem pesi- mistično gledano, rešen v letu 1988. Problem nerealiziranih nalog davčne inspekcije in ugotavljanja izvora premoženja pa bo rešljiv edino v primeru povećanja števila delavcev iz tega področja, saj to avtomatsko narckuje tuđi vidni porast števila obrtnikov in pa v za- dnjih letih ugotovljcn resen primer sive ekonomije. Uprava za družbene prihodke 8 POROCILO o delu oddelka za notranje zadeve v letu 1986 Upravni organ za notranje zadeve opravlja zadeve s področja ma- tične službe, osebnih izkaznic, evidence prebivalstva, državljanstva, varnosti cestnega prometa, potnih listin, registracije društev, med- narodnih sporazumov in drugih zadev, katerih pristojnost je podana v z zakonom upravnemu organu. Poleg zakonske osnove opravlja organ tuđi vse naloge, katere so mu poverjene s smernicami in navodili republiskih organov in občinske skupščine ter izvršnoga sveta. Delo je potekalo tuđi v skladu s planom čeprav izvršena opravila odstopajo od planiranih, kar je razumljivo, saj ni mogočc točno pre- dvideti dela, katero je vezano na stranke. V letu 1986 je republička inspekcija opravila pregled poslovanja s področja prija in odjav bivališča, osebnih izkaznic, potnih listin, or- ožja, društev, javnih shodov in javnih prireditcv, verskih skupnosti- verskih obredov, pobiranja prostovoljnih prispevkov in tujega tiska. Zapisniško je bilo ugotovljeno, da se vsi postopki vodijo pravilno z manjSimi zamudami, kar pa je zaradi kadrovske problematike razu- mljivo. Nekatere postopke je potrebno dopolniti oz. spremeniti. Matična služba V matične knjige je bilo vpisano 9 rojstev, 437 porok, 137 smrti, izdajo skupaj 969 izpisov iz knjig, izdanih skupaj 22 izpisov za in- ozemstvo, 137 dovoljenj za pokop, če smrt ni bila prijavljena na ma- tičnem uradu in izvedenih skupaj 1 izredni vpis. Opravljenih in izda- nih je bilo 686 preverk iz matičnih knjig. Za sodišče je bilo izpolnje- nih 178 smrtovnic, vpis EMŠO v matične knjige je narejen 98%. Vzrok za tak vpis je porodniški dopust. Matična služba se stalno srečuje s problematike) prezasedenosti delavcev na sedežu organa. Na sedežu organa se srečujemo tuđi s prostorsko stisko, nujno bi bilo pridobiti še en_prostor, kjer bi dejavnost mnogo lažje opravljala. Prijavno odjavna služba in osebne i/kaznice V letu 1986 je bilo prijav, odjav ali pa sprememb stalnega ali začasnega bivališča 1030. Koncem leta je začasno prijavljenih 290 oseb. Polcg tega se vodi tuđi tiralnični register za celotno državo, za katerega podatke dobi- vamo vsakodnevno. Izdanih je bilo 789 osebnih izkaznic. Stalno izdelujemo tuđi sezname za nabornike, seznamc za cepljenjc otrok, sezname za predšolske in šoloobvezne otrokc, seznami za obdaritev otrok ob koncu leta in razni drugi seznami za postajo milice, ljudsko obrambo in upravo za družbene prihodke. Izdanih je bilo 3500 raz- nih preverk iz registra prebivalstva v pisni obliki ali pa po telefonu. Izdelali smo tuđi v celoti glasovalne sezname za referendume v KS v letu 1986. Problematika prijavno-odjavne službe in izdaja osebnih izkaznic, je enaka kot pri matičnem uradu, saj se ti dve službi dopol- njujeta, sta pa tuđi v istem prostoru. Promet: Na novo je bilo registriranih in sprememb lastništva 1714 vozil, podaljšanj registracije je bilo 3296, z odločbami je bilo odvzctih 324 registrskih tablic, odjav je bilo 937. Izdanih oz. zamenjanih in pod. je bilo 869 vozniških dovoljenj. Odvzctih zaradi raznih prekrškov je bilo 150 dovoljenj na predlog sodnika za prekrške. Izdanih je bilo 650 preizkusnih tablic. Nekaj problemov je bilo pri tehničnih pregledih traktorjev ker TOZD Avtomotor Trbovlje ni zainteresiran za prihod v Litijo. To utemeljuje s tem, da nimajo pokritih stroškov prihoda v Litijo. Sto- ritve v Litiji so za naše vo/.nike mnogo bolj primerne kot vožnja v Trbovlje ali v Ljubljano. Stanje se je po posredovanju RSNZ uredilo. Nekaj problemov na tem referatu nastaja zaradi prcobremenitev. Dclavka, katera ureja zadeve voznikov je bila na porodniškem do- pustu in tako vse delo pade na eno osebo. Zaradi navedenega zaosta- ja predvsem usklajevanje in ažuriranje evidenc motornih vozil. Orožje V preteklem letu je bilo na novo izdanih 53 orožnih listov in z dovoljenji za posest orožja. Pravnim osebam je bilo izdano 3 dovoljenja za posest orožja. Zavrnjene so bile 4 vloge za izdajo dovoljenja za nakup civilnega orožja. Izdanih je bilo 2 pooblastila za nošenje službenega orožja. Izdanih je bilo 2 pooblastila za nošenje službenega orožja, zavrnjena pa je bila 1 vloga. Pri opravljanju kontrol čuvajev, kateri imajo dovoljenje oz. poo- blastilo za nošenje orožja-samokres. opažamo da čuvaji s službenim orožjem ne znajo ravnati tako kot bi morali, ne vedo pa tuđi, kdaj se lahko uporabi. Orožje je tuđi prepogosto umazano. Potne listine Izdanih je bilo 1574 potnih listih, veljavnost pa smo podaljšali 1115 strankam, izdali smo skupaj 352 različnih potrdil in 26 dovoljenj za gibanje in muditev v mejnem pasu. Iz poročila je raz- vidno da se je število izdanih PL ponovno močno povečalo. Referentka je bila v letu 1986 na porodniškem dopustu, zato delo smo imeli urejeno nadomeščanje. Društva V občini Liti ja trenutno deluje 78 različnih društev. Na novo je bilo v letu 1986 registrirano 1 društvo, pravila pa je spremenilo eno društvo. Vsa društva imajo uskaljena pravila. Javni shodi in javne prireditve V letu 1986 je bilo prijavljenih 88 prireditev od katerih je bila ena vloga zavrnjena. Opažamo, da prireditelji ne priglasijo prireditev v pravem času. Kljub temu pa se vse vloge obravnava in zanj izdamo ustrezno dovoljenje, če le to mogoče in v skladu z zakonodajo. Proti vsem ki ne priglasijo prireditve uvedemo postopek. Prcjeli in resili smo 32 vlog za opravljanje verskih obredov izven cerkve. Tuji tisk Na našem območju ni bilo zaslediti pojavov tujega tiska, odločbo o prepovedi širjenju tujega tiska izdaja RSNZ SRS Ljubljana. Verskc skupnosti Prcjeli smo 32 vlog za opravljanje verskih obredov izven cerkve, katere smo tuđi resili. Občasni sestanki in razgovori s predstavniki verskih skupnosti omogočajo normalno delo brez posebnosti. t Požarna varnost Da bi delo normalno potekalo je potrebno čim preje zaposliti osebo, ki bi opravljala naloge požarnega inšpektorja. V OZD in dru- gih organizacijah je opaziti počasno izboljšanje požarne varnosti, vendar vse prepočasi. Odgovorni delavci se še premalo zavedajo odgovornosti in posledic, katere požarna varnost zahteva. Omeniti je potrebno tuđi stalno sodelovanje z organizacijami, organi milice, OGZ, SIS, VPP, ravno tako pa tuđi z UNZ Ljubljana-okolica. Sodelovanje je stalno in pristno. Zaradi kadrovskih sprememb inspekcija ni delovala. Opravljenih je bilo le nekaj najnujnejših pregledov in pregledi na podlagi prijav. Problematika, ki spremlja delo oddelka za notranje zadeve se v preteklem letu ni spremenila. Prostorska utesnjenost, ovira nor- malno delo in nuđenje uslug strankam. Delavci si prizadevajo, da bi premostili te težave, vendar nam to ne uspeva, kot bi bilo potrebno. Omeniti je potrebno tuđi kadrovske probleme, ker opravila nenehno naraščajo delavcev pa imamo manj. Dclno bi se problematika uredila z presistemizacijo delavk, popolnoma pa z zaposlitvijo požarnega inšpektorja in s prihodom delavk s porodniškega dopusta. Matični urad Šmartno je od konca leta 1986 zaprt zaradi odhoda delavke na porodniški dopust. Oddelek za notranje zadeve bo postopoma prešel na računalniško obdelavo podatkov. Vezani borno direktno v računalnik RSNZ. Plan podpisnikov družbenega dogovora IS ONZ je predvideval nabavo opreme in vključitev že v letu 1987, vendar zaradi večjega sklopa negativnih okoliščin nismo v planu za leto 1987, temveč za leto 1988. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE 9 POROČILO o delu upravnega organa za ljudsko obrambo Skupščine občine Litija v letu 1986 SPLOŠNO ' Upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe opravlja up- ravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, kolikor posamezne zadeve nišo dane v pristojnost drugim upravnim organom. Temeljne naloge upravnega organa izhajajo iz: Zakona o splošni ljudski obrambi, Zakona o vojaški obveznosti, Zakona o službi v oboroženih silah, Zakona o temeljih sistema zvez, Zakona o temeljih sistema državne varnosti, Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona osplošni ljudski obrambi in družbenisamozaščiti, Zakona o orožju, Zakona o varstvu pred požarom in iz drugih predpisov s katerimi se urejajo zadeve iz delovnega področja upravnega organa za ljudsko obrambo. V upravnem organu je s »Pravilnikom o sistemizaciji del in nalog v občinskem oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Litija, sistemizirano 7. delovnih mest in to: 1. Referent za splošne zadeve, s srednjo izobrazbo 2. Referent za naborne zadeve, z višjo izobrazbo 3. Referent za vojaške zadeve, z višjo izobrazbo 4. Referent za civilno zaščito, z višjo izobrazbo 5. Referent za vojne zveze, kriptozaščito in službo za opazovanje, in obveščanje, z višjo izobrazbo 6. Referent za obrambne priprave družbeno-gospodarskega sektorja z visoko izobrazbo 7. Načelnik — visoka z višjo izobrazbo Dela in naloge referenta za obrambne priprave družbenogospo- darskega sektorja so bila nezasedena ćelo leto 1986, kar pomemebno vpliva na dosledno izvajanje nalog na tem delovnem področju. Zato je nujno čimpreje pridobiti ustreznega delavca, kajti le tako bo mogoče zagotoviti dosledno izvajanje nalog na področju družbeno-gospodarskega sektorja ter nuđenje strokovne pomoči nosilcem obrambnih priprav. I. URESNIČEVANJE DELOVNEGA PROGRAMA ZA LETO 1986 Občinski upravni organ za ljudsko obrambo je v letu 1986 izvedel večina temeljnih nalog. Ob tem pa je bilo izvršeno še več drugih na- log, ki so bile objektivno pogojen (npr. priprave na postavitev siste- ma za javno alarmiranje, vzgoja s področja obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja, sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana za uresniče- vanje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene sam- ozaščite za obdobje 1986—1990 leto in drugo). Po posameznih področjih iz pristojnosti upravnega organa za ljudsko obrambo so bile izvršene sledeče naloge, 1. Naborne zadeve Uspešno se je nadaljeval proces podružabljanja nabornih zadev, saj v reševanje nalog vse bolj vključujejo družbeno-politične orga- nizacije društva in družbćne organizacije, krajevne skupnosti in or- ganizacije združenega dela. Dosledno so bile izvedene vse naloge glede: napotitve nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA, vpisa novega letnika mladincev v vojaško evidenco, ter na osnovi opravljenih zdravniških pregledov, izbora nabornikov za specialne enote in sole za rezervne oficirje, izveden tuđi nabor. Skladno s pozitivno zakonodajo in usmeritvami inšpekcijskega pregleda oz. nadzora od strani Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je bila po več kot 5 letih v obliki logorovanja v trajanju 15 dni, organizirana vzgoja s področja obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja iz območja občine Litija, le teh je bilo 52. Vletu 1986 pa je upravni organ namenil veliko skrb tuđi aktivnos- tim za pridobivanje mladih v vojaške sole in pokliče. Pridobljeni so bili trije kandidati za srednje vojaške sole in en kan- didat za FSPN smer SLO. 2. Vojaške zadeve Glede na določeno reorganizacijo vojnih enot, enot teritorialne obrambe in enote milice je bila posebna skrb namenjena kvalitetni popolnitvi enot z vojaškimi obvezniki, rezervnimi oficirji, materialno-tehničnim sredstev in konji. Na enodnevijo in večdnevno vojaško usposabljanjc je bilo poz- vanol531 vojaških obveznikov in rezervnih oficirjev. 10 vojaških ob- veznikov se iz neopravičenega razloga ni udeležilo usposabljanja in so bili predlagani sodniku za prekrške v kaznovanje. Za odložitev vojaškega usposabljanja so bile prošnje vložene za 116 vojaških obveznikov in rez. oficirjev od tega je bilo 105 prošenj ugodno rešenih, pretežno zaradi delovnih obveznosti. Minulo leto je bila posebna pozornost namenjena tuđi obravnavi zahtevkov organizacij združenega dela za razporcditev zaposlenih delavcev, glede na naloge, na civilno dolžnost v OZD. Številčno manjše zahteve za popolnjevanjc enot oboroženega ses- tava pa so omogočile, da seje nekoliko izboljšal tuđi kadrovski ses- tav enot civilne zaščite. V letu 1986 predlagamo za napredovanje v višji čin 59 rezervnih mlajših oficirjev in oficirjev, vsi predlogi so bili ugodno rešeni. Napredovanja so bila sporočena ob proslavi »Dneva JLA« v Kresnicah. V letu 1986 pa je bila aktivnost namenjena tuđi pripravi in ažurira- nju nacrta mobilizacije oboroženih sil. Po vseh krajevnih skupnostih je bil opravljen strokovni nadzor z namenom, da se dogradijo vsi dokumenti ki so podlaga za uspešno izvedbo mobilizacije. 3. Civilna zaščita Na področju civilne zaščite je bila v letu 1986 osnovna skrb na- menjena organizacijski in kadrovski krepitvi enot civilne zaščite. V vseh krajevnih skupnostih je bil ažuriran in dograjen nacrt delo- vanja civilne zaščite. Izboljšalo pa seje tuđi sodolovanje s štabi ci- vilne zašččite v krajevnih skupnostih in OZD. Na področju usposabljanja pripadnikov civilne zaščite je bilo or- ganizirano osem tečajev in to: — 3 tečaji za pomožne bolničarje PMP — 86 pripadnikov — 1 tečaj za bolničarje PMP — 18 pripadnikov — 1 tečaj za člane ekip OZ za soc. delo — 48 pripadnikov — 2 tečaja za izprašane gasilce — 28 pripadnikov — 1 tečaj za poveljnike in načel. — 27 pripadnikov štabov CZ v KS Izvedeno je bilo 28 vaj štabov in enot civilne zaščite in to: 24 vaj v krajevnih skupnostih in 4 vajc v organizacijah združenega dela. Na vajah je sodelovalo 920 pripadnikov enot civilne zaščite od te- ga 764 v krajevnih skupnostih in 136 v OZD. 19 ekip civilne zaščite je sodelovalo na občinskem tekmovanju in to: — 10 ekip na občinskem tekmovanju gasilcev in — 9 ekip na občinskem tekmovanju ekip PMP. Republiškega tekmovanja ekip CZ za PMP v Sloveniji seje udel- ežila ekipa civilne zaščite za PMP iz krajevne skupnosti Jevnica, ki je zmagala na občinskem tekmovanju. Določen napredek je bil v letu 1986 dosežen tuđi pri opremljanju štabov in enot civilne zaščite v KS. Osnovna materialna — tehnična sredstva so bila nabavljena za enote civilne zaščite v KS Gabrovka. Ažurirana je cvidenca materialno tehničnih sredstev štabov in enot civilne zaščite po krajevnih skupnostih. Vletu 1986 je bilo formirano 12občinskihspecializiranih enot CZ. Nosilec teh enot so OZD, kot napr. za RBK zaščito, IUV TOZD US- NJARNA Šmartno pri Litiji. Izvršena je bila kadrovska popolnitcv, pristopilo pa seje tuđi k opremljanju enot. , Na podlagi mobilizacijskih in praktičnih vaj štabov in enot CZ ter izvedenih strokovnih nadzorov je bilo ugotovljcno, da so v pretežni večini štabi in enote CZ v KS organizacijsko in kadrovsko us- posobljeni za reševalne naloge. 10 Manjkajoča nujna oprema za enote CZ (reševanje v primeru po- plav, večjih snežnih ali zemeljskih plazov, reševanje iz višjih nadstro- pnih zgradb in reševanje ob potresu pa je lahko razlog za manj učinkovito delovanje enot civilne zaščite v primeru prej omenjenih nesreč. V letu 1986 je bil izdelan in po postopku sprejet na seji zborov občinske skupščine »ODLOK o zakloniščih«. Minula leta je bilo vupravnem postopku izdano 40 soglasij k izda- ji lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Štabi in enote CZ v KS pa so v letu 1986 skupaj z občinskim šta- bom CZ sodelovali tuđi v akcijah zaščite in reševanja ljudi ter matc- rialnih dohrin v primerih; jedrske nesreče v Černobilu, sušnega obdobja pri organizaciji dovažanja preskrbe s pitno vodo, pri sana- ciji posledic žledu v KS Dole in KS Polšnik ter čišćenje zajetij in vo- dnjakov v krajevnih skupnostih. 4. Zvczc, kriptozaščita in služba za opazovanjc in obveščanjc: Programirane naloge na tem področju so bile v celoti izvršene Pogoji za delovanje občinskega centra zvez so se delno izboljšali z nabavo ustreznih materialno-tehničnih sredstev in druge opreme. V postopku sprejemanja je nova »formacija« sistemizacija prej omenjenega centra, ki jo je že obravnaval Izvršni svet in bo uve- ljavljena v letu 1987. Slabšča pa je opremljenost občinskega centra za opazovanje in ob- veščanje saj zaradi pomanjkanja sredstev zvez in ustreznih prostorov nišo podani pogoji za učinkovito delovanje teh centrov. V letu 1986 je bila izdelana programska projektna naloga za pos- tavitev sistema za javno alarmiranje za območje mesta Litija in Šmartno ter sprovedene aktivnosti za realizacijo tega projekta v letu 1987. Na področju usposabljanja vojaških obveznikov, ki so razporcjeni v občinski center zvez in občinski center za opazovanje in obveščanje je bilo organizirano 5 vaj od tega cna dvodnevna vaja na kateri je sodelovalo 30 vojaških obveznikov. Poleg navedenih vaj pa je operativna skupina, Občinskega centra za opazovanje in obveščanjc sodclovala tuđi pri dežurstvu v centru ob jederski nesreči v Černobilu, kot tuđi ob drugih primerih, koje bilo vzpostavljcno dežurstvo v centru (npr. ob preizkusu »Posredo- vanje ukazov — 86«), Poleg navedenega usposabljanja in usposabljanja v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je bilo v sodelovanju z OŠTO IN Radioklubom Litija organizirano kondiciranje in tekmo- vanje radiotelegrafistov na katerem je sodelovalo 8 radiotelegra- fistov iz občinskega centa zvez. Obsežno delo v letu 1986 pa je potekalo tuđi preko teleksa, saj je bilo prejeto 370, odposlano pa 101 depeš, skupaj 471 depeš na 633 listih. Od skupnega števila 471 depeš (več kot ena na delovni dan je bilo 121 šifriranih, od tega je bilo prejetih 78, odposlano pa 43 šifriranih depeš. Planirano preverjanjc sistema zvez je potekalo skozi ćelo leto od strani republiškega in pokrajinskega centra zvez. 5. Priprave družbono-gospodarskega sistema: Minula leta je upravni organ veliko aktivnosti in delovnega časa namenil tuđi dograjevanju obrambnih pripravna poročju družbeno- gospodarskega sistema. Izdelani so bili številni dokumenti, ki so bili dostavljeni nosilcem obrambnih priprav v občinskih upravnih organih in strokovnih slu- žbah, družbenopolitičnih organizacija!"!, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Izvedeno je bilo 42 strokovnih nadzorov in 61 kontrol glede zame- njavc dokumentov za izvajanje ukrepov za pripravijenost ter 127 razgovorov o razreševanju konkretnih vprašanj pri dograjevanju in ažuriranju obrambnih načrtov nosilcev obrambnih priprav. Kljub temu, da je bil dosežen določen kvalitetni premik na tem področju pa stanje obrambnih priprav pri večini nosilcev ševedno ni zadovoljivo. Zato bo tuđi v letu 1987 to ena od prioritetnih nalog upravnega organa, da se z neposrednim sodelovanjem in ustreznimi kadrovski- mi rešitvami na področju obrambnih priprav trajno zagotovijo pog- oji za kvalitetno delo in stanje na področju obrambnih priprav družbeno-gospodarskega sistema. To pa je mogočc doseći tuđi in predvsem ob večjem konstantnem angažiranju nosilcev obrambnih priprav. UGOTOVJTVE IN ZAKLJUČEK 1. Od planiranih nalog upravnega organa za ljudsko obrambo za leto 1986 ni bil izdelan — SKLEP o izdelavi in vsebini obrambnega nacrta in — NACRT priprav in ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah v občini. To iz razlogov, ker je bila v postopku sprejemanja, sedaj je že sprejeta nova zakonodaja »ODLOK o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov (Ur. list SFRJ št. 11/86) in ker nišo bile izdelane ocene ogroženosti, kar je osnova za izdelavo »Nacrta priprav in ukrepov ob naravnih in drugih ne- srečah v občini«. Priprava teh dokumentov je predviđena v letu 1987. 2. V 'letu 1986 je upravni organ za ljudsko obrambo posebno pozornost in skrb namenil pripravi in sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za uresničevanje skupnih nalog splošne ljudske obrambne in družbene samozaščite za obdobje 1986 — 1990 leta v občini Litija. 3. Sodelovanjc z nosilci obrambnih priprav v upravnih organih, OZD, DPO, KS in SIS je bila ena od temeljih nalog s ciljem, da se dokaže kvalitetni premnik pri načrtovanju in dograjevanju obramb- nih priprav v občini Litija. Več pozornosti je potrebno nameniti vsklajevanju obrambnih pri- prav med upravnimi organi in DPO, OZD, SIS in KS, za kar so predvsem odgovorni nosilci obrambnih priprav v občinskih uprav- nih organih. 4. Za uspešno delovanje občinskega centra zvez in občinskega centra za obveščanje bo potrebno poleg nabave ustrezno manjkajoče opreme, zagotoviti tuđi primernmejše prostore, ki bodo omogočali nemoteno in povezano delovanje obeh centrov. 5. Nosilcem obrambnih priprav je potrebno nuditi sodelovanje na ustreznih oblikah usposablanja s področja obrambnih priprav, saj je od tega odvisna tuđi kvaliteta dela pri načrtovanju in dograjevanju obrambnih priprav na posameznih področjih. 6. Izboljšati je potrebno delovanje koordinacijjskega delovnega telesa za pridobivanje mladine za vojaške sole in pokliče, ki deluje pri OK SZDL Litija, ter zagotoviti aktivnosti v družbeno-političnih organizacijah in osnovnih šolah, ki bi potekale skozi ćelo leto. Oddelek za ljudsko obrambo POROČILO o delu Geodetske uprave v letu 1986 i. Geodetska uprava kot pristojni upravni organ za geodetske zadeve opravlja delo na področju prostorsko-informativne in prostorsko upravne službe v občini. Pri tem zlasti: — skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc — vodi in vzdržuje katastre, nacrte in druge evidence iz pristojnos- ti občine — nadzorujc izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav — vodi register tcritorialnih enot in evidence hišnih številk — odloča o zadevah geodetske službe v upravnem postopku na prvi stopnji — opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti na osnovi zakonov drugih prcdpisov in smernic Občinske skupščine in njenega Izvršncga sveta 11 II. Za izvrševanje nalog je v geodetski upravi trenutno zaposlenih sedem izvajalcev. Funkcionar, ki vodi upravo, trije geodetski izva- jalci in trije administrativni oziroma katastrski referenti. Zasprotno delo je zasedba nekako zadovoljiva. Z oziroma na to da nišo izvršene vse naloge iz prejšnjih let po že veljavnih predpisih (temeljna geodetska izmera kataster komunal- nih naprav) in prihajajo tuđi nove naloge v zvezi z zakoni o urejanju prostora bo potrebno geodetsko upravo popolniti. To je predviđeno v veljavni sistemizaciji, kadre pa vzgajamo s štipendijsko politiko. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo končuje studij ena študentka ob delu pa se na isti visokošolski ustanovi izob- ražujeta dva geodetska delavca. Kadrovska struktura je torej dokaj ugodna saj imajo zaposleni najmanj srednjo izobrazbo in to odgova- rjajoče smeri. III. Osnovna naloga uprave je VZDRŽEVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA. Tabelarični pregled prejetih izdelanih in neizdelanih vlog pa je naslednji: 7r*ta vloge Vloženo Izdelano Ostalo Ksini ugotovitveni postopek v Vtuv.i s parcelacijo zemljišč 155 90 »5 Parcelacija zemljišč 15; 00 65 Sgretn&mie' v vrsti rabe in kat.jjstrtfcom razredu 115 6? 4a Prenoo ijo.ooi"..-^ ma^a v «r-» ■*-> if"; y& 1?O Izdelava geodetskih podlog z;> prostorsko izvedbene slete l?0 7'^ br^> Z.aKoližh3 stavb In objektov ?9 27 2 Adelava kopij. katastrskih nažrtov ' 3*^ » 3*6 .Iadelave prepiaov posestnih -listov 155 155 Določitev visinskih kmetij 10 10 Druga p*frrtila iz uradnih *'eVld-ftnc 60 60 Sklepi'« stilskih - 190 Sodni sklepi 939 P00 139 Izdaja sklepov o določitvi hišne številke v 15 5*S Izpeljsva 3prememb/zemljiškein katastru - 2?51 Odložle izdane pa prvi_atopnji - ??0 Pritožhe na odl»žfce '541 Eedna pošta - dopisi in * odgovori 2?.^, 22fl V letu 1986 so se pričela dela po Skupnem programu geodetskih del za obdobje 1986—1990 SR Slovenije in občin inje bilo izdelano: — reambulacija TTN 5 — temeljni topografski nacrti v merilu 1:5000 za najbolj urbana naselja kot so: Litija, Šmartno pri Litiji in Kresnice. Skupaj 5 listov. — revizija v vrsti rabe in katastrskem razredu: k.o. Okrog Mo- ravče, Poljane in Liberga. IV. Iz tabelaričnega pregleda navidezno izgleda, kot da vrsta nalog ni izvršena. Povedati je treba da je za vrsto del, ki so pogojena s teren- skim delom zakonsko urejeno tako, da morajo biti tište vloge, ki so vložene do 1. 4. v tekočem letu v istem letu tuđi izvršene poznejše pa so naloge za naslednje leto. Praktično je v poročilu težko prikazati ker se vloge z ozirom na pomen (gradnje) med seboj prepletajo. Resničen in velik zaostanek pa je pri prenosih posestnih meja v naravo (170 vlog). Ta naloga se vleče že iz preteklih let in jo bo potrebno v prihodnje izvesti. Po oceni naj bi bile naloge iz lastnega programa realizirane zadovoljivo, skupen program geodetskih del SR Slovenije in občine Litija za leto 1986 pa je izvršen v celoti. V. Z ozirom na povedano sledi, da bo tuđi v letu 1987 delo otežkočeno. Sele po popolnitvi in po končanem studiju zaposlenih v upravi bo le ta sposobna sprotno reševati naloge, ki soji dane. Do takrat pa borno dela organizirali tako, kot smatramo, daje najbolj pravilno. Programirali borno najprej izvršitev parcelacij, ki so v po- vezavi z gradnjo hiš, gospodarskih poslopij in drugih objektov. Isto velja za izdelavo geodetskih podlog za prostorsko izvedbene akte. Nato borno izvršili parcelacije v zvezi s prometom nepremičnin, predvsem zaostanke iz prejšnjih let in zatem ostala geodetska dela kot so prenosi posestnih mej, spremembe v vrsti rabe, mejni ugoto- vitveni postopek in drugo. Zakoličbe bomo izvrševali sprotno. V kolikor bo potrebno, bomo za izršitev del kot pomoč prosili geodetsko delovno organizacijo. VI. V Dolgoročnih usmeritvah nastavitve in vzdrževanja evidenc geodetske službe na območju SR Slovenije za obdobje 1986—1990 je predviđena obvezna navezava izmeritev na geodetsko mrežo točk. To pogojuje obvezno modernizacijo opremljenosti geodetske up- rave. V letu 1987 predvidevamo nakup elektronskega razdaljemera WILD Dl 1000 s priborom. Z ozirom na to, da je geodetski inst- rumentarij zelo drag, bo potrebna velika angažiranost pri zagotovi- tvi sredstev tako v lastni hiši, kakor tuđi izven nje. Za zaključek naj povemo, da samo s kadrovsko popolnitvijo in moderno opremljenostjo bo geodetska uprava sposobna izvršiti vse naloge sprotno in v dobrobit vsem ki jo potrebujejo. GEODETSKA UPRAVA POROČILO o delu občinske uprave za inspekcijske službe SO Li- tija v letu 1986 Občinska uprava za inspekcijske službe je v letu 1986 pri svojem delu upoštevala usmeritve, ki so izhajale iz planovdela posameznih upravnih organov in politike občine. Delovanje inšpekcijskega nadzora je bilo usmerjeno predvsem; v reševanje tekoče problematike (sanacija pitne vode, radioaktivno se- vanje) in naloge, ki izhajajo iz planovdela posameznih inspekcijskih organov ter spremembe družbenoekonomskih odnosov, ki so nasta- jali v letu 1986. Zaradi objektivnih razlogov ocenjujemo, da obseg, kvaliteta in učinkovitost inšpekcijskega nadzora še vedno zaostaja za tisto stopnjo razvoja in uspešnostjo delovanja, ki naj bi bila potrebna v današnjem času. Razlogi za tako stanje so: kadrovske težave — opozoriti je potrebno na premajhno število delavcev oziro- ma nezasedenost delovnih mest na posameznih področjih inšpek- cijskega nadzora, ki obstaja že od leta 1977, vendar se stanje ne izboljšuje. Smatramo, daje za dosledno, kontinuirano, kvalitetn in učinko- vito delo oziroma nadzor inspekcijskih služb na vseh področjih svojega delovanja v okviru pristojnosti in pooblastil potrebno, da se zagotovijo manjkajoči kadri. V občinski upravi za inspekcijske službe so organizirane sledeče inspekcije: redne: veterinarska inspekcija (1 zaposlen) sanitarna inspekcija (1 zaposlen) tržna inspekcija (I zaposlen) urbanistična in komunalna inspekcija (1 zaposlen) Po Odloku in sporazumu in pooblastilu z Mestno upravo za inspekcijske službe Ljubljana, gozdarska inspekcija elektroenergetska inspekcija parnokotlovna inspekcija gradbena inspekcija 12 POROČILO O DELU TRŽNE INSPEKCIJE ZA LETO 1986 Tržna inspekcija je organizirana v upravi za inspekcijske službe Skupščine občine Litija, sistemizirana z 1 delovnim mestom tržni inspektor in 1 delovnim mestom inspektor dela in tržni inspektor. V letu 1986 je bilo zasedeno delovno mesto tržni inspektor. Sistemizacija ustreza dejanskim potrebam glede na število kontrolnih objektov (v letu 1986 — 450). Vendar je potrebno da so obe delovni mesti polno zasedeni. V letu 1986 je bil poudarek dela prcdvsem na prcventivnem delo- vanju glede formiranja cen, saj je zakon omogočal večje število prosto formiranih cen. Problematika se je tu pojavljala predvsem na neoznačevanju cen in nepravilno zaračunavanje cen. Problematika je tuđi na področju kvalitete izdelkov, smatramo, da iz leta v leto bolj pada pri vseh izdelkih prehrambene industrije; kruh, mleko in predmeti splošne rabe. Pri kvalitetah in normiranju cen ter zaračunavanja cen bi bilo potrebno, da se aktivirajo potrošni- ški sveti v KS. V obrtni dejavnosti je problematika predvsem majhno število sto- ritvene obrti in servisnih dejavnosti. Prav tako se pojavlja problematika pri najemanju ali urejanju poslovnih prostorov. Servisiranje je problematično predvsem iz vzroka, ker v Litiji ni servisov posameznih proizvajalcev (samo Gorenje). Preskrba z živili in predmeti splošne rabe je bila v letu 1986 zadovoljiva. Nedovoljena obrt: Izdano je bilo 24 odločb, podano 10 prijav sod- niku za prekrške, 2 predloga javnemu tožilcu in izrečenih 10 manda- tnih kazni. Plan tržne inspekcije je dosežen. Področjc obrti ni bilo v celoti kontrolirano zaradi prevelikega števila nosilcev obrti: 309. Tržna inspekcija je v letu 1986 dobro sodelovala pri delu s sani- tarno inspekcijo, veterinarsko inspekcijo in davčno inspekcijo predvsem v skupnih pregledih in ostalih ukrepih. Z ostalimi občin- skimi upravnimi organi je sodelovala dobro — sodnik za prekrške, komite za družbenoekonomski razvoj. Z organi pregona je bilo sodelovanje zelo dobro na področju pregona nedovoljene prodaje drv (1 skupna akcija) in posamezne akcije o ncupravičenem blagovnem prometu in prodaja tekstila. POROČILO O DELU SANITARNE INSPEKCIJE ZA LETO 1986 UVOD: Sanitarna inspekcija je organizirana v občinski upravi za inspek- cijske službe. Na območju občine Litija je zaposlen samo eden sanitarni inspektor, kateri pa zaradi obscžnega terena ne more v celoti opra- vljati del in nalog. OPRAVLJENO DELO: • 1. V letu 1986 se je opravilo: —- 136 lokacijskih ogledov — izdanih je bilo 133 poprejšnjih soglasij k lokacijskemu dovoljenju — 22 tehničnih pregledov ter — 18 poprejšnjih soglasij k uporabnomu dovoljenju. V letu 1986 je bilo podano tuđi pozitivno soglasje k zazidalne- mu nacrtu Praproščc. 2. Izvršena sta bila 2 (dva) prcvoza mrličev Zdravstveni dom Litija vsako leto organizira in izvaja obvezno cepljenje predšolskih in šolskih otrok. Po dobljcnih podatkih je bilo v občini Litija 144 obve/.nikov, od tega ni bilo cepljenih 189 obveznikov. Po odloku je za mesto Litija in Šmartno predpisana deratizacija 2 krat na leto, katero je tuđi v letošnjem letu (spomladi in jeseni) opravil Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana. Poleg tega se pogodbeno opravlja tuđi deratizacija v industrijskih obra- tih IUV-TOZD Usnjarna Smartno, SGD Beton, TOZD Gradme- tal Litija, Lesna industrija Litija in samski dom. 3. Ukrepi za varstvo zdravja delavcev pri delu se s strani sanitarne inspekcije nišo izvajali, pač pa samo s strani delovnega inšpekto- rja, kateri je stalno zaposlen na Mestni upravi za inspekcijske službe Ljubljana in prihaja k nam pogodbeno. 4. Pri pregledu proizvodnje in prometa z živili se ugotavlja vse več nepravilnosti. Na zalogi se pojavljajo živila, katera so oporečna — predvsem zaradi pretečenega roka trajanja. Zaradi spremenjenih organoleptičnih lastnosti in napodlagi ana- liznih izvidov se je iz prometa izločilo: — 35 kg in — 126 1 živil. Izdanih je bilo 8 odločb o prepovedi prometa z oporečnimi živili. 5. Pri izvajanju nadzorstva nad javnimi lokali seje ugotovilo, da se le-te največkrat ne vzdržujejo dovolj higiensko. Vsled le tega seje mandatno kaznovalo 12 oseb. Poleg tega seje izdalo tuđi 17 ure- ditvenih odločb, v katerih se jedoločilo rokezaodpravopomanj- kljivosti navedenih v odločbi. Pri pregledu šol, vzgojnovarstvenih organizacijah, domov so se pomanjkljivosti ugotovile predvsem v prostorih za prehrano, v sanitarijah ter v manjši meri v učilnicah. V kuhinji ni največkrat uvedenega enkrat tedenskega temeljitega čiščenja in razkuževa- nja vseh prostorov, opreme, naprav in pribora ter dnevnega čišče- nja. Poseben problem predstavljajo tuđi neurejeni garderobni prostori. 6. Na območju občine Litija se število vodopreskrbnih objektov oziroma sanacij obstoječih vodnih virov za vodopreskrbo po- večuje (večje količine pitne vode). Posamezni KS-i bi morale poskrbeti, da si po končani gradnji vodovoda pridobijo up- orabno dovoljenje. Poleg tega je potrebno vodopreskrbne objekte tuđi redno vzdrževati (zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi, primerna zaščita vodnih virov). Higiensko epidemiološka služba pri TOZD Zdravstveno varstvo Litija ima organizirano sistematsko jemanje vzorcev vode za bakteriološke in kemične analize. Kadar obstaja sum na oporečnost vode ali na zahtevo stranke, vzame vzorce vode tuđi organ sanitarne inspekcije. Konec avgusta se je na področju mestnega vodovoda Litije in Šmartnega pojavila hidrična epidemija. Kot prvi predpisan ukrep za nadaljnje preprečevanje obolenj je bilo prekuhavanje vode. Predlog kloriranja vode, katerega je podal Zavod za socialno me- dicino in higieno Ljubljana je bil odložen, zaradi vsebnostifenol- nih substanc, katere so bile prisotne že pred pričetkom gradnje vodovoda. Številne analize vzorcev vod katere so bile opravljene po pojavu epidemije, so dopuščale odločitev o kloriranju vode. Poleg tega je bilo v celoti odstranjeno divje odlagališče na Ve- likem Trebeljevem, kateri se nahaja nad Velikim zajetjem v Reka- Gozdu. Eno od sanacijskih del v Velikem zajetju je bilo tuđi izl- očitev dela drenaže, kjer po mnenju Geološkega zavoda Ljublja- na prihaja do najverjetnejšega onesnaževanja vode. Geološki zavod je podal tuđi predlog sanacijskih ukrepov na varstvenih območjih Malega in Velikega zajetja v Reka—Gozdu. Naslednji cilj je sanacija starih dotrajanih ccvovodov v Litiji in Šmartnem. 7. Najbolj številni problemi so s področja komunalne higienesaj je javna kanalizacija urejena samo na področju mesta Litije in Smartnega in še to ne v celoti. V drugih naseljih je način odvajanja odpadnih vod troprekatna greznica brez iztoka. Poseben problem v naseljih predstavljajo greznice iz katerih od- padna voda odteka prosto po površini, oziroma odvajanje od- padnih vod iz objektov v greznico sploh ni. Način izgradnje javne kanalizacije se tako rešuje le postopoma. Na območju občine Litija se je v zadnjih letih povećalo odlaganje raznovrstnih odpadkov v naravno okolje, predvsem v gozdove, ob razne poti in bregove vodotokov. Za Litijo in Šmartno je sicer urejeno centralno odlagališče odpadkov, katero pa ne ustreza "vsem sanitarno-higienskim in tehničnim normativom, saj je se- danje odlagališče le začasno. Onesnaževanje voda, predvsem reke Save se bo po izgraditvi čisti naprave tehnološke odpadne vode v tovarni usnja Smartno pri Litiji precej zmanjšalo. Glede onesnaževanja zraka izstopa predvsem furnirski obrat Lesne industrije Litija. 13 Pri svojem delu sanitarna inspekcija sodeluje še z drugimi občin- skimi upravnimi organi in sicer na lokacijskih ogledih, tehničnih pregledih ter komisijskih ogledih za opravljanje obrtne dejavnosti. POROČILO O DELU VETERINARSKE INSPEKCIJE od 1. 1. do 31. 12. 1986 Veterinarski inspektor je opravljal poleg inšpekcijskega nadzora tuđi upravno dela iz področja veterinarske službe v občini. V letu 1986 je napisal in predlagal Izvršnemu svetu v sprejem 6 osnutkov odredb in plan dela veterinarske službe za leto 1987. Osnutki odredb in plana dela so bili napisani v skladu z obstoječo veterinarsko zakonodajo, Izvršni svet jih je sprejel brez korekcij. Nadalje je inspektor seznanjal svete Krajevne skupnosti ospremem- bah pristojbin za izdajo zdravstvenih spričeval in veterinarsko- sanitarnih pregledih. V Glasilu OBČANOV sta bili objavljeni 2 (dve) odredbi z obrazložitvijo. V predhodnih poročilih, polletnih in letnih je IS opozarjal, da bi bilo koristno organizirati delovno enoto veteri- narske službe v občini za uspešnejše opravljanje veterinarske preven- tive in kurative. Inspektor vodi sklad za zdravstveno varstvo živali, skrbi za dotok sredstev v ta sklad in kontrolira razporeditev teh sredstev. V letu 1986 sta se ponovno pojavili v občini dve nevarni kužni bol- ezni in sicer steklina in huda gniloba čebelje zalege. Diagnoze so bile potrjene na VTOZD za veterinarstvo. Na pregled je bilo poslanih: 16 lisic, od tega je bilo na steklino pozitivnih 10, 1 dihur—negativen, 1 maček — negativen, 1 jazbec — negativen, in 1 pes — negativen. O rezultatih navedenih preiskavah so bile obveščene Lovske družine. V letu 1986 so bili pregledani vsi čebelnjaki v 3 km pasu od Moravč pri Gabrovki, kjer je bila huda gniloba čebelje zalege potrjena že v letu 1985 in ustrezno sanirana. Pri tem ponovnem pregledu seje v treh čebelnjakih postavil sum navedene bolezni, zato so bili odvzeti vzorci satovja in odposlani na pregled na VTOZD za veterinarstvo. Izizvidovje razvidno, da v tem področju ni več hudegnilobe čebelje zalege. V mesecu oktobru 1986 je čebelar tov. Žunko prijavit sum hude gnilobe čebelje zalege v svojem čebelnjaku, ki ga ima na Sitarjevški cesti v Zavrstniku. Vseh 25 družin čebel v tem čebelnjaku je bilo temeljito strokovno pregledano, ugotovili smo, daje sum opravičen. Od 4 odvzetih vzorcev satovja, ki so bili poslani v VTOZD so bili 3 pozitivni. Čebelnjak tov. Žunka smo ustrezno sanirali in mu iz skla- da za zdravstveno varstvo živali plaćali škodo, ker je sum bolezni prijavil sam. Odškodnina je bila komisijsko ocenjena. Spomladi 1986 so bili poslani 4 vzorci čebeljih mrtvic in drobirja na pregled VTOZD-u za veterinarstvo na bolezen varozo in nose- mavost, 2 od vzorcev sta bila pozitivna na obe bolezni le z enim križcem. Bolezni čebel, ki se zatirajo po zakonu predstavljajo problem v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru in tuđi v naši občini. V cilju zatiranja teh kužnih bolezni je izdal veterinarski inspektor 31. odločb, IS SO Litija pa 1 odredbo. Pri plemenskem biku v Konjščici je bila postavljena diagnoza bol- ezni IBR/IPV, da se bolezen ne bi širila je bil bik z odločbo dan v zakol. Na podlagi preverb o zdravju krav, z tuberkoloznim testom, je bilo izdanih 615 odločb s katerimi se dovoljuje promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo od 2286 krav. Mandatno je bilo kaznovanih 5 oseb, ki so prodajale prašiče po domovih in ne na dogonskih mestih, kar ni v skladu z zakonom. Izdana je bila 1 prijava sodniku za prekrške zaradi črnega aakola goveđi. Inspektor je sodeloval pri 15 komisijskih ogledih za gradnjo hlevov in izdal zato potrebna soglasja k gradbenim dovoljenjem. Nadalje je sodeloval pri ogledu lokacije za skladiščno halo kemikalij v tovarni usnja Šmartno in izdal potrebno soglasje. Preprečil je odla- ganje s kromom prepojenega proda in zemlje tovarni usnja Šmartno na neprimernem mestu. Izvršeno je bilo več ogledov farme goveje živine KZ Litija — obrat Grmače in končno po zahtevanih preureditvah v hlevih bilo izdano soglasje, za uporabna dovoljenja hlevov. Sodeloval je pri inšpck- cijskem ogledu zbiralnic mleka (3 v Gabrovki, 1 v Litiji), za zbiral- nico mlcka KZ Litija še ni izdanega potrebnega uporabnega dovoljenja. V kemično analizo je bil poslan 1 vzorec močnih krmil za pitanje goveđi, vzorec ustreza. V številnih hlevih kooperantov obeh KZ v občini, je bilo pregleda- nih na zdravstveno stanje in pitovno sposobnost 1285 goveđi. Inspektor je izdal 34 potrdil za nabavo kreditov, za pitanje, pri na- rodni banki. V tovarni usnja je bilo pregledanih 189 uvoženih poSiljk surovih kož, od tega so bile poslane 4 pošiljke volne v izvoz. V tem so vštete tuđi ve pošiljki, uvoženih surovih kož za M-KZ Litija. Za vse pošiljke so bili odposlani potrjeni certifikati obmejnim veterinar- skim inšpcktorjem. Iz tovarne usnja je inspektor poslal 10 vzorcev kož na askolijevo precipitacijo v VTOZD za veterinarstvo. Vzorci so bili negativni na vranični prisad. V Mesariji in prekajevalnici je bilo izvršenih 32 inspekcijskih pregledov. Pri nekaterih so bile zapisniško ugotovljcne pomanj- kljivosti. Večina od pregledov pa je bilo vzgojnega pomena tamkaj- šnjim delavcem glede na higieno klanja, čišćenja prostorov in posode in pravilne termične obdelave mesnih izdelkov. V zadnjem času so zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti v tem obratu in sicer v vam- parni — črevarni, na liniji klanja in hladilnic, za to bo izdana ure- ditvena odločba. Inspektor je bil prisoten 8 krat na odkupih živine v Gabrovki in Dolah, da je prevcrjal zdravstveno stanje prignanih živali. Ti kraji namreč mejijo na soscdnje občine od koder je možen vnos kakšnih izmed kužnih bolezni. Največja skrb je bila posvećena zoonozam, ki so v kmetijsko razvi- tih občinah in tam kjer imajo usnjarno in klavnico lahko pogosto prisotne. V preteklem letu je inspektor izdal 25 strankam poduk neuki stranki. Iz napisanega je razvidno, daje epizootiološka situacija v občini Litija še dokaj ugodna pa čeprav je to ena izmed občin, kjer bi bilo možno dosti okužb z ozirom na lokacijo in specifično industrijo. Problematika: Živinorejce je potrebno še bolj prosvetljevati za kar so poklicane predvsem kmetijske zadruge, pa tuđi mi. Uresničiti je treba plane de- la veterinarske službe, ki je bil sprejet konec leta 1986 za leto 1987. Menim, da bo z novo organizacijo veterinarske službe ki je z referen- dumom že bila sprejeta, njena DO bo v Grosupljem, delo veteri- narske službe kvalitetnejše in promtno, čeprav tuđi sedaj na tem področju ni bilo večjih pomanjkljivosti. Delo veterinarskega inšpcktorja sedaj, koje prišlo do reorganiza- cije veterinarske službe bo moralo bazirati na sklepanju dogovorov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, ki rabijo in up- ravljajo veterinarske storitve. O tem razmišljam zato, ker bo bodoča delovna enota s samostjnim financiranjem. Če hoćemo doseći, da bodo opravljcna vsa dela, ki so planirana za veterinarsko službo v letu 1987, bo potrebno precej več sredstev zbrati v sklad za zd- ravstveno varstvo živali in sicer od uporabnikov veterinarske službe, da ne bi bilo potrebno v ta namene bremeniti občinski proračun. Veterinarski inspektor bo v letu 1987 opravljal dela po že us- taljenem načinu, zelo fleksibilno pa bo ukrepal pri zatiranju nepre- dviđenih kužnih bolezni. POROČILO O DELU URBANISTIČNE IN KOMUNALNE INSPEKCIJE ZA leto 1986 Urbanistična in komunalna inspekcija opravlja inspekcijsko nad- zorstvo na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Zakona o ravnanju z odpadki, Zakona o varstvu pred hrupom, Odlokao ko- munalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija, Odloka o zimski službi, Odloka o izobešanju zastav ter še nekaterih drugih odlokih in predpisih, ki izhajajo iz osnovnih zakonov. 14 Delo inspekcije po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Zaradi kršitve določil zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bilo v letu 1986 izdanih 11 odločb o odpravi pomanj- kljivosti. Od tega 2 odločbi o uskladitvi (ustanovitev gradnje in pridobitev ustreznega dovoljenja), 9 o odstranitvi lesenih objektov. Realizirana je bila 1 odločba o odstranitvi objekta, za ostale pa še teče postopek. Opravljenih je bilo 15 tehničnih pregledov, 25 lokacij- skih ogledov in 40 inspekcijskih pregledov. Varstvo pred hrupom Področje v občini Litija kjer bi se pojavljal izrazit hrup ni. Pojavlja se samo v blizini SCTI AK Kresnice zaradi zastarele opreme in slabe- ga vzdrževan ja. Dclovna organizacija bo morala nujno opraviti tako stanje, še prcj pa bo morala naročiti meritve pri pristojnem zavodu v Ljubljani. Varstvo zraka Zrak je onesnažen predvsem v središču mesta, v glavnem zaradi velikega števila kurišč individualnih in družbenih objektov. Za kurjcnjc uporabljajo predvsem slabše vrste premoga oziroma premog kateri se dobi na tržišču. Velikokrat pa se kuri tuđi razne odpadke. Zaradi nepravilnega kurjenja in uporabe peči s slabim izkcristkom priđe do povećanja koncentracij SO2 v zraku. K onc- snaževanju pa pripomore tuđi sama lega mesta ker je v kotlini in ob- dano z višjimi hribi kar ima za posledico slabo prevetrenost. V osta- lih krajih občine onesnaženost zraka ne predstavlja problem, ker ni industrije, naselja nišo strnjena in so bolj na odprti legi, za kurjenje se uporablja v glavnem drva. V manjši meri pa je zrak onesnažen z majcenimi delci v blizini SCT IAK Kresnice. Ravnanje z odpadki Zaradi nepravilnosti katere so bile ugotovljcnc ob inspekcijskih pregledih na kraju samem v zvezi z odlaganjem odpadkov je bilo iz- danih 42 odločb o sanaciji. Velik problem pa prcdstavljajo posebni odpadki iz industrije za katere nimamo urejenega odlagališča od- padkov. Glede na to je treba nujno poiskati primerno lokacijo za od- padke iz industrije. POROČILO O DELU ELEKTROENERGETSKEGA INŠPEK- TORJA Nadzorstvo na področju elektroenergetske inspekcije opravlja 1 inspektor 3 dni mesečno. Elektroenergetska inspekcija opravlja nadzorstvo nad tem, kako delovne in druge organizacije ter posame/.niki pri svojem delu up- oštevajo zakone, standarde, tehnične normative, norme kakovosti proizvodov in storitcv pri projektiranju, izgradnji, funkcionalnih in /agosnkih prcizkusih, poskusnem obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, napeljav, naprav uporabnikov, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, razdelitev, , merjenje in porabo električne energije. Planirano je bilo 30 pregledov, opravljenih pa 24 inspekcijskih in 27 tehničnih pregledov — skupno 51. Inspekcijsko so bili pregledani: — Kmctijska farma Grmažc, Kovina, Šmartno, 16 transformator- skih postaj in daljnovodov ter kontrolirane odprave pomanj- kljivosti ugotovljcnih pri teh pregledih. Pri inSpekcijskih pregledih je bilo opaziti, da so predvsem v klasi- čnih transformatorskih postajah naprave zastarele, vsc pa so dobro vzdrževana in se periodični pregledi redno opravljajo. Inspektor je sodeloval pri tehničnih pregledih novih stanovanj- skih objektov tov. Kovina, farme, vodovoda, na novo postavlje- nih daijnovodov, PTT omrežja in male hidroelektrarne. Pri pregledih je bilo ugotovljcno, da investitorji prezgodaj zaprosijo za tehnične preglede in zato inspektor priđe na pregled nedoko- nčanih električnih naprav in napeljav, kar moti normalen in kva- litetcn pregled. POROČILO O DELU PARNOKOTLOVNEGA INŠPEKTORJA Nadzorstvo na področju parnih kotlov opravlja en parnokotlovni inspektor 3 krat mesečno. Inspektor parnih kotlov opravlja inspekcijsko nadzorstvo kako projektantje, izvajalci in porabniki parnih, vročevodnih, toplovod- nih in termooljnih kotlov, stabilnih in premičnih tlačnih posod, plinovodnih, naftovodnih, parovodnih in vročevodnih omrežij up- oštevajo zakone, standarde, predpise o tehničnih normativih. Na območju občine Litija je evidentirano 30 stabilnih tlačnih posod in 4 kotlovske postroje. Inspektor parnih kotlov je opravi! 19 tehničnih in 5 inspekcijskih pregledov. Opravljeni so 4 pregledi parnokotlovnih naprav za izdajo obratovalnega dovoljenja, ki vsebujejo pregled dokumentacije, preizkus tesnosti in trdnosti ter ustreznosti kotlovnice ter strokovne usposobljenosti upravljalca naprav. Pri rednem delu je ugotovljeno, da so parnokotlovske naprave zastarele in neustrezno vzdrževane, prepoved uporabe pa pomeni prenehanje proizvodnje. V primeru ko inspektor ugotovi, da napra- va ogroža ljudi in okolico odredi prepoved obratovanja, sicer v osta- lih primerih upravljalcu odredi odpravo manjših pomanjkljivosti. Prav tako je ugotovljeno, da uporabniki ne zaprosijo za periodične preglede vsake 3 leta, kar je pogoj za podaljšanje obratovalnega dovoljenja. Opravljanih je bilo 14 tlačnih preizkusov in notranjih pregledov tlačnih posod za komprimiran zrak v DO Pletilja, Predilnica, Presad Gabrovka, SGP Beton, TOZD Gradmetal, SCT Kresnice in v Zd- ravstvenem domu Litija. Odločba o prepovedi uporabe je bila izdana v DO Gradmetal Liti- ja. Tuđi na področju tlačnih posod je ugotovljeno, daje veliko tovrs- tnih naprav v obratovanju mimo inšpekcijskega nadzora. Vsako tlačno posodo v obratovanju je potrebno pregledati in preizkusiti vsake tri oz. dve leti. K ureditvi stanja na področju parnokotlovskih naprav bi pripomogla strokovna usposobitcv delavcev, ki neposredno upra- vljajo s temi napravami. POROČILO O DELU GOZDARSKEGA INŠPEKTORJA ZA OBČINO LITIJA Nadzorstvo nad gozdovi opravlja en gozdarski inspektor 3 krat mesečno. Gozdarski inspektor opravlja preglede vseh dcl in tehnične do- kumentacije v zvezi z gozdom pregled in spremljanjc izvajanja gozdnogospodarskih načrtov, pregled poslovnih listin v zvezi z goz- darski mi predpisi, kontrolo sečišč, kontrolo prometa, skladiščenja in predelave gozdnih lesnih sortimanov, kontrolo ukrepov s podr- očja varstva gozdov, pregled nad proizvodnjo in prometom gozdnih sadik, skupaj z izdajo zdravstvenih spričeval. Na območju občine Litija je gozdarski inspektor opravil 10 pregledov. Pregledani so bili gozdovi v gospodarjenju TOK Zasavje — OE Litija in TOZD Gozdarstvo Litija Gozdnega gospodarstva Ljubljana ter TOZD Gozdarstvo Radeče in TOK Gozdarstvo Radeče — Gozdnega gospodarstva Brezice in del gozdov TOZD Gozdarstvo Kamnik. Inspektor je izdal 3 upravne odločbe, ki se nanašajo na sankcijo gozdov, ki so poškodovani po žledu. Pregledanih je bilo več lesno predelovalnih obratov. Po potrebi so bila izdana navodila za uvedbo nove, zakonsko prcdpisaneevidence o zaganju hlodov in oblega tehničnega lesa (57. čl. Zakona o gozdovih). i Učinkovitost dela gozdarskega inšpektorja bi bila večja, če bi bil redno zagotovljen prevoz s službenim vozilom. Gradbena inspekcija Gradbeni inspektor je sodeloval samo pri tehničnih pregledih. 15 ZAKLJUČEK V letnem poročilu za leto 1986 o dejavnosti Uprave za inspekcijske službe je podan le delni prikaz problematike, ki se pojavlja na podr- očju neposrednega nadzora. Zato predlagamo v sprejem sledeče pobude in predloge: 1. Na področju kadrovske politike — Zagotoviti manjkajoče kadre (gradbeni inspektor, kmetijski inspektor, inspektor dela) 2. Na področju zakonodaje — Pri pripravi podzakonskih predpisov — odlokov, ki se nanašajo na inspekcijske službe, je potrebno, da pri določilih nadzora in kazenske določbe sodelujejo inspekcijski organi vsled tega, da ob nadzoru ne prihaja do neučinkovitosti ker v odlokih ni točno določena pristojnost ali neusklajena visina kazni z zakonskimi predpisi. 3. Na področju blagovnega prometa — Predlaga se, da se pristopi k izgradnji tržnega prostora oz. da se v KS-levi breg Litija in KS-desni breg Litija in Šmartnem dol- očijo začasne lokacije za pomožne objekte kioske. 4. Na področju komunalne dejavnosti — Pristopi se k ureditvi centralnega odlagališča odpadkov za mcsto Litija in Šmartno. — V sestavnem delu vsakega prostorskega nacrta v KS mora biti precizno obdelana individualna ali skupinska začasna deponija komunalnih odpadkov v naseljih (sistem in tehnologija /biranja). — V sklopu stanovanjskih blokov in ulic, sosesk oz. KS se je potrebno s krajani dogovoriti o namestitvi kontejnerjev za zbi- ranje predvsem papirja, stekla, plastike, tekstila. Uprava za inšp. si. OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU: Izvršni svet je obravnaval poročilo o delu upravnih organov za leto 1986 na 19. seji dne 5. 3. 1987 in sprejel naslednje UGOTOVITVE IN STALIŠČA: — problem financiranja splošne porabe — nezasedenost nekaterih ključnih delovnih mest — zasedenost delovnih mest s kadri z neustrezno izob- razbo v občinskih upravnih organih, — tehnična opremljenost v UO je izjemno slaba — glede na razne zakonske predpise, se povečuje obseg del in nalog v posameznih UO, skladno s tem, da se ne povečuje število zaposlenih — način nagrajevanja zaposlenih delavcev in funkcio- narjev ni stimulativen — nerešene naloge iz preteklih let in iz leta 1986 je potrebno realizirati v letu 1987 — s sprejemom programa o racionalizaciji in poveća- nju učinkovitosti dela upravnih organov, postopnim uvajanjem računalništva in pridobivanju ustrezne izobrazbe zaposlenih, bo moč zagotoviti višjo stopnjo kvalitete dela upravnih organov. SKLEP: IS daje poročilo o delu OUO v obravnavo zborom občinske skupščine. točka 5 Gradivo bodo člani DPZ prejeli naknadno točka 6 POROČILO o realizaciji programa občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 A PHIHODKI Plan Realizacija „ "<"■"«<■lo 19B6 11.U.1986 * 1. Prenor; sred. iz prej. leta 106.000 5.159.- 486 ?. Prispevek za blag.rez. 21.135.000 - iz gospodarstva 23.028.039 - iz negospodarstva 4.777.404 - od or.talih 896.9?5 SkupaJ prihodki: 21.241.000 28.707.527 135 B 0DHODKI ' 1. Nabava blaga za obc*. blag.rez. 13.741.000 7.780.55? 56 2. Gradnja skl. prostorov za blag. rezerve 5.000.000 5.000.000 100 3. StroSki aklad., - blag.rez. 2.500.000 4.038.88'i 161 SkupaJ odhodki 21.241.000 16.819.437 79 16 Sa 31.12.19B6 znaSa din JJ.Hftfi.090.- OBK4ZLOZITEV Vletu 1986 so bila v občini Litija zbranafmančna sredstva za obliko- vanje občinskih blagovnih rezerv v visini 28.707.527 dinarjev. Financi- ranje je bilo zagotovljeno z Odlokom o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Ur. 1. SRS, št. 43/85). Sredstva od uvedcnega občinskega prispevka po stopnji 0,2% od BOD delavcem so bila oblikovana v visini 28.702.368 dinarjev. Iz leta 1985 je bilo prenesenih finančnih sredstev v znesku 5.159 dinarjev. Zbrana finančna sredstva so se na podlagi3. člena prej navedenega odloka porobila za nabavo blaga za občinske rezerve, za sofinanciranje izgradnje skladiščnih prostorov za hlagovne rezerve in za stroške skladiščenja. Blago za občinske hlagovne rezerve je bilo nabavljeno pri ŽK ŽITO Ljubljana — TO7.D Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, Agrolehni- ki Gruda — TOZD Mesari/a in prekajevalnica Smartno pri Liti/i in M-Kmetijski zadrugi Litija v skupnem znesku 7.780.552 dinarjcv. V sodelovanju z OZD spodročja trgovinepotekajo razgovori o sku- pni gradnji večnamenskih objektov v katerem bodo ludi prostori za skladiščenje blaga občinskih blagovnih rezerv. Sklenjeni so tuđi že sporazumi glede sofinancitunja izgradnje skladi- ščnih prostorov in so bila v ta namen do 31. 12. 1986 nakazana sredstva v znesku 5.000.000 dinarjcv. IS SO Litija pa je v lanskem letu odobri! še nadaljnjih 10.000.000 dinarjev namenskih sredstev inje bilo oziroma bo izplačano v letomjem letu. Zato je dejansko ncrazporejcnih sredstev iz leta 1986 le v visini 1.888.090 din. Sporazumne obveznosti za izg- radnjo teh skladiščnih prostorov, ki jih bo potrebno pokrili v letošnjem letu iz naslova občinskih blagovnih rezerv so ocenjene v visini 15.000.000 dinarjev. Za obnavljanje, vzdrievanje in manipulativne stroške pri skladišče- nju blaga občinskih blagovnih rezerv so bila v letu 1986 porobljena sredstva v znesku 4.038.885 clinarjev. Blagovne rezerve v občini Liti/a so oblikovane v skromnem obsegu saj predstavljajo le 28% potrebnih količin občinskih blagovnih rezerv. Poleg tega pa je prisoten tuđi problem zagotavljanja skladišnih prostorov za nabavljeno blago, ker so obstoječa skladiščapri trgovskih organizacijah že tako prenapolnjcna s svojimi trlnimi blagovnimi rezervami in za stalne občinske blagovne rezerve dejansko ni ustreznih skladiščnih prostorov. Zaradi navedenih problemov je sofinanciranje v izgradnjo večnamenskih objektov v katerih so predviđenih skladiščni prostori za občinske blagovne rezerve ekonomsko upravičeno, ker ugo- tavljamo, da bi tako prišli najeenejc do prepotrebnih skladišnih prostorov in hkrati zagotavlja/i ludi obnavljanje oziromaprodajo, ker so v teh objektih predviđeni tuđi prodajni prostori. Zaloge blaga občinskih blagovnih rezerv so se v letu 1986 povećale za 58,34% glede na zaloge v letu 1985. Konkretni podatki bodo po potrebi podani na sejah zborov občinske skupščine. Občinski komite za planiranje in druibenoekonomski razvoj OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU: Izvršni svet je poročilo obravnaval na 19. seji dne 5. 3. 1987 in k poročilu ni imel pripomb. točka 7 Gradivo bodo člani DPZ prejeli naknadno točka 8 Gradivo bodo člani DPZ prejeli naknadno točka 9 Osnutek Na podlagi 70. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (I radni list SFRJ številka 21/82), 72. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS številka 35/82) in 22/84) in 75., 205. in 207. člena Statuta občinc Litija (Uradni list SRS številka 28/83) je SkupSčina občinc Litija na...............zasedanju zbora zd- ruženega dela in na..................zasedanju zbora krajevnih skupnosti, ter na....................zasedanju družbeno-političnega zbora dne............. 1987 leta sprejela ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta ODLOK ureja ustanavljanjc, organizacijo, delovanje in finan- ciranje občinskcga štaba in občinskih enot civilne zaščite, štabov in enot civilne zaščitc v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih orga- nizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnosti. 2. člen V občini Litija se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljcn del civilne zaščite ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih nesrečah in dru- gih hudih nesrečah, ter ob izrednih razmerah. Civilno zaščito organizirajo temeljne in druge organizacije zd- ruženega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in hišni sveti. 3. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za osebno in vzajemno zaščito, za vođenje in usposabljanje enot civilne zaščite, ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reše- valnih ukrepov se ustanovijo štabi civilne zaščite. II. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 4. člen Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, reševanje in prvo pomoč delovnih ljudi in občanov, ter družbenega in zasebnega premoženja v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter v dru- gih bivalnih in delovnih okoljih. Pri uresničevanju osebne in vzajemne zaščite si morajo delovni ljudje in občani pomagati v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti. 5. člen Ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani takoj izvajati potrebne zaščitne ukrepe, pri katerih so si dolžni medsebojno pomagati. III. OBČINSKE ENOTE IN ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE 6. člen Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet občine. — Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vođenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovoren Izvršnemu svetu in občinskemu Ko- miteju za — splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. — Občinski štab za civilno zaščito ima poveljnika, načelnika in us- trezno število članov. Občinski štab izdela nacrt za civilno zaščito v občini. — Občinski štab za civilno zaščito opravlja svoje naloge, na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Urad- ni list SRS številka 35/82 in 22/84) in določb tega odloka. — Administrativne zadeve za občinski štab za civilno zaščito opra- vlja upravni organ za ljudsko obrambo Skupšpine občine. 7. člen Na podlagi ocene ogroženosti, ter v skladu s potrebami in možnostmi se v občini ustanovijo občinske specializirane enote ci- vilne zaščite. Občinske specializirane enote civilne zaščite opravljajo zaščitne in reševalne ukrepe v skladu z nacrti civilne zaščite kot pomoč krajev- nim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim samou- pravnim organizacijam in delovnim skupnostim, na območju občine. 8. člen Občinske specializirane enote ustanovijo tište temeljne in druge organizacije združenega dela, ter druge organizacije in delovne skupnosti, ki jih na predlog občinskega štaba za civilno zaščito dol- oči Izvršni svet občinske skupščine. Pri tem določi tuđi osebno in materialno formacijo enot. — Enote sestavljajo vojaški obvezniki ustreznih specialnosti in ob- vezniki civilne zaščite. 17 9. člen V dejavnosti civilne zaščite se za odpravljanje posledic vojnih ak- cij, naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer vključijo komu- nalne, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije združenega dela, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in mate- rialnih dobrin. Te organizacije določi Izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 10. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge organiza- cije in delovne skupnosti morajo dati na razpolago strokovne kadre, prostore in materialna sredstva, za reševanje in odpravljanje posle- dic vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč, ter ob izrednih razmerah. IV. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 11. člen Za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah, ter izrednih razmerah svet krajevne skupnosti na podlagi ocene ogroženosti us- tanovi specializirane enote civilne zaščite, za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za nuđenje prve medicinske pomoči, za ra- diološko — biološko — kemično zaščito, za veterinarsko pomoč, za socialno delo, za organizacijo zvez v civilni zaščiti, ter enote za izva- janje drugih ukrepov civilne zaščite. 12. člen Poleg specializiranih enot ustanovi svet krajevne skupnosti v vaseh in zaselkih splošne enote civilne zaščite. — V stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo splošne enote civilne zaščite hišni sveti. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, us- tanovi in organizira enote civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti. Za vođenje teh enot se lahko ustanovi štab civilne zaščite. 13. člen Na podlagi ocene ogroženosti se število in materialno tehnična opremljenost specializiranih in splošnih enot civilne zaščite določi v nacrtu civilne zaščite v krajevni skupnosti. — Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za izvajanje po- sameznih vrst ukrepov, splošne pa se ustanovijo za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in nalog civilne zaščite. 14. člen Svet krajevne skupnosti ustanovi in imenuje štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti in občinske- mu štabu za civilno zaščito. 15. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imapoveljnika, načel- nika in določeno število članov, ki se določijo na podlagi ocene potreb izvajanja ukrepov civilne zaščite, ter vrste in števila enot ci- vilne zaščite. ' Člane štaba za civilno zaščito se imenuje izmed strokovnjakov, ki glede na strokovno izobrazbo in sposobnost lahko uspešno opra- vljajo dolžnosti v štabu za civilno zaščito v krajevni skupnosti. 16. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni organ ci- vilne zaščite, ki skrbi: 1. Za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva za samozaščito, 2. Izdala nacrt civilne zaščite, 3. Usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, 4. Organizira in izvaja usposabljanje enot civilne zaščite, 5. Organizira in neposredno vodi reševalne akcije v vojni, ob narav- nih in drugih hudih nesrečah, ter ob izrednih razmerah 6. Skrbi za kadrovsko popolnitev enot civilne zaščite in materialno opremljenost, 7. Ob reševalnih akcijah vodi delo vseh štabov za civilno zaščito v krajevni skupnosti, sodeluje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, ter službo za opazovanje in obveščanje, 8. Ob reševalnih akcijah in izvajanju določenih ukrepov civilne zaščite ob istem obvešča in poroča občinskemu štabu za civilno zaščito. Poleg navedenih nalog se lahko določijo še druge naloge za zaščito in reševanje v skladu z zakonskim! prcdpisi. 17. člen Sveti, ki ustanovijo enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot, njihovo strokovno uspo- sabljanje in materialno opremljenost. Nacrt za delovanje civilne zaščite sprejme svet skupščine krajevne skupnosti in komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno sam- oza samozaščito. V. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V OR- GANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH ORGANIZACIJAH IN DELOVNIH SKUPNOSTI 18. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v delovnih skupnos- tih državnih in drugih organov ustanovi delavski svet oziroma drugi ustrezni organ upravljanja splošne ali specializirane enote in štabe za civilno zaščito na podlagi ocene ogroženosti. 19. člen Delavski svet oziroma drugi ustrezen organ upravljanja v orga- nizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v delovni skupnosti državnih in drugih organih pa mora ustanoviti specializirane enote, če to določa občinski nacrt ali nacrt civilne zaščite v krajevni skupnosti. 20. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v delovnih skupnos- tih državnih in drugih organih lahko delavski svet oziroma drugi us- trezni organ ustanovi specializirane enote civilne zaščite za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za vzdrževanje zaklonišč, za veterinarsko pomoč, za radiološko — ke- mično — biološko zaščito, za odkrivanje in uničevanje ubojnih sredstev, za zveze v civilni zaščiti in za izvajanje drugih ukrepov ci- vilne zaščite. V kolikor ni ustanovljenih specializiranih enot se ustanovijo splošne enote civilne zaščite, praviloma na 50 zaposlenih najmanj ena splošna enota. 21. člen Delavski svet oziroma drugi ustrezen organ temeljne in druge or- ganizacije združenega dela, organi upravljanja drugih samouprav- nih organizacij in skupnosti ter hišni sveti skrbijo za organiziranje in izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje dc- Iavcev, materialnih in drugih dobrin za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite, v okviru objektov kjer poslujejo. Način vođenja in organizacije enot civilne zaščite se določi na podla- gi ocene ogroženosti ljudi, materialnih dobrin in objektov. S samoupravnim sporazumom določijo nosilca organizacije ci- vilne zaščite v objektu, katerega poslovne in druge prostore upora- blja več različnih subjektov in način financiranje potreb civilne zaščite. Nosilce organizacije civilne zaščite je upravljalec objekta oziroma organizacija z največjim številom zaposlenih. 18 22. člen Delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je ustanovil, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno sam- ozaščito, v strokovnem pogledu pa občinskcmu štabu za civilno zaščito in štabu za civilno zaščito v krajevni skupnosti. 23. člen Štb za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov štaba. Število članov štaba se določi ob ustanovitvi glede na potrebo us- merjenega in izvajanja ukrepov civilne zaščite, ter vrste in števila enot civilne zaščite. V organizacijah, kjer se ustanovijo samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnika te enote. 24. člen Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, ter v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v delovni skupnosti državnih in drugih organov vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in ostalih zaposlenih delavcev, za izvajanjc zaščitnih in reševalnih ukrepov, za materialno opremljanje enot civilne zaščite, ter skrbi za druge naloge določene z zakonskimi predpisi. Štab izdela nacrt civilne zaščite, sodeluje s štabi za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito ter ob reševalnih akcijah tuđi izvršujc na- loge štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma občinskega štaba za civilno zaščito. VI. MOBILIZACIJA ENOT IN ŠTABOV CI- VILNE ZAŠČITE V OBČINI 25. člen Civilna zaščita se aktivira ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah v skladu z nacrti civilne zaščite in odločitvami pristojnih organov. Aktiviranje za mobilizacijo lahko izvršijo naslednji organi: — v organizacijah združenega dela ali delovni skupnosti delavski svet oziroma njemu ustrezni organ upravljanja, — v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti — v stanovanjski niši hišni svet — na področju več krajevnih skupnosti ali celotne občinc Izvršni svet Skupščine občinc — v primerih, koje potrebno takoj ukrepati pa pristojni štab civilne zaščite ali njegov poveljnik. Soglasje za aktiviranje irt mobilizacijo štabov in enot civilne zaščite poda pristojni komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Civilna zaščita se aktivira v primerih, ko se oceni, da nevarnosti oziroma nesreče in njenih posledic ni mogoče preprečiti, odpraviti ali /manjšati v okviru že organiziranih dejavnosti v ogroženem okolju. VII. UPORABA ENOT CIVILNE ZAŠČITE ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH NALOG NARODNE ZAŠČITE 26. člen Enote civilne zaščite občinc Litija, lahko opravijo določene naloge narodne zaščite ob vojnih akcijah, naravnih nesrečah in drugih ne- srečah in za izvajanjc zaščitnih nalog v izrednih razmerah lc v obstoj- eči organizacijsko-formacijski sestavi v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in Navodilom o uporabi enot civilne zaščite za opravljanje določenih nalog narodne zaščite ter odločitvi komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno sam- ozaščito občine Litija. VIII. FINANCIRANJE PRIPRAV IN DELOVA- NJA CIVILNE ZAŠČITE 27. člen Delovni Ijudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov splošne ljudske obrambe in družbene sam- ozaščite na način, ko zagotavljajo uresničevanje drugih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samou- pravnih organizacijah in skupnosti. 28. člen Glavni viri financiranja civilne zaščite so: — sredstva, ki jih delavci v organizacijah združenega dela, vdrugih delovnih skupnostih in nosilci samostojne obrtne dejavnosti zagotavljajo za uresničevanje svojih programov civilne zaščite iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, oziroma delov- nih skupnostih, — sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacij združenega dela, dejovnih skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, združujejo na temelju samoupravnoga sporazumev&nja insredstev za finan- ciranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite splošnega pomena, — sredstva samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje na- log civilne zaščite, — sredstva proračuna občine za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sredstva krajevnih skupnosti, kijih namenjajo za potrebe civilne zaščite, — sredstva za financiranje gradnje zaklonišč, — sredstva občanov, ki jih namenjajo za lastne priprave za osebno zaščito in v vzajemno pomoč. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen V primeru kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ števil- ka 21/82) in kazenske določbe Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS številka 35/82 in 22/84). 30. člen Izvršni svet Skupščine občine po potrebi sprejema ukrepe za izva- janje tega ODLOKA. Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Litija skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja us- trezna navodila in odločbe. 31. člen Z dnem ko začne veljati ta ODLOK, preneha veljati ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite na območju občinc Litija (Uradni list SRS številka 9/78). Ta ODLOK začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Litija, dne 19. 2. 1987 Predsednik Skupščine občine Litija: Miro KAPLJA Obrado&tev Organizacija civilne zaščite je zakonska obveznost občine. temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ter drugih samoupravnih or- ganizacij in skupnosti, delovne skupnosti državnih in drugih organih, krajevnih skupnosti, hitnih svetov ter občanov. Ta obveznost je v osnovi pravno normativno urejene z zveznim in re- publičkim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki dajeta občinskim skupščinam pristojnost, da s svojimi predpisi ure- 19 jajo organizacijo civilne zaščite za zaščito in reševanje ljudi, material- nih dobrin in drugih dobrin v vojni ob naravnih in drugih hudih nesrečah izrednih razmerah. Tako občinska skupština s tem ODLOKOM ureja: — organizacijo civilne zaščite v občini — formiranje občinskih specializiranih enot civilne zaščite in — občinskega štaba za civilno zaščito, — formiranje enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, — formiranje enot in štabov civilne zaščite v temeljnih in drugih orga- nizacij združenega dela, ter drugih samoupravnih organizacij in skupnostih, v delovnih skupnostih državnih in drugih organov, ter hišnih svetih. — mobilizacijo enot in štabov civilne zaščite v občini — uporabo enot civilne zaščite za opravljanje določenih nalog narodne zaščite in — financiranje priprav in delovanje civilne zaščite. Področje organiziranosti civilne zaščite v občini Litija, je doslej urejeno z ODLOKOM o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov ci- vilne zaščite na območju občine Litija iz leta 1978. Novi predpisi s tega področja zlasti republiški zakon o splošni ljudski obrambi in druibeni samozaščiti, ter Navodilo o evidenci obveznikov civilne zaščite narekujejo sprejem novega ODLOKA. Litija, dne 19. 2. 1987 ODDELEK ZA UUDSKO OBRAMBO SO LITIJA OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU Izvršni svet je Osnutek Odloka o organizaciji in delo- vanju civilne zaščite v občini Litija obravnaval na 19. se- ji in sprejel naslednji sklep: IS daje osnutek odloka o organizaciji in delovanju ci- vilne zaščite v občini Litija v razpravo zborom občinske skupščine in predlaga javno razpravo do 10. 5. 1987. točka 10 OBRAZLOŽITEV Osnutka Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija. Organiziranja in delovanje sistema za opazovanje in obveščanje je zakonska obveznost družbeno-politične skupnosti po 230. čl. Zakona o splošni ljudski obrambi in druibeni samozaščiti (Uradni list SRS štev. 35/82), ki hkrati zavezuje upravne organe za ljudsko obrambo kot strokovne nosilce, da organizirajo sistem na območju občine. Zakon o ljudski obrambi in druibeni samozaščiti v 239. do 244. člena tuđi načelno predpisuje način organiziranja, delovanja in povezovanja sistema za opazovanje in obveščanje. Natančnejepaje to predpisano z ODLOKOM o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in ob- veščanje v SR Sloveniji, ki gaje sprejel Izvršni svet SR Slovenije inje objavljen v posebni izdaji (Uradni list SRS štev. 1/86). Sistem opazova- nja in obveščanje v občini Litija, se organizira za odkrivanje in spre- mljanje vseh vrst nevarnosti vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrolajo prebivalstvo oborožene sile, materialne in druge dobrine ter za obveščanje o teh ne- srečah in nevarnostih prebivalstva, organizacij, združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbeno-političnih organizacij ter društev in organov družbeno- politične skupnosti. S tem ODLOKOM občinska skupščina ureja in določa: — organizacijo sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija, — delovanje sistema za opazovanje in obveščanje, — načelno določa nosilce dopolnilnega opazovalnega mrežja, __ način medsebojnega obveščanja in opazovanja, nevarnosti, oz. po- datke o katerih se obvezno obvešča delovne ljudi in občane, organe, organizacije in skupnosti, __ rok zapričetek delovanja centra za obveščanje po tem ODLOKU ter — določa, da Izvršni svet Skupščine občine Litija iz svoje pristojnosti izda ustrezne akte za izvajanje tega ODLOKA. ODLOK o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in ob- veščanje v občini Litija je izdelan skladno z določili Zakona o SLO in DS, republiškega ODLOKA in upošteva doseženo razvitost obrambno zaščitnega sistema v SR Sloveniji in občini, ter sprejete usmeritve za nadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe v naši republiki. ODDELEK ZA UUDSKO OBRAMBO, SO LITIJA OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU Izvršni svet je obravnaval osnutek Odloka o orga- nizaciji in delovanju sistema za opazovanje in ob- veščanje v občini Litija na svoji 19. seji in sprejel nasle- dnji SKLEP: Izvršni svet je obravnaval osnutek odloka in nanj nima pripomb. Zborom občinske.skupščine predlaga, da se osnutek odloka glede na stopnjo zaupnosti obrazloži na zasedanju posameznih zborov. točka 11 Gradivo je objavljeno na strani 31 točka 12 Gradivo je objavljeno na strani 30 točka 13 PROGRAM dela Družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija za leto 1987 I. TROMESEČJE 1. Poročilo o realizaciji programa III. občinskega samoprispevka Predlagatelj: Skupnost za uresničevanje programa III. občin- skega samoprispevka 2. Predlog uporabe sredstev IV. občinskega samoprispevka Predlagatelj: Izvršni svet 3. Predlog programa dela družbenopolitičnega zbora Predlagatelj: Sekretariat skupščine 4. Informacije o gospodarjenju v OZD za leto 1986, o izvajanju resolucije za leto 1986 in uresničevanju resolucije na področju OD za leto 1986 Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj 5. Poročilo o delu Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v letu 1986 Predlagatelj: Izvršni svet 6. Poročilo o poteku priprav za ustanovitev enote Temeljnega so- dišča Ljubljana v Litiji Predlagatelj: Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo 7. Spremembe statuta občine Litija (nova organiziranost občin- skih upravnih organov Predlagatelj: Izvršni svet 8. Osnutek sprememb zakona o združenem delu Predlagatelj: Zvezni družbeni svet 9. Predlogi sprememb prostorskih dokumentov Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoekono- 20 mski razvoj 10. Teme iz programa zborov Skupščine SRS. Seje zbora: 13. 2., 27. 3. 1987 II. TROMESEČJE ,1. Informacije o merilih za razdeljevanje dodatno zbranih sredstev namenjenih za financiranje programov KS Predlagatelj: Izvršni svet, Samoupravna komunalna skupnost 2. Poročilo o organiziranosti in kadrovski problematiki občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti materialne proizvodnje Predlagatelj: Izvršni svet 3. Poročilo Temeljnega sodišča v Ljubljani za leto 1986 Predlagatelj: Temeljno sodišče v Ljubljani 4. Poročilo Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1986 Predlagatelj: Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani 5. Poročilo Sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1986 Predlagatelj: Sodišče združenega dela Ljubljana 6. Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za leto 1986 Predlagatelj: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljublja- na 7. Poročilo Javnega pravobranilstva Ljubljana za leto 1986 Predlagatelj: Javno pravobranilstvo Ljubljana 8. Poročilo Občinskega sodnika za prekrške Litija za leto 1986 Predlagatelj: Občinski sodnik za prekrške Litija 9. Poročilo Postaje milice Litija Predlagatelj: Postaja milice Litija 10. Poročilo o izvajanju programov krajevnih samoprispevkov Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj 11. Teme iz programa zborov Skupščine SRS. Seje zbora: 15. 5., 26. 6. 1987 III. TROMESEČJE 1. Informacije o gospodarjenju v OZD za I. polletje leta 1987, o izvajanju resolucije za I. polletje leta 1987 in uresničevanju res- olucije na področju OD za I. polletje leta 1987 Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoekono- mski razvoj 2. Poročilo o stanju okolja v občini Predlagatelj: Izvršni svet in občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj 3. Poročilo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini Litija in predlogi za izboljšanje kadrovske strukture Predlagatelj: SIS za zaposlovanje 4. Delovanje delegatskega sistema v občini Predlagatelj: OK SZDL Litija in OSZS Litija 5. Nacrt pripravljcnosti in ukrepov ob naravnih in drugih naravnih nesrečah v občini Predlagatelj: Občinski oddelek za ljudsko obrambo 6. Poročilo o stipendiranju v občini Predlagatelj: SIS za zaposlovanje 7. Informacija o investicijah v občini Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoekono- mski razvoj 8. Poročila o delu delegacij v zborih Skupščine SRS Predlagatelj: delegacije 9. Teme iz programa zborov Skupščine SRS. Seja zbora: 25. 9. 1987 IV. TROMESEČJE 1. Informacija o izvajanju zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine v občini Litija v letu 1987 Predlagatelj: Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo 2. Resolucija o razvoju občine v letu 1988 Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoekono- mski razvoj 3. Predlog za občinska priznanja za leto 1987 Predlagatelj: Občinska komisija za priznanja in odlikovanja 4. Informacija o izvajanju dolgoročnega družbenega plana razvoja občine »Litija 2000« Predlagatelj: Izvršni svet 5. Informacija o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševa- nju drobnega gospodarstva v občini Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in družbenoekono- mski razvoj 6. Poročilo o lovski in ribiški problematiki v občini Predlagatelj: Občinski komite za planiranje in druž-enoekono- mski ki razvoj 7. Analiza družbenoekonomskega položaja krajevnih skupnosti Predlagatelj: Izvršni svet 8. Informacija o uresničevanju družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija Predlagatelj: Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo 9. Informacija o uresničevanju varstva borcev in vojaških vojnih invalidov v letu 1987 Predlagatelj: Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo 10. Teme iz programa zborov Skupščine SRS. Seje zbora: 13. 11., 25. 12. 1987 točka 14 Informacija bo podana na seji točka 15 KADROVSKE ZADEVE Predlogi Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: 1. CVETKA KOZOLE, roj. 26/7—1948, dipl. pravnica, stan. Bevke 141, Vrhnika, se imenuje za namestnico javnega pravob- ranilca Ljubljana. OBRAZLOŽITEV: Imenovanje predlaga javni pravobranilec Ljubljana, postopek imenovanja je bil doslej že opravljen v vseh občinah, ki jih v svojem delovnem področju pokriva javni pravobranilec Ljubljana. 2. Obenem se CVETKA KOZOLE razreši funkcije sodnice Temeljnega sodišča v Ljubljani. 3. ALEKSANDRA GORUP, namestnica družbenega pravobra- nilca samoupravljanja Ljubljana se s 30. aprilom 1987 razreši te funkcije zaradi upokojitve. 4. V svet Osnovne sole Franc Rozman—Stane Šmartno pri Litiji se imenuje delegatka delegacije TOZD Usnjarne Šmartno MAG- DA OMAHEN. OBRAZLOŽITEV: Dosedanji članici sveta sole Ladki Cedilnik je potekel mandat. PREDSEDNIK KOMISIJE Franci Končar, l.r. 21 8. seja Zbora združenega dela občinske skupščine Litija 30. marca 1987 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev zapisnika 7. seje zbora združenega dela 2. Poročilo o realizaciji programa in finančnega nacrta skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka 3. Poročilo o realizaciji programa občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 4. Poročilo o izvajanju programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 5. Poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih or- ganov v letu 1986 6. Informacija o gospodarjenju organizacij združenega dela in izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Litija v letu 1986 7. Zaključno poročilo o uresničevanju samoupravnega spo- razuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovolje- vanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajev- nih skupnostih za obdobje 1982—1985 8. Obravnava in potrditev predloga 5-letnega nacrta gospo- darjenja z ribiškim okolišem RD Litija za obdobje 1986—1990 9. Osnutck prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna 10. Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 11. Predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 12. Osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju ob- rambe pred točo v osrednji Sloveniji 13. Osnutck odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija 14. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 15. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija 16. Kadrovske zadeve 17. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA: Vida Vuković, l.r. točka l/c SKRAJŠANI ZAPISNIK 7. seje zbora združenega dela občinske skupščine Litija, ki je bila dne 16/2—1987 ob 11. uri v veliki sejni dvorani SO Litija, Jerebova ulica 14. Sejo je vodila predsednica zbora združenega dela Vida Vuković, zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Predsednica zbora Vida Vuković je predlagala raz.širitev dnevnega reda s točkami: — predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Litija, — predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb SO in IS, — predlog odloka o sestavi komiteja za planiranje in gospodarstvo — predlog odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstva okolja. Zbor je predlagano razširitev dnevnega reda sprejel. Predsednica zbora Vida Vuković je dala v razpravo razširjeni dnevni red s tem, da se točka: Poročilo o realizaciji programa in fi- nančnega nacrta Skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka umakne z dnevnega reda. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, b) Potrditev zapisnika 6. seje zbora, 2. Poročilo o poteku priprav za ustanovitev enote Temeljnoga sodišča Ljubljana v Litiji, 3. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija, 4. Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev visine nadomcstila /a uporabo stavbnega zemljišča, 5. Osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih na območju občine Litija, 6. Predlog programa dela zbora združenega dela za leto 1987, 7. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Litija, 8. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih up- ravnih organov in strokovnih služb SO in IS, 9. Predlog odloka o sestavi komiteja za planiranje in gospodarstvo, 10. Predlog odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, 11. Kadrovske zadeve, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. Gradivo za posamezne točke dnevnega reda je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 1/87, gradivo za točke 7., 8., 9. in 10. je bilo posredovano z vabilom na sejo vodjem delegacij. K l/a Od 27 delegatskih mestje bilo na seji navzočih 21 delegatov; seje se nišo udeležili delegati iz delegacij: — KOP Komunala Litija, — TOZD Pletilja Litija, — VII. konferenca delegacij, — VI. konferenca delegacij, — Mizarstvo Gabrovka, — Osnovna šola Šmartno. Predsednica Vida Vuković je ugotovila, da je zbor sklcpčen in da so navzoči tuđi: — Mirko Kaplja, predsednik občinske skupščine, — Bojan Mihelič, predsednik izvršnega sveta, — Božcna Manfrcda, Viki Šešok — člana izvršnega sveta, — Ivica Slabe, predstavnica Komisije za varstvo okolja. K 1/b Predsednica zbora Vida Vuković je dala v razpravo zapisnik 6. seje. Predstavnica Komisije za varstvo okolja Ivica Slabe je podala predlog komisije, ki predlaga zboru, da na naslednji seji obravnava konkretne predloge pristojnoga občinskega upravnega organa oz. pristojnih strokovnih organizacij, da pri izvedbi zazidalnega nacrta Litija — desni breg (3. sklep 4. točke) ne bodo prizadeti ekologija in življenjski pogoji občanov. Komisija tuđi predlaga, da zbor na nasle- dnji seji dobi informacijo o obravnavi izjave 210 občanov Grbinske in Maistrove ulice. K točki 24. komisija predlaga, da zbor sprejme sklep o izdelavi strokovne in pisne informacije o vseh vplivih klorira- nja Vode na človeški organizem oz. zdravje, še posebno o učinkih klora v spojinah z drugimi elementi ter dovoljeni prisotnosti teh ses- tavin v vodi in njihovih posledicah za zdravje ljudi. Delegacija Predilnicc Litija je predložila pisno podporo predlogu Komisije za varstvo okolja in tuđi predlaga, da se obravnava izjava 210 občanov Grbinske in Maistrove ulice in vprašanja glede strokovne informacije o vplivih kloriranja vode na človeški organizem. Predsednica zbora Vida Vuković je bila mnenja, daje tuđi razpra- va na prejŠnji seji zbora tekla v tem smislu, kar je tuđi zajeto v sta- liščih 6. seje zbora združenega dela; vprašala je, Će je v zvezi s 22 pripombami občanov Rozmanovcga trga kaj novega. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenockonomski razvoj Vi- ki Šešok je povedal, da še ni novih podatkov, saj se stvari rešujejo postopno; pripombe komisije za varstvo okolja bodo upoštevane in pripravljen bo ustrezen pisni odgovor. Predsednik IS Bojan Mihelič je pojasnit aktivnosti, ki se vodijo v zvezi s sanacijo vode. Predsedni- ca zbora Vida Vuković je smatrala, da bi morale biti opravljene strokovne studije o vseh vplivih kloriranja vode prej, predno bodo vodo klorirali; k 8. točki je bila njena razprava v tem smislu, da se v primeru, če se financira izdelava agrokarte iz proračuna ne zma- njšujejo sredstva, ki so neposredno namenjena za kmetijstvo. Opozorila je tuđi na to, daje zbor združenoga dela zdrugačnim bese- dilom sklepa sprejel resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 kot pa zbor krajev- nih skupnosti in vprašala, če je resolucija sprejeta v enakem besedilu. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je povedal, daje bila resolu- cija tuđi v zboru krajevnih skupnosti sprejeta v istem besedilu kot v zboru združenega dela. Razprava je bila končana ter so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor sprejema pripombe Komisije za varstvo okolja k sklopom 3. točke in ugotavlja, da so te vsebovanc v stališčih 6. seje. O uresniče- vanju stališč pa naj bo zbor tekoče obveščen. 2. Zbor sprejema pojasnilo, da je Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 sprejeta v zboru krajevnih skupnosti v enakem besedilu. 3. Zapisnik 6. seje zbora združenega dela se sprejme s tem, da se v to- čki 8. predzadnji stavek iz razprave dopolni tako, da se glasi: Mem- la je, da je potrebno agrokarto Financirati v večji meri iz sredstev proračuna občine, saj s tem ne zmanjsujemo sredstva gospodarstva oz. neposredno kmetijstva. K 2. Poročilo o poteku priprav za ustanovitev enote Temcljnega so- dišča Ljubljana v Litiji je dopolnila članica izvršnega sveta Božena Manfreda. Predsednica zbora Vida Vuković je odprla razpravo. Delegat LIL Andrej Namcstnik je vprašal ali je izdelan predračun potrebnih sredstev za delo sodišča v Litiji in kako se bodo sredstva zagotavlja- la. Članica IS Božena Manfreda je obrazložila, kako se zagotavljajo sredstva za delo sodišča. Predsednica zbora Vida Vuković jerazpra- vljala o predloženem poročilu ter menila, daje potrebno pri analizi- ranju predviđenih stroškov za delovanje sodišča upoštevati tuđi prednosti, ki bi jih imeli občani, ker jim ne bi bilo treba hoditipo teh opravkih v Ljubljano ali Trbovljc. Smatrala je, da naj komisija dela naprej in izdela tuđi izračun potrebnih sredstev za sedanje pošlo-' vanjeoziroma za poslovanje v primeru, da se ustanovi enota sodišča v Litiji, delegate pa je potrebno seznaniti tuđi z možnimi poslovnimi rešitvami. Razprava je bila končana ter soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema Poročilo o poteku priprav za ustano- vitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji. Zbor podpira prizadevanja za ustanovitev enote v Litiji, zato naj komisija nadaljuje z delom ter pripravi tuđi izračun potrebnih sredstev za delovanje enote sodišča v Litiji. K 3. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija je obrazloži! predsednik občinskega komiteja za plani- ranje in družbenockonomski razvoj Viki Scšok, ki je v imenu izvršnega sveta predlagal, da zbor predloženi odlok sprejme s tem, da se za območja, kjer bi bila opredeljena območja z večjimi motnja- mi zaradi hrupa in onesnaževama zraka pripravi poseben odlok. Predsednica zbora Vida Vuković je odprla razpravo; predstavnica Komisije za varstvo okolja Ivica Slabe je na osnovi obrazložitve odloka v četrtem odstavku (motnjc pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa in onesnaževanja zraka) predlagala, da zbor sprejme sklep, da se sprejme poseben občinski odlok, ki bo določal območja z večjimi motnjami zaradi hrupa in onesnaževanja zraka; sprejem tega odloka naj se uvrsti v program dela zbora za III. tromesečje 1987. Delegat LIL Andrej Namestnik je vprašal, zakaj je naselje Zagorica vključeno v III.območje,saj tozemljiščeni mogoče obravnavati kot urejeno stavbno zemljišče in tuđi doslej Lesna in- dustrija prispevka za uporabo stavbnega zemljišča ni plačevala. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonom- ski razvoj Viki Šešok je pojasnil, daje bilo območje Zagorice zajeto že v dosedanjem odloku, zato je vključeno tuđi v novega. Razprava je bila končana ter soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela sprejema Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija. 2. Zbor sprejema predlog Komisije za varstvo okolja občinske sku- pščine Litija, da se izdela poseben občinski odlok, ki bo določal obm- očja z večjimi motnjami zaradi hrupa in onesnaževanja zraka. K4. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel Sklep o vrednosti točke za določitev visine nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča. K 5. Osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih na območju občine Litija je obrazložil član IS Viki Šešok. Predsednica zbora Vida Vuković je odprla razpravo; delegat Pre- dilnice Litija Mirko Dobravec je predlagal, da se crta besedilo va- riante k 4. členu osnutka odloka ter naj ostanejo vsi trije odstavki 4. člcna v predlaganem besedilu. Delegat Gostinskega podjetja Litija Ljubomir Crnkovič je smatral, da si je besedilo 3. in 9. člena v na- sprotju. Delegatka VIII. konference delegacij Jožica Babnik je pred- lagala, da po sprejetju tega odloka prijavno-odjavna služba pri občinski skupščini Litija zahteva pri prijavi Stalnega ali začasnega bivališča podstanovalca tuđi podstanovalsko pogodbo. Predsednica zbora Vida Vuković je predlagala, da se besedilo odloka poenostavi, da bo lažje izvajati nadzor, vprašljiva pa je tuđi sestava podstano- valske pogodbe, prouči naj se tuđi, ali ni varianta v 4. členu v na- sprotju z obstoječo zakonodajo. Statutarno pravna komisija je pred- lagala, da se pred izdelavo predloga odloka pridobi tuđi mnenje pristojnega republiškega upravnega organa. Član IS Radovan Petje je podal pojasnila o vođenju evidence pogodb pri pristojnem up- ravnem organu. Razprava je bila končana ^er soglasno sprejet naslednji sklep: Zbor sprejema osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih na obm- očju občine Litija in ga daje v enomesečno razpravo. Razprava se posreduje predlagatelju odloka. K6. Predlog programa dela zbora je obrazložil sekretar občinske sku- pščine Tine Brilej. ki je predlagal še naslednje predloge za dopolnitev ali spremembo predloženega programa dela: 1. Prva in druga točka iz I. tromesečja (Poročilo o izvajanju prog- rama občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 in Poročilo o izva- janju programa samoupravnega sklada za intervencije v kme- tijstvu in proizvodnji hrane v letu 1986) se preneseta v II. tromesečje. 2. Zbor naj bi obravnaval Poročilo o stanju varstva okolja v občini v II. tromesečju in ne v III. tromesečju. 3. Zbor naj bi obravnaval tuđi trimesečna poročila o gospodarje- nju OZD, kar se vnese v II. in IV. tromesečje, — vendar je treba računati, da zaradi obravnave svežih podatkov ne bo vedno možno gradivo objavljati v Delegatskem obveščevalcu. 4. Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa Vače za kulturni in zgodovinski spomenik se iz II. tromesečja prenese v III. 5. Nacrt pripravljenosti ob naravnih in drugih nesrečah se iz III. tromesečja prenese v IV. 6. V II. tromesečju se crta točka 11. (Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja zemljišča), ker je v I. tromesečju. 7. Pri točki 1. v II. tromesečju se za besedo »dejavnosti« vstavi beseda »in«. 8. V III. tromesečju se uvrsti Odlok o zazidalnem nacrtu Litija — levi breg in Litija-desni breg. 23 9. V II. tromesečje se uvrsti Odlok o območjih s povećanim hrupom in onesnaženim zrakom v občini Litija. 10. V IV. tromesečju se crta točka 9. (Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja zemljišč), ker je v I. tromesečju. 11. Na koncu programa se navedejo teme iz programa Zbora zd- ruženega dela Skupščine SR Slovenije, ki jih bo zbor obravnaval glede na uvrstitev na posamezne seje ZZD Skupščine SR Slove- nije in sicer: — Poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987, — Resolucija o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1988, — Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja, — Poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah, — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanj- skih razmerjih, — Poročilo o mednarodnem sodelovanju SR Slovenije. Obrazložil je tuđi spremembe predloga programa glede na osnutek in vključitvi nerealiziranih tem iz programa dela zbora iz le- ta 1986 v letošnji program. Predlagalje, da zbor program smatra kot okviren program dela, ki ga bo možno tekom leta tuđi dopolnjevati in posamezne teme premikati iz enega tromesečja v drugega. Tako dopolnjen in spremenjen program dela zbora se posreduje tuđi vodjem delegacij. Razpravljala je delegatka Mizarstva Litija, nato pa jepredsednica zbora Vida Vuković dala program dela zbora na glasovanje. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprcjme program dela Zbora združenega dela za leto 1987, s predlaganimi spremembami in dopolnitvami. K7. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel spremembe in dopolnitve statuta občine Litija, ki jih je obrazložila članica IS Božcna Manfreda. K 8. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine in izvršne- ga sveta je obrazložil predsednik občinskegakomiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok. Predsednica zbora Vida Vuković je vprašala, ali zakon dovoljuje združevanje gradbene in urbanistične inspekcije v eni osebi. Ko smo govorili o osnutku odloka nam je bilo povedano, da ne bo dodatnih novih zaposlitev, ražen enega funkcionarja. Iz obrazložitve k predlo- gu odloka pa sledi odpiranje novih delovnih mest, oz. prerazpore- janje in združevanje nalog. Vprašala je, koliko finančnihsredstevbo v celoti terjala nova organiziranost in ali so ta sredstva zagotovljena. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonom- ski razvoj Viki Šešok je povedal, da zakonodaja dovoljuje, da se up- ravne organizacije organizirajo v okviru občinskih upravnih or- ganov, predvidevamo, da bo takšna organizacija učinkovita. Sreds- tva za urbanista bodo odslej ostala v upravnem organu, ker bo iz KOP Komunale v upravo prišel urbanist. Potreben bo še administrator-kopirant, del sredstev pa borno pridobili tuđi z za- računavanjem uslug. V občinsko upravo bo prišel tuđi sklad stavb- nih zemljišč. Potrebna bo tuđi zaposlitev gradbenega inšpektorja. Menil je, da dodatnih obremenitev v proračunu zaradi spremembe odloka o novi organizaciji ne bo. Predsednica zbora Vida Vuković je menila, da ni sporno organiziranje upravne organizacije v okviru up- ravnega organa, odgovor na vprašanje o finančnih sredstvih pa naj se pripravi do prihodnje seje. Razprava je bila končana ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Izvršnega sve- ta in Skupščine občine Litija. K9. Predlog odloka o sestavi komiteja za planiranje in gospodarstvo je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok, ki je predlagal, da se v 6. čle- nu popravi številka 11 na 10 ter doda besedilo: Postopek za delegi- ranje delegata s področja industrije, na osnovi evidentiranega možnega delegata izvede Občinski svet zveze sindikatov Litija. Predsednica zbora Vida Vuković je odprla razpravo, vendar je ni bilo zato je dala na glasovanje najprej amandma izvršnega sveta k 6. členu predlaganega odloka, amandma je zbor soglasno sprejel. Razprava je bila končana ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema Odlok o sestavi komiteja za plani- ranje in gospodarstvo s popravkom 6. člena, kjer se prvi stavek glasi: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik in 10 članov. Za zadnjo alineo 6. člena se doda besedilo: Postopek za delegiranje delegata iz vrst OZD s področja industrije na osnovi evidentiranega možnega delegata izvede Občinski svet zveze sindi- katov Litija. K 10. Predlog odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok, ki je predlagal, da se crta 7. člen odloka ter popravi 6. člen odloka tako, da se v četrti alinei crta beseda »urejanja« in vstavi beseda »gospodarstva«. Predsednica zbora Vida Vuković je odprla razpravo, vendar je ni bilo ter je zbor soglasno sprejel najprej amandma izvršnega sveta, nato pa SKLEP: Zbor sprejema Odlok o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja s tem, da četrta alinea 6. člena glasi: OZD s področja komunalnega gospodarstvo ter crta 7. člen. K 11. Zbor združenega dela je brez razprave sprejel sklep, da se MAJ- DA KOŠEM, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom iz Vidma 28, Dol pri Ljubljani, izvoli za vodjo organa za prekrške v občini Litija. K 12. Predsednica zbora Vida Vuković je menila, da je potrebno ure- sničevati stališča in sklepe zbora in o tem zbor obveščati neposredno ali pa preko gradiv. Prav tako ne smejo izostati odgovori na delegat- ska vprašanja. Pri pregledu zapisnikov zadnjih sej je ugotovila, da zbor ni seznanjen z uresničevanjem vseh stališč in sklcpov ter jih ne- kaj navedla: — 4. seja zbora — poročilo IS o organizaciji veterinarske službe, predlog za objavljanje člankov o naravni in kulturni dediščini v občini v Glasilu občanov, odgovor na delegatsko vprašanje o re- gulaciji Reke, delegatsko vprašanje glede vodovoda Litija— Smartno, — 5. seja zbora — poenotenje nagrajevanja neprofesionalnih funk- cionarjev, sklepi o gospodarjenju: Gostinsko podjetje in Pletilja naj izdelata programe poslovanja, analizirajo naj se cene v družbenih dejavnostih, izdela naj se sanacijski program Občinske zdravstvene skupnosti, proučitev obračunavanja amortizacije. Predlagala je, da se do naslednje seje pripravijo informacije na ta in tuđi druga vprašanja, stališča in sklepe zbora. Delegat Predilnice Litija Mirko Dobravcc je vprašal kdo plača meritve hrupa in izpušnih plinov v Litiji? Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj Viki Šešok je odgovoril, da smo razpisal natečaj za ureditev starega mestnega jedra Litije in predvidevamo, da bo promet iz območja starega mestnega jedra umaknjen. Seja je bila končana ob 12.40 uri. 24 točka 2 Gradivo je objavljeno v Delegatskom obveščevalcu št. 1/87, dodatno gradivo bodo prejeli vodje delegacij naknadno točka 3 Gradivo je objavljeno na strani 16 točka 4 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 5 Gradivo je objavljeno na strani 4 točka 6 Gradivo bodo vodje delagcij prejeli naknadno točka 7 ZAKLJUČNO POROCILO o uresničevanju samoupravnoga sporazuma o združe- vanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1982—1985. V letu 1982 so delavci in občani v občini Litija sklenili Samouprav- ni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1982—1985 (Ur. 1. SRS, št. 2/83) s katerim so v letih 1983, 1984,1985 in 1986 združevali namenska sredstva za financiranje programov KS. S sporazumom so se opredelili, da za ta namen temeljne ali druge organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti iz ostanka dohodka letno prispevajo 0,3% od osnove bruto OD na zaposlenega delavca. V sporazumu je bilo določeno, da se sredstva lahko namenijo za: — izgradnjo in vzdrževanje skupnih prostorov v KS — namensko združevanje sredstev za potrebe pri financiranju sku- pnih nalog, — solidarnostne potrebe financiranja manj razvitih KS. Sporazum je opredeljeval, da predstavljata najširši organ podpi- snikov sporazuma Zbor združenega dela in Zbor KS občinske sku- pščine Litija. Zbora sta izmed svojih delegatov izvolila tuđi 7 članski Odbor za spremljanjc in uresničevanje omenjenega sporazuma. Na- loga odbora je bila kontroliranje zbiranja in združevanja sredstev in oblikovanje predlogov za njihovo razdeljevanje. Kriterije za delitev sredstev je določal DD o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1980—1985, ki je določal, da se 25% vseh zbranih sredstev razdeli med KS po številu zaposlenih delavcev in 75% sredstev na podlagi predloženih programskih nalog. Odbor je redno renkrat letno poročal zboroma o zbiranju sredstev in jima običajno istočasno posredoval predlog za njihovo razdelitev. Tako sta zbora o zbiranju in razdeljevanju sredstev razpravljala ter odločala na: 7. S. seji 10. 1983, 12. S. seji 14. februarja 1984 — izjemoma Dole, Hotič in Št. Poljane, 13. S. seji 23. marca 1984 — izjemoma Hotič, 16. S. seji 28. junija 1984, 24. S. seji 26. junija 1985, 25. S. seji 26. september 1985 — izjemoma Litija — l.b. in 3. S. seji 26. junija 1986. Odbor za spremljanje dogovora seje sestal pred vsako sejo zborov občinske skupščine. Strokovno finančna opravila za potrebe združe- vanja in razdeljevanja sredstev je opravljala strokovna služba SSS, SKS in SCS občine Litija. Administrativno tehnična opravila pa strokovne službe O. S. Litija. o'.'J -uji-. l'OJ -■ 1X6 so clelavci v OZJ zo rinonciranje nalog v 1£ l.^.-... utf11 f U. IU>telcs - Ljubljana 1 .75o - - - 12. ilL - Litija 274 .Joo 579 .812 .50 544.200 712 .366 - 1,'- Lok Ljubljana 1 .800 - 816 - - 1». LB Ljubljana 5oo - . i . ■.' 15. !.n- Minartno 36 .019, lo 43 .557 .50 9c '.628 - - 15. iiX7.arotvo Gabrovka 22 .079, 65 - - - 17. 0.;-. Gab::ovlta 21 .658, lo 27 .252 4; !.5o9 89 .430 - 10. 0..-.. Hence?. 5oo - - - 1?. i/roiiilnica Litija 65o .4o9 9o2 .226 1462. .o97 2536 .o35 - 2o. i'oslovna skup. induct.Ljub. 3oo - - - ?l. i'.u' Ljubljana 12 .9oo - - - J.u. olo đ.đ. Llti# 12 .248, 15 13 .788 23. 817 45 .463 - £')• ^lovenijalos Ljub. 5oo - - - :-.t. ^islairna olov.Lj. ( 6 • 000 lo .236 .5o - - - llnitoks Ljub. Joo - - ,\;D ZV Litija 87 .415 112 .437 169. 697 337. .oo9 - TI "maj i.jub. 1 .800 - - - '■a. i^o Jjjub. 3oo - - - ■■.''). ..Vuonorlair Ljab. - 1 .159 ,50 4. 021,5o 14. .423 3.467 io. Cor:ici-c.e Ljub. - 4 .277 - - 51. Oos'jno pod.Ljub. - 23 .962 >5o 4. 298 95. .235 - >,.'. J':]:bratiraa Ljub. - 806, ,5o 1. 981,5o - - 53. Jo.-a ljubljena - 251 - - - 71-. -i.i:nin-..ci'!:ur Ljub - 2 .159 - - - .;;. ...li^jjal. Voktor Ljub - 1 .470 - - .■u''.';iju': J.^tefan Ljub . - 2 .159 - - y< • 'lubanje Jlia ^jub. - 985 1. 421, 5o - - JnJ3;;j.pai XX, ^vratrans :J.bnicQ - 8 .029 - - - }''• •i. '■- ijjub^jana - 1 .o54, ,5o - - - to. u-y DC '.jTl' Ljub - 758 - - 4i. Ki/ iV:',D ini.Ljub. - 3o2 _ - li.il J.J. Ljub. - 985 - - - 45. I^u1 IViZu projekt.biro . I-J.- 53, ,5o - -• - 44. j.J' A7iiJ zastopstvo Lj . - 2 .565 - - 45. Oucoinspokt Ljub. - 3 .123 7. 118,5o - 46. JUJ Uol pri Ljub. - 4, .547, ,5o - - - 47. 1C; CJabrovka-Bole - 165. .681, ,5o 2. 261 - - 48. -ocipae Ljubljana - 6, .744, ,5o - _ _ 49. 13 Litija - 56. .888, ,5o - - - 5o. Zvcza obrtnih zđ.Ljub. - 964, 5o - - 51. Zli. Litija - 14. .244 22 .695 5o. 24o - 52. iiavo-1 za ribistvo LJ. - lo. .450, 5o 6 .366 1. 731 - 1 '■& mlad.rekonva- lortfjnte oentivd - 33o "5I6 - " - L'iinacia Ljubljana - 115, 5o - - li'oj Ljubljana - 2. 445 - — ■ *}':■• kuverta Ljubljana - 2. ,787, 5o - - 57. jjitoBCToj Ljubljana - 424 - - - 5S. ui=ai'stvo Litija - 25. 296, 5o 43 .972 80. 25o - 50. .;odox Ljubljana - fa. 265, 5o - - - So. .'.a 03o Litija 2. 343 5. .278 lo. 244 - 51. ..:;: sr^s Liti ja - 2. 098, 5o 4, .102 8. 536 - ':'• 7.. .:.'-. -dUJa - 675oo 161 .967 - _ "?« iuti'ol Ljubljana - 15. 7o5, 5o - _- Vi-. .. lut«l Ljubljana 418 3. .592 "_ 25 :->. Slovenija avto Ljub. - 1.631 - 5.725 1.5*5 ii. o.-. 3Ci: SS LITIJA - 28.5?o 21.925 4o.57? -.:. !to::l.o Ljubljana - 1.845 - - i -ju. ..a^je zelenjav«! LJ. - 6.6*7 -0;. J„ uitSJa - uprava - - 79,5« - 27o.8o6 -7o. u.-JL'J za zaposlov.LJ. - 3.452 VI. Jralarna Ljubljana - 683,5o 814,5o -?;j. .?oti-a ujub. - 297,5o -Ti. ilolarna J.11.Ljub. - 3.038 -7*. VVS Litija - 43.018 145.7o6 157.141 -75. Saotava avto Ljub. - 3.759 lo.761,So 31.277 6.793 76. Veleiaotor Ljub. - I.oo7,5o 3.2ol,5o 9.o25 1.375 77. m Ljub.Ubrat Litija - - Io9.915 78 . OL 7,VU Litija - - 4.962,5° 9.598 -70. OIC 3ZDL Litija - - 7.7o5,5o - 1.484 80 Kovina omartno - - 155.24o,5o 413.33° -81. Lekarna Kamnik - - 12.1o9,5o 82. tlorcf.i.01.' -- ?-'.J Golovec Ljub. - 75.oo2,5o 184.35o -83. Merkur KranJ - - 9.867 84. O.i. žmartno - - 79.293 171.264 -85. Elma IOZD Čatež - - 26.553,5o 56.724 -86. 00 HK Litija - - 2.189 87. Organ za poet.oz.prkrške Litija - 5.534 88. Požarna skupnost Litija - - 1.897 3.850 -89. Tekstil Ljubljana - - 8.527,5o 9B. Pletsnina .Ljubljana - - - 96.312 -91. TKO Ljubljana - - - 65.241 92. Beton Zagorje - - ' "- - 138 a Je u p a j - 1957.388,10 2787.38o 5o86.o42,8o 8265.266 28.6Jo -a podlaci obeh krlterijev £& razdeldavanje z&ZEGnih sredatev pa sa 133 v tem obdobju projele: 1985 1984 1985 1986 Skupaj i. iosnico Io3.226,3° 157.77B 187.547 234.452 633.003 V.. Juvnica 114.164,70 189.3o5 109.674 276.85* 769.997 -j. «i7.ab:tovlca 120.577.35 149.735 202.4J6 251.267 72*-ol5 0. i-rimskovo Io2.512,5o 120.552 2o9.ol4 307.028 739.106 lo. ..-■olanik 109.628,95 2ol.927 225.144 375.244 911.943 11. HotiS 114.78o.35 554.0*1 168.4o4, 292.833 113o.o58 1?. -libče 84.379,35 157.123 144.330 18621o 572.542 r;. ICoBtrevnioa 278.690,5o 19o.4ol 533.ol7 222.841 1224.949 14. „t. Poljane loo.olo,2o 221.282 293.342 220.622 835.256 15. 'ab.dolina Io7.84o,15 145.283 623.755 296.262 1173.1*0 10. Vintarjevoc 86.344,4o 126.585 397-699 191.837 8o2.465 17. Litija »LB 165.495,85 221.593 55o.ooo 495.036 1*32.12* 18. Vel.iltanga 94.1*4,75 156.742 28o.o48 2o5.61o 736.5*4 &ast- 7.585,85 12.679,5o 18.389 19.298 57.951 2167.543,7o 3.622.889,5o 5256.1*7 5519.298 16565.877 Trenutno i je na prehodnem zbirnem žiro računu pri SDK Ljubljana zbranih 2.012.517 dinarjev za Icatera odbor zboroma predlaga n«J se v ekladu 3 loriteriji razdeljevanja dodelijo: - po utevilu zaposlenih delavcev v E3 70I.658 din St.delavcev defl-ež zneaok v din 1. Jolo 194 Io2 19.788 ?.. .'rA'jrovka 391 " 29.882 5. ilotiu 189 ■ " ■ 19.278 4. Jabl.anioa 356 " 26.312 5. Jovnica 3o9 " 51.518 ;. ::ostvornica 259 " 24.578 7. .:.-?3onioo 297 " 3o.29* :.. ■.,ii;ij« iJB 1483 " 151.266 "■. ...i-jlja LB 13*9 " 137.598 1.0. JOluni'.t 251 " 25.6o2 \'\. irii-icl^ovo 16o . " 16.320 '...I. .:i'V;c 56 " 5.712 1?. Java 22o " 22.440 ).!■. ...la-'tno Ool " 81.7o2 1>. .-...oljone 128 " 13.056 U. Vo;;o 194 " 19.788 17. Vol.-tan^a 53 " 5.4oS lii ■. '■ ..::a:.'Jovcc 2o9 " 21.310 -'.-upaj zaposlenih 6869 7ol.G50 din - za :)?yj,'jram3ke naloge v KS 2o99.365 din in - sa pokritje stroškov SDK 11.59^- din. Odbor zboroma občinske skupščine predlaga: — da sprejmeta predlog zaključnega poročila o uresničevanju sam- oupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1982—1985, — da razdelita 2.099.356 dinarjev zbranih na predhodnem računu KS, — da sprejmeta sklep o zaprtju predhodnega žiro računa št. 50150- 842-022-82224 — prispevek za sofinanciranje programov in planov KS občine Litija pri SDK Ljubljana. Poročilo pripravil: Alojz Urbič 1. r. Predsednik odbora: V. Hauptman p.s. — odbor bo vodjem delegacij posredova! predlog za razdelitev 2.099.356 din takoj po uskladitvi z vodstvi krajevnih skupnosti. točka 8 PETLETNI NACRT gospodarjenja z ribiškim okolišem Ribiške družine Litija za obdobje od 1986 do 1990 Cilji gospodarjenja z ribiškim okolišem Ribiške družine so v skla- du z zakonom o sladkovodnem ribištvu (Ur. 1. SRS, št. 25/76) in poleg stalnih akcij predvidevajo naslednje: — izgradnja objekta-valilnice, v kateri bi z lastnimi kadri valili zarod potočne postrvi za potrebe .poribljavljanja varstvenih potokov in nadaljnje vzreje v njih do končnih proizvodov, — pridobitev lastnega agregata v namen izvrševanja zgoraj navedenega. Petletni nacrt predvideva vlaganje v športno-ribolovne vode in sicer cea 1500 kosov mladić — sulca vsako leto ter 650—700 kosov rečne postrvi in 200—250 kosov krapov kot dopolnilno vlaganja. V posamezne varstvene vode nameravajo vlagati zarod potočne postrvi, dinamika po letih pa bo predvidoma naslednja: 1986 1907 1908 1989 1990 kategorija do 5 cm 160.000 172.000 20S.000 240.000 300.000 Gledo na navedeno vlaganje pa načrtnjejo nasleđnjo vzrejo rit (potočno postrv): k.teaprya/loto 1986 190? 1988 1909 1990 5-9-BiB 6.150 7.000 7.100 7.910 9.B50 9-12 cm 4.100 4.600 5.420 6.700 0.200 12-15 om 3.950 4.650 5.000 6.350 8.050 15-20 on 2.350 2.650 3.030 3.670 4.550 SKUPAJ 16.550 13.900 20.550 24.630 30.650 Do izgradnje lastne valilnice leta 1987 bodo sodelovali z Zavodom za ribištvo pri izlovu in smukanju matične ribe in napodlagi samou- pravnega sporazuma valili ikre v obratih zavoda. Ribiško gojitveni nacrt Ribiške družine Litija za obdobje 1986—1990 je obravnavala tuđi Ribiška zveza Slovenije in podala pozitivno mnenje, zato se predlaga Izvršnemu svetu, da nacrt sprejme in ga da v potrditev skupščini občine. Pridobitev dodatnih lovnih voda, to je povećanja ribiškega ok- oliša, ki pripada Ribiški družini Litija glede na veljavno zakonodajo in obstoječo razdelitev na ribiška območja in okoliše, ni realna. Povzetek pripravil: Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj 26 Obrazložitev Izvršni svet Skupštine občine Litijajena svoji 89. seji dne 18. 7. 1985 obravnaval petletni nacrt gospodarjenja z ribiškim okolišem RD Litija za obdobje 1986—/990 skupaj s porotilom o gospodarjenju RD v letu 1984 in nacrtom gospodarjenja za leto 1985. Petletni nacrt gospodarjenja je izdelan v skladu s Pravilnikom o ribiško-gojitvenih natrtih ter o evidenci izvrševanja in navodilih o izde- lavi navednega dokumenta. Nacrt vsebuje vse potrebne elemente za gospodarno upravljanje z varstvenimi in ribolovnimi vodami, upošleva stanje dosedanjega gospodarjenja in je opremljen z vso potrebno do- kumentacijo ter ima odgovorno zastavljene cilje o delovanju RD v srednjeročnem obdobju 1986—1990, zatopredlagamo Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija. da sprejme naslednji Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj OBRAVNAVA V IZVRŠNEM SVETU Izvršni svet SO Litija je obravnaval predlog petletne- ga nacrta gospodarjenja z ribiškim okolišem Ribiške družine za obdobje 1986—1990 na 18. seji dne 12. 2. 1987 in sprejel naslednji sklep: Izvršni svet daje predlog petletnega nacrta gospodarje- nja z ribiškim okolišem Ribiške družine Litija iza obdobje 1986—1990 v obravnavo in potrditev zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. točka 9 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 10 Predlog Na podlagi 9., 12., in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družhenih potreb v druibenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, štev. 39/74, 4/78 in 18/80) ter 206. člena Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, St. 28/83,) je Skupština občine Litija na sejah zbora združenega dela in krajevnih skupnosti z dne sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1987 1. člen Z odlokom o proračunu občine Litija za leto 1987 se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 v visini 745.900.000.— din se razporedijo za: — za splošne družbene potreba v visini 744.900.000.__din — za tekočo proračunsko rezervo v visini 1.500.000.__din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1% izloča v sredstva rezerve občine Litija. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom enakomerno delijo med vse nosilce oziroma uporabnike v skladu s prilivom prihodkov, če ni z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Litija ali Izvršnega sveta Skupščine občine drugače določeno. 5. člen »IS SO med letom lahko omeji porabo, ki je v bilanci proračuna občine Litija za leto 1987 razdeljena za posamezne namene ali začasne zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki nišo doseženi v pre- dviđeni visini, in to največ do 15%. Kolikor dotok sredstev in morebitni ukrepi na področju splošne porabe ne bi dovoljevali obseg, kot je predviđen s tem odlokom IS SO predlaga ustrezno spremembo občinskega proračuna.« 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim organom, organizacijam, sod- niku za prekrške in štabu za teritorialno obrambo v letu 1987 zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti — sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne or- gane, strkovne službe, občinskemu sodniku za prekrške — sredstva za materialne stroške — sredstva za opremo in amortizacijo ter — sredstva za posebne namene. 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tuđi dohodka delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih morajo biti dela in naloge razvrščene v značilne sku- pine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi Dogovora o skupnih osno- vah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo del in nalog v upravnih organih in organizacijah (Ur. 1. SRS, št. 12/82). Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev progra- miranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno ena- kih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. 8. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva, dodeljena iz proračuna občine Litija le za namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka. 9. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom občine za leto 1987 določena sredstva. 10. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki občinskega proračuna ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna, če ni s tem odlokom ali drugim aktom drugače določeno. 11. člen Prihodki, ki jih Geodetska uprava ustvarja iz plačil za storitve po 10. členu tega odloka se lahko uporabijo za modernizacijo glede Geodetske uprave občine Litija. 12. člen Za izvajanje določil 8. in 9. člena odloka ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabnikom odobrena v proraču- nu občine, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma 27' druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna. 13. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča: 1. O prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega pro- računa, opredeljenimi v bilanci odhodkov, 2. o uporabi sredstev rezerv občine Litija do visine 300.000.— din v posameznem primeru, vendar le za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli- tičnih skupnostih (Ur. 1. SRS. št. 39/74, 4/78 in 18/80), 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna. Sredstva »tekoče proračunske rezerve« se bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v proračunu nišo zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo ter — za naloge, za katere v proračunu nišo zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. 14. člen Sredstva, ki so bila na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1987 (Ur. 1. SRS, št. 2/87) dodeljena posameznim uporabnikom, oziroma za po- samezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev občinskega proračuna za leto 1987. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA: MIRKO KAPLJA PRKDLOC 26.?.1987 PRORAČUN OBČINE LITIJA ZA LETO 1987 A) PRIHODKI ------------------- y DIN Situ- ----- ""'"' Đ tu™,* REALIZACIJA PLAN INDEKS ptna Konto VRSTA PRIHODKA 31.12.1986 1987 RASTI *! "2 3 4 5 5:4 I. IZVIRNI PHIHOOKI PRORAČUNA OBĆINE LITIJA 70 DEL PRESEŽKA PRIHOĐKOV, PRENESEN IZ PREJŠNJEOA LETA 700 Del prese-žka prihodk<»v, prenesen iz prejšnjega Leta 4.468.418 S K U P A J 70: 4.468.418 72 PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 720 Davek od OD delavcev 106.748.960 l45.563.400 136 721 Davek od OD delovnih ljudi, kl namostojno opravljajo dejavnost 7. osobnim delom z delovnimi nred-ntvi, ki so lastnina obČnnov in od aamorjtojnoRa opravljanja poklicnih dejavnost i - po dejanskem ->hodku 70.437.257 126.0O0.OOO 179 - v pavSalnem letnem znesku 10.395.175 16.592.000 160 - v odatotku po odbitku 18.683.839 27.3O0.0O0 l'«6 722 Davek od OD iz avtorskih pravic 3.925.203 4.185.OO0 107 - v pavSalnem letnem znesku 134.874 86.000 6* - v odatotku po odbitku 9.251-817 14.625.000 15B 723 Davek od OD iz kmetijake dejavnosti 13.399.032 12.000.000 89 S K U P A J 72; 232.976.157 346.351.4O0 145 73 PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PR0I7.V0D0V IN STORITEV, TER OD DAVKA OD PROMETA NEPREMIČNJN IN PRAVIC 732 Posebni nbćinski davek od promfita proizvodov - družbeni nektor-alknholnih pija£ 68.202.069 121.500.000 178 - zasebni SGktor-alkoholnih pijač 7.754.187 11.108.000 143 - dmžboni ncktor-brezalkoholnih pijafi 1.433.103 2.520.000 176 123 4 55:4 732 Posobni obcinski davek od plačil za Btoritvo (odstopljeni dt!l rop.davka) 101.6B0.426 156.154.846 140 - družboni sektor 969.504 600.000 62 - zaaobnl sok or 6.S1Z.134 8.942.754 137 735 Davek od prometa nev-omicnin in __pravic 8.991.387 13.500.000 150 SKUPA.! 73: 198.542.870 31»,S25.COO 1518 74 PRIHODKI OD DAVKA NA PRIHODEK OD PREKOŽENJA IN PREH0ŽENJ3XIH PRAVIC, 'TER PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV 740 Devok na prlhodek od prom^ien-Ja In premožonjsklh pravic 680.905 908.000 116 741 Davek nd prumoženja na dedificine In darlla 2.532.532 3.230.000 127 741 Davek na posost stavb, poslovnih piTMtorov in vlkendov 4.109.111 5.600.000 136 743 Davek nd celotnegn dohodka občaniv 7.179.973 7.370.000 103 748 Drugi davkl - davek od d.bitklv «d Igor nn srećo 443.479 900.000 ?03 5 K U P A I 74: 14.946.000 18.098.000 121 75 PRIHODKI OD TAKS 750 Upravno takse 5.046.580 6.305.000 125 754 Komunnlne takso 213.525 150.000 70 752 Sodne tnkse 4.369.523 5.620.000 129 S K U P A J 75: 9.628.628 12.075.000 125 77 PRIHODKI F8 POSEBNIH PREDPISIH, PRIHODKI OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ DPG, . ■' ' ■ IN DRUGI PRIHODKI 770 - Prihodki po posebnih prodpieih - denarne kazni 26.410 30.000 114 - Prihodkl po posebnih predpisih (odst.del. 70 %. 30 %) 6.916.618 8.960.000 129 771 -Prlhodki od organov in organizacij DPS 28.237.119 39.000.000 138 77B - Drugi prlhodki - iz rez.sklada 1.600.000 778 - Drugi prlhodki - 60.000 S K U P A J 77: 36.780.147 48.050.000 130 3KUPAJ IZVIRNI PRIHODKI - I. 497.343.220 7S7.900.000 148 778 II. DRUGI PRIHODKI - Posebna partija proračuna 1.961.950 - -- Parklarji in kopitorji -Zdravstveno varstvo Šivali 9.546.725 B.000.000 84 S K U P A J 77: U.508.675 8.000.000 69 SKUPAJ VSI PRIHODKI I. ♦ II.: 508.851.895 745.900.000 146 !)— 0 p H_O_D KJ^ _ V DIN Sku- nrmnnv» REALIZACIJA PLAN INDEKS ,.innKf'ntO N»«N ODHODKA 3H2.1986 1987 RASTI 12 3 1. 5 5 : i 40 NAMEN 1 - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 400 Sredstva za dohodek delnvne ■ku.jnostl « - tOOO Sredstvn zn OD D3 202.883.750 291.000.000 1'.5 - 4001 Sklad skupne porabe - redni del 2.BOO.000 5.600.000 ?00 401 Sredstva za materialne stroske - 4010 Materialni ntroški 24.516.000 35.200.000 11/1 - 4011 Prehrana DS, voljeni in Imenovani funkcionarji 6.945.000 15.000.000 ?16 - 4012 Objave in oglasi 1.323.000 1.BOO.000 136 - 4013 Najemnlne 92.000 125.000 136 --4014 Vzdrževanje poroene sobe 1.270.000 1.727.000 136 - strofi za volitve 1.500.000 402 Sredstva za amortizacijo - 4020 Amortizacija 5.040.000 b.010.000 138 SKUPAJ 40: 247.169.750 361.492.000 146 41 NAHEN 2 - SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 410 Sredstva za OD in druge onetme prejemke_ funkcionarjev in tiol^gatov 28 12 3 4 5 5:4 - 4100 OD voljeni in imenovani ftinkclonarji 61.180.100 fi8.300.000 144 - 4101 Nagrade voljenim in imenovanim funkcionarjom 1.200.000 2.300.000 192 - 4102 OD-obČinskega StabB za TO 13.531.000 25.720.000 190 - 4103 Sklad akupnn porabo za OŠTO - 684.000 - 4104 Matorlalni izdatki za OŠTO (<;lekt.rika,voda ipd.) - 2.300.000 411 Srodstva za jpotm; jLn_ nclitvone strofiko t«;r nadomostila za ločeno S£lv_IJjrornKunnk'iVJzrrvn 607.719 l.bOO.000 247 - 4184 StroSki pri poroćanju -sklopanjo zakonskih /.vuz 577.000 700.000 121 417 Sredstv« za odplagilo kredijtov - 4170 Srodstva za odplaCilo anuitet 100.420 S K U P A J 41: 78.711.239 125.220.000 159 42 SREDSTVA ZA LO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 420 - 4200 Srodstva za ljudsko obrambo 9.863.000 16.000.000 162 S K U P A J 42: • 9.863.000 16.000.000 162 AA SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS - 4440 Skupnont oncin ljubljansku rogije 268.906 366.000 136 - /1441 Skupnost slovenskih občin 533.100 725.000 136 447 Sredstva za dolo skupnih uprp"nih organov - 4470 TomolJnO sodlnče Iijubljana 39.950.000 53.937.000 135 - 4471 Temeljno Javno loži 1.-.Ivo 6.191.000 8.287.000 134 - 4/.7? Obctnsko javno prnvobranilntvo 2.0B6.O0O 2.938.000 141 - 4473 SodlSce združoneRa doln ?.709.000 A.029.000 1« - 4474 DruZbenl prevobranilcc samoupravljanja 2.264.000 3.096.O00 137 - 4475 Uprava Javne varnosti 7;?44.000 11.400.000 157 - 4476 Obcinski sodnik za prrjkrske obilno Litija 9.790.000 12.700.000 130 - 4477 Soflnanciranje inspekcijskih sluzb - mostni komite za flnanco 900.000 5.100.000 56(7 448 Dru£a srodstva prenesena dnigim DPS - 4480 Odatopljeno komunalne takae 57.481 86.000 15» SKUPA.) 44: 72.081.487 102.664.000 142 45 SREDSTVA ZA DRIIŽBENK uKJAVNOSTI 452 Srodstva za kulturo - 4520 Zgodovinnki arhiv Ljubljana 134.556 135.000 100 - 4521 Rogionnlni zavnd za Opomo-niftko varatvo Ljubljana 357.673 2.500.000 699 454 Srodstva za nocialno in otroSko varstvo - 4540 Potnoe dru SI nam kadrovo.iV 85.812 ?00.000 233 - 4541 PrcŽivninsko varatvo ^motov P97.997 390.O00 131 456 Srodstva za zdravstveno varntvo in zdravstveno zovart-vnnjt* - 4560 Povracila za oprnvljonu mrliSke n&oiti 1.027.067 1.397.000 136 458 Srodstva za uvoljavljanje nrnvic borcev, vojnalTi h invnl idov in druŽlrT podlih oreuv - 4580 Stnlnn dru/.Difrui pomo": horeum NOV 23.013.796 27.353.000 119 NOV /.35.000 592.000 I36 - 4582 KlimntBko in LopliSko zdrnvljonje borcev 10G.19O fifi^.OOO 136 *159 Srodstva zn ćrup.u družbeno do.jnvnoati - 4590 Sofinancirnnje Glasiln občnnov 2.?00.00O fl.!O0.000 ?0£ - 4591 DelegntnV.i obvofićuvnloc 6.185.112 8.000.000 1?9 S K U P A J 4S: 34.223.503 45.729.000 13* 12 3 4 5 5:4 /.6 SREDSTVA ZA DRUGE SPLOSriE DRUŽBENE POTREBE 460 Srodstv.i zn krajevne Bkupnoeti{2%) 7.330.000 14.000.000 1*»-1 461 Sredatvn zn družbcnc7>olitiČne in družbonu orpnni ;:.-ici 'je - 4610 Obcinuk.i konferenen SZDL 19.118.620 24.O00.0O0 1?6 - 4611 OhCinska konferonco ZSMS 11.222.000 14.^,00.000 128 - 4612 Občinski odbor ZZB NOV 5.709.000 7.836.000 137 - 4613 Občinski odbor ZRVS Litijo 3.406.400 5.5O0.000 161 - 4614 Občinskn konforenca ZKS Litijn 50.400 68.000 13t - 4615 Oocinsk.- o^jir nktivistov OF-SZDL LI U.i u 225.000 306.000 136 - 4616 Sofinnneirn: 1e odredov 1O0.0O0 136.000 136 - 4617 Sofinanclronje medobfinskih drutt jv civilnih inv: idov 106.^00 145.0O0 136 - 4618 Honografijo NOD - 2.400.000 /162 Srods_tyn zn^sploSno konunolno porabo - '.620 Nnbovr. hiSnih toblic 75.000 ~ 4621 Vzdriovanje spomeniekih obeloSij in grobov - 200.000 - 462? Rodno vzdHEevnnJc zcmljiskup.n kr.tnatrn 610.000 2.460.000 30fl - ^.623 Izvnjnnje goodetskih dol 1.509.000 /,.264.000 282 -■ AS2< Ifcdulnva prostorskih \ibnnis- 4,'fBi'Vvp tićnih pogojuv občin. Litijn 15O.000 .p'.DOsiooe ■* - 4625 SoTinnncirafijc urbnnintifinc službo (KomunMn) 750.000 - /-.626 Sofinnncirnnju izdclrvo neroknrte obČino Litijr. - 1.000.000 - 4628 Sofinoncirnnjfj dop.ovorr o skupnih tomiiljih plruiov udolužoncov mudobeinskofin oodulovrmj-i 86-90 3.450.000 - /".6210 Krnjlnski; 7,nsnova zn obmoSju Vr-ć - - -S K U P A J f,&: 5/..012.220 79.110.000 146 /;7 IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 470 Izloćrmju votnlno prornčunsko rozyryo 3.432.602 7.500.000 219 SKUPAJ ^,7: 3.432.602 7.500.000 218 48 DRUGI ODHODKJ /^1 Plncilo zn bančne storitvu in stroiiko plnčilncgn promoto 75.463 185.000 245 SKUPAJ ODHODKI: 499-569.264 737.900.000 14« 448 Orugn aredatvn prenošeno drugi■ DPS - 4480 Posebon rnčun zn zdrnvntvono vnrstvo ■/.Ivnli 6.792.347 B.000.000 U 8 488 Drugi odhndki UPS - Poacbnn pnrtijn pr'>rn^unn - dnvki obCnnov 1.866.624 SKUPAJ : 8.656.971 8.000.000 92 SKUPAJ VSI OOHOU 1:508.228.235 745.900.000 1^7 OBRAZLOŽITEV Pravna podlaga za izdelavo od/oka o proračunu občine Li lija za /eto 1987 je vsebovana: — VI. odslavku 1. člena, 16. in 23. člena Zakona o financiranju splo- šnih družbenih polreb v družbenopoiitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, šl. 39/74. 4/78 in 18/80). — V Dogovoru o izvajanju politike napodročju splošneporabena rav- ni občin v SR Sloveniji v letu 1987. — V zvezni in republički resoluciji za /eto 1987. da se kot osnova za izračun dovo/jenega obsega splošneporabe v letu 1987'upoStevaSti- rikratna poraba sredstev v zadnjem četrtletju 1987 brez deflatorja, — V 33. členu Statuta občine Litija. Vsi prihodki občinskih proračunov so zajeti v 9. členu zakona o fi- nanciranju sploSnih družbenih potreb, s tem. da od leta 1980 davek iz dohodka TOZD ni več vir občinskih proračunov. Proračun sprejema skupščina družbenopolilične skupnosti za kole- darsko leto in ve/ja le za listo leto. za kalero je bil sprejet. mora bili 29 uravnovešen in ima splošni (odlok) in posebni del(bilancaprihodkov in njihova razporeditev). Osnutek odloka so obravnavali zbori skupščine občine v decembru 1986. V razpravije bila poudarjena težnja, da se vproračunu zagotovi dovolj sredslev predvsem za izdelavo agrokarte in za financiranje Gla- sila občanov in Delegatskega obveščavalca, ker je bilo predvsem finan- ciranje Delegatskega obveščevalca problematično zaradi hitrega na- raščanja stroškov. V javni obravnavi na osnutek ni bilo bislvenih pripomb. Ob izdelavi predloga odloka je bilo potrebno izhajati iz usmeritev Republiškega sekretariala za finance, da najproračun zaradi omejene rasti obsega splošne porabe ne zagotavlja sredstev za financiranje no- vih obveznosti in da za vse že obstoječe naloge, ražen sredstev za delo, predvidi minimalno rast v letu 1987. Na podlagi takih usmeritev je bil izdelan predlog odloka o proračunu občine za leto 1987 (posebni del), ki je v primerjavi z doscieno realiza- cijo prihodkov in odhodkov v letu 1986 v globalu za 48% višji terznaša njegov obseg 752,9 mio din, vendar s temisredstvi, kljub vsemu, porab- nikom ne bo mogoče vse leto zagotoviti najmanj take osebne dohodke, kot je znašalo poprečje za realno ocenjeno visino amortizacije, za vključitev novih nalog za obseg splošne porabe bi potrebovati še naj- manj 50,0 mio din, kar pa pomeni najmanj 10% višjo rast kot je v predlogu odloka. V posebnem delu odloka so skoraj vse postavke na strani odhodkov spremenjene in zmanjšanc, ob upoštevanju usmeritev Republiškega sekrelariata za finance, le visino sredstev za delo or- ganov in organizacij ni bilo mogoče zniževati. V posebnem delu proračuna izkazujejo na sirani odhodkov največje indekse porasta sredstev v primerjavi z realizacijo v letu 1986 naslednji nameni: — Sklad skupne porabe, ker je v tem znesku zajeto tuđi izobraževanje ob delu za pridobitev ustrezne stopnje strokovne izobrazbe. Izb- oljšanje izobrazbene strukture zaposlenih je osnovna usmeritev za dosego ciljev, postavljenih v programu racionalizacije in izboljšanje dela občinske uprave, — nagrade vo/ejnim in imenovanim, ker so te nagrade pogojene z rastjo OD in se izračunavajo od osehnega dohodka, ki bi ga funk- cionar dosegel, če bi delal po/ni delovni čas, — osebni dohodki OŠTO, ta indeks je v resnici zelo majhen, saj so bila porobljena za izplačilo OD delavcev OŠTO v letu 1986 tuđi sreds- tva sklada za financiranje obrambnih priprav, — prehrana voljenim, imenovanim in delavcem DS, ker se je znesek za prehrano v skladu z rastjo poprečnega nctto OD v SR Sloveniji v preteklem letu poviša/ od 8.820.— din na zaposlenega na 14.160.— na zaposlenega v tem letu oziroma za 60%. — sofmanciranje mestne inspekcijske službe — za opravljena dela parnokotlovnega, gozdarskega in elektroenergetskega inšpektor/a po sporazumu medMestno upravo za inspekcijske službe in občino Litija. V tem znesku so zajeti neporavnani zneski zahtevkov iz leta 1985 in 1986 in predviđena poraba za te namene v letu 1987, ■— Regionalni zavod za spomeniško varstvo, v tem znesku so zajeta sredstva za adaptacijo Fabrarjevega gradu potem, ko bo za to določena komisija opredelila njegovo namembnost, — Sofmanciranje Glasila občanov, ki je v občini Litija pomemben vir informiranja občanov, — sredstva za krajevne skupnosti, ker je bilo namesto uvedbe prispev- ka 0,50% iz čistega dohodka, povečan delež proračuna od 1,5%) na 2,00% za financiranje namenov krajevnih skupnosti, ki so opredeljeni v 127. členu Statuta občine Litija, — izločanje v sredstva rezerve proračuna — V skladu s 37. členom Zakona o financiranju splošnih družbenihpotreb je družbenopo/iti- čna skupnost dolžna v sredstva rezerve izločiti najmanj 1% skupnih letnih prihodkov, ki ji po zgoraj citiranem zakonu pripadaj«. Vposebnem delu proračuna občine za leto 1987 (odlok) pa je nov 5. člen, ki Izvršncmu svetu omogoča, da zmanjša obseg proračuna, kolikor prihodki ne hi bili doseženi v zadostni visini. Tako določitev je narekoval znatno zmanjšan priliv prihodkov v prvih dveh mesecih tega leta in pomeni tuđi možnost, da se zniža obseg proračuna tuđi v prime- ru, če bi bilinterventno ukinjen katerikoliodvirovprihodkov ohčinske- ga proračuna in s tem ogroženo normalno deloporabnikov sredstev. V ta namen je oblikovano tuđi besedilo 9. novega č/ena, ki ga v osnutku ni bilo. Glede na to, daje na podlagi dopisa Republiškega sekretariata za finance odprt pri službi družbenega knjigovodstva Litija posehen račun, na katerem se bodo zbirala sredstva od plačil za storitve Geodetske uprave in se bodo uporabljala izključno za modernizacijo te uprave, je bilo potrebno to tuđi zakonsko urediti, ker so drugače vsi prihodki, ki jih Ustvarja Geodetska uprava s svojo dejavnostjo prihodek proračuna. Vsa sredstva za uvajanje računalniške obdelave podat kov, kinajbi jo tuđi v občini Litija postopoma začeli uvajati v skladu s programom za racionalizacijo in izboljšanje občinske uprave pa se bodo zagotavljala v skladu z 10. členom Dogovora o izvajanju politike napodročju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1987. iz presežkov(60%),ki jih bodo združevale na ravni SR Slovenije liste občine, ki ne prejemajo odstopljenega dela posebnega republiškega davka. Odde/ek za splošne upravne zadeve in občo upravo OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU IS je Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 obravnaval na 19. seji dne 5. 3. 1987 in sprejel na- slednji sklep: Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 daje Izvršni svet v obravnavo in sprejem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. točka 11 Predlog odloka se ne razlikuje od osnutka odloka, ražen dodatka k 22. členu (osnutek je objavljen v Delegatskem obvešČevalcu št. 10, december 1986). OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU IS je Predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV obravnaval na 19. seji dne 5. 3. 1987 in sprejel na- slednja sklepa: 1. K 22. členu odloka o priznavalninah udeležencev NOV se doda nov drugi odstavek, ki se glasi »Stalne prizna- valnine in druge oblike pomoči se med letom valorizi- raju v skladu z merili, ki jih določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV«. 2. Izvršni svet daje dopolnjen predlog odloka o priznaval- ninah udeležencev NOV v razpravo in sprejem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. točka 12 Osnutek Na podlagi 16., 17. in 19. čl. Zakona o sistemu obrambe pred točo (Ur. 1. SRS, št. 33/79) in 206. čl. Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, St. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbo- ra krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se spreminja 3. čl. odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji'(Ur. 1. SRS, št, 32/84, 1/85 in 43/85), ki se na novo glasi: 30 »Za pokrivanje materialnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta, plačujejo člani Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije poseben prispevek za obrambo pred točo (v nad- aljnjem besedilu: prispevek). Prispevek plačujejo v letu 1987: — organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijskih dejavnosti, gozdno gospodarske organizacije in lovske organizacije (primarni sektor) po stopnji 0,25% od dohodka doseženega v posameznem letu, — organizacije združenega dela, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmctijskimi produkti (sekundarni sektor) po stopnji 0,15% od dohodka doseženega v posameznem letu, — zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1% od katastrskega dohodka. Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so za tekoče leto opravičeni plačila tega davka, za isto leto tuđi ne plačujejo prispevka po tem odloku.« 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, veljati prične z dnem objave, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Stev.: Datum: Predsednik Skupščine občine Litija Mirko Kaplja 1. r. Obrado&tev Odlok o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Ur. 1. SRS, St. 32/84) je Skupština občine Litija sprejela na seji zborov dne 27. 9. 1984, ker vsi zavezanci zaplačiloprispevka za delovanje sistema za obrambo pred točo nišo pristopili kpodpisu SaS o ustanovitvi in fi- nanciranju samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije. Zakonska osnova za spremembo tega odloka je bil Zakon o sistemu obrambe pred točo (Ur. 1. SRS, št. 33/79). Vprvem letu delova- nja sistema so bila potrebna nekoliko večja zagonska sredstva, zato so bileprispevne stopnje dokaj visoke. Kasneje so se v sofinanciranje siste- ma obrambe pred točo vključili samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (republički in občinski) v katerih združujejo sredstva vsi zaposleni delavci, zato je bilo moč prispevne stopnje zniža- ti, kar je storila SkupSčina občine Litija s spremembami od/oka o fi- nanciranju obrambe pred točo (Ur. 1. SRS. St. 1/85 in 43/85). Dne 16. 12. 1986 je Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovc'nije posredovala stopnje prispevkov za leto 1987, ki so bile sprejete na skupSčini skupnosti dne 11. 12. 1986, ki so nižje kot v preteklem letu, zato je potrebno spremeniti odlok o financiranju. S tem osnutkom odloka o spremembi od/oka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji sepredlaga na osnovi zgoraj navedenega zniianja stopnje prispevka in sicer: — za primarni sektor iz 0,44% na 0,25%, — za sekundarni sektor iz 0,30% na 0,15% in — za zasebni sektor 1% odkatastrskega dohodka (ostane do sedaj vc- Ijavna stopnja prispevka). Ker je dobra organizacija in delovanje sistema obrambe pred točo nujna, če hočemo kvalitetno obvarovati kmetijske pridelke in closeči zastakljene planske cilje pri proizvodnji hrane, ter ob dejstvu, da se znižujejo stopnje prispevka, menimo, da ni ovir za sprejem obravna- vanega osnutka odloka in njegove prekvalifikacije po skupščinski raz- pravi v predlog odloka in sprejem. Litija, 21. 1. 1987 Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj PREDLOG: Zboru zdruienega dela in zboru krajevnih skupnosti SkupSčine občine Litija predlagamo v obravnavo osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji s predlogom, da osnutek odloka po razpraviprekvalificirate v predlog in sprejmete. Osnova za sprejem odloka v enofaznempostopkuje, kergre za zntanjSanje obremenitev. OBRAVNAVA V IZVRŠNEMU SVETU Izvršni svet je Osnutek predloga o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji obravnaval na 19. seji dne 5. 3. 1987 in sprejel naslednji SKLEP: IS daje osnutek predloga o spremembi odloka o financi- ranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji v razpravo zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti in predlaga, da zbora osnutek prekvalificirata v predlog in sprejmeta po skrajšanem postopku. točka 13 Osnutek Na podlagi 3. točke 1. odstavka 3. člena, 4. odstavka 25. člena in 241. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 2S/83 in 42/85), 12. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/76, 44. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84) in 206. člena Statuta občine Litija (Ur. list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija I. SPLOŠNI DEL 1. člen Odlok o pogrebnih slovesnostih v občine Litija ureja organizacijo, potek in način pogrebov, pogrebnih slovesnosti na območju občine in na pokopališčih v občini. Z odlokom se uradno uveljavljajo in dopolnjujejo ustaljeni pogrebni običaji v občine Litija. Na željo pokojnika ali najbližjih svojcev se opravi pokop brez jav- nih pogrebnih slovesnosti v ožjem družinskem krogu. V posebnih razmerah se lahko opravi pokop brez udeležencev pogreba. Za pokop članov družbenih organizacij in društev se uporabljajo pravila in običaji teh organizacij v skladu s tem odlokom. 2. člen Na pokopališčih v litijski občini se opravljajo: 1. pokopi trupel — zemeljski pokopi 2. žarni pokopi O načinu pogreba in pogrebnih slovestnostih odloča volja pokoj- nika, ožjih svojcev ali naročnika pogreba v skladu z zakonom. 3. člen Udeleženci javne pogrebne slovesnosti so osebe, ki se udeleže pogreba v svojem imenu ali kot predstavniki drugih oseb, organiza- cij in skupnosti udeležencem javne pogrebne slovesnosti, ki se želijo posloviti od pokojnika, se mora zagotoviti svobodno in nemoteno udeležbo. Od vsakega umrlega občana se na javni pogrebni slovesnosti opra- vi poslovitev z govorom predstavnika družbene skupnosti ali na na- čin, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik bival, oz. pokopan. Krajevna skupnost se lahko glede poslovitve dogovori tu- đi s predstavniki drugih organizacij ali skupnosti v njej. 4. člen Javne pogrebne slovesnosti, pogrebni sprevod oz. pogreb in pokop organizira upravljalec pokopališča, na katerem bo pokojnik pokopan. Upravljalec pokopališča je dolžan o pogrebu in ostalem pravočasno obvestiti občane in organe v krajevni skupnosti, v kateri 31 je pokojnik bival, ter organizacije, društva in institucije, katerih pri- padnik je pokojnik bil(družbeno-političncindružbene organizacije, društva, TOZD itd.). 5. člen Ožji svojci, fizične ali pravne osebc, ki so dolžne poskrbeti za pokop pokojnika, morajo najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti organizacijo, ki opravlja pogrebno službo, po pogrebu pokojnikov. Na željo pokojnika, najbližjih svojcev ali naročnika pogreba lahko javni pogrebni slovesnosti prisostvuje tuđi predstavnik verske skupnosti. Udeležbo predstavnika verske skupnosti zagotovi naro- čnik pogreba. 6. člen Organ družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, OZD, družbenopolitične organizacije in skupnosti, SIS, društva in drugi lahko ob smrti njihovega člana imenujejo poseben pogrebni odbor, ki v sodelovanju z upravljalcev pokopališča določi organizacijo, potek način pogreba ter način javne pogrebne slovesnosti. Pogrebni odbor je soodgovoren nosilec pogrebnih stroškov. 7. člen Ob smrti občana, ki je s svojim delom pomembno prispeval k izg- radnji socialistične družbe, lahko izvršni svet Skupščine občine Liti- ja na lastno pobudo ali na pobudo drugih organov in organizacij s sklepom določi kraj, kjer bo pokojnik ležal do pogreba, kakor tuđi druge podrobnosti v zvezi s pogrebno slovesnostjo. Izvršni svet je pristojen, da ne glede na določila tega odloka v primeru elementarnih nesreč odredi drugačno organizacijo in potek pogrebov oziroma pogrebnih slovesnosti. 8. člen Pri javnih pogrebnih slovesnostih, kjer sodelujejo, enote JLA ali milice, kot tuđi za potek vojaških ali podobnih pogrebov, veljajo pravila JLA oz. milice. Enote JLA ali milice se pri pogrebnih olovesnostih razporedijo pred mrliško vezico oz. pred hišo žalosti in se v sprevodu razporejene takoj za zastavo na čelu sprevoda. Za udeležbo in razporeditev enot JLA oz. milice na pogrebnih slovesnosti je za obveščanje odgovoren upravljalec pokopališča po poprejšnjem obvestilu organa oz. organizacije. 9. člen Če sodeluje pri javnih pogrebnih slovesnostih enota ali častna st- raža z vojaškim ali lovskim orožjem, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost vseh udeležencev pogrebna slovesnosti in drugih, za kar je odgovoren poveljnik oz. vodja enote. 10. člen Pogrebna slovesnost ne srne ogrožati javnega reda in miru, netiti sovraštva ali nestrpnosti, žaliti javne morale ali omejevati svoboščin in pravic drugih. Če upravljalec pokopališča pri organizaciji javne pogrebne slovesnosti ugotovi, da se s predlagano ali zahtevano obliko slovesnosti kršijo načela iz prejšnjega odstavka, je ne dovoli in o sv- oji odločitvi takoj obvesti občinski upravni organ, pristojen za not- ranje zadeve. II. POTEK JAVNE POGREBNE SLOVESNOSTI 11. člen Javna pogrebna slovesnost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra na prevozno sredstvo oz. nosilca. Ta del svečanosti se prične z žalostinko (godba, pesem ali posnetek pesmi), sledi govor predstavnika krajevne skupnosti ali družbenopolitične skupnosti (varianta: družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, organizacij združenega dela, društev itd.). Cc pri slovesnostih pred hišo žalosti sodeluje tuđi predstavnik verske skupnosti, opravi verski obred ob koncu slovesnosti pred oblikovanjem sprevoda. 12. člen Pogrebni sprevod se oblikuje pri mrliški vezici, pokojnikovem do- mu ali na mestu, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi običaji in gre do groba na pokopališču. Če se na željo pokojnika, njegovih ožjih svojcev ali naročnika pogrebna slovesnost nadaljuje v prostoru oz. na kraju, določenem za opravljanje verskega obreda, ali verskem znamenju na pokopališču, vodja pogrebne svečanosti, zastavonoša nosilci praporov, odliko- vanj ali drugih priznanj zagotovijo, da zastave, prapori, odlikova- nja, priznanja in uniformirano spremstvo počakajo na zaključek verskega obreda zunaj prostora, kjer se opravlja verski obred, oziro- ma se za čas obreda pred verskimi znamenji umaknejo iz sprevoda. Če se verski obred opravlja v prostorih za verske obrede, srne pri pogrebnih slovesnostih trajati do 30 minut v letnem času in do 20 minut v zimskem času. 13. člen Pogrebni sprevod vodi vodja pogreba, ki je določeni predstavnik upravljalca pokopališča, udeleženci pogrebnih slovesnosti se v sprevodu razvrstijo tako, daje na čelu zastavonoša s slovensko zas- tavo z žalnim trakom. Če je pokojnik tuji državljan, je na čelu crna zastava, za njim se razvrste nosilci drugih zastav in praporov z žalni- mi trakovi, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih pokoj- nikovih priznanj, krsta s pokojnikom ali žara, najožji svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba. Če se javne pogrebne slovesnosti udeležujejo enote oboroženih sil milice ali organizirane uniformirana skupine, se te razporedijo na čelu pogrebnoga sprevo- da tako, kot to določajo njihova pravila. Če so pri javni pogrebni slovesnosti navzoči predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu pred krsto ali žaro pokojnika. Verska obeležja in simboli so v tem primeru uvrščena neposredno pred predstavniki verskih skupnosti. 14. člen Po prihodu pogrebnega sprevoda do mesta pokopa grobobstopijo pokojnikovi svojci, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in drugih priznanj ter nosilci vencev. Ob polaganju krste ali žare v grob se opravi pozdrav z zastavami, prapori in drugimi simboli ter z žalostinko godbe. (Varianta: pozdrav z zastavami ob zvokih žalostinkc pred koncem javne pogrebne slovesnosti. Ob odprtem grobu se od pokojnika poslovi jo šeostali predstavniki organov in organizacij. Ce so prisotne vojaške ali druge enote, se častna salva izstreli neposredno pred koncem javne pogrebne slovesnosti. 15. člen Če pri pogrebni slovesnosti sodelujejo pripadniki verske skupnosti, je vrstni red naslednji: ko priđe sprevod do groba, ga obstopijo pokoj- nikovi svojci, nosilci zastave, praporov in odlikovanj ter nosilci vencev. Predstavnik verske skupnosti opravi obred in poslovilni govor v imenu verske skupnosti, nato sledijo ostale slovesnosti ob odprtem grobu v skladu s 14. členom tega odloka. 16. člen Najkasneje pol ure po odhodu udeležencev pogreba mora upra- vljalec pokopališča grob zasuti in začasno urediti. Pri tem mora paziti, da ne poškodujc drugih grobov. 17. člen V primeru upepelitve se lahko javna pogrebna svečanost opravi tuđi pred upepelitvijo pokojnika. III. POGREB POKOJNIKA BREZ JAVNE PO- GREBNE SLOVESNOSTI 1. Pogreb pokojnika v ožjem druiinskem krogu 18. člen Na pokojnikovo željo (ustno ali pisno), željo svojcev ali nazahtevo naročnika pogreba se opravi pokop pokojnika v ožjem družinskem krogu brez javnosti in brez javnih pogrebnih slovesnosti. 32 Odločitev o pogrebu pokojnika v ožjem družinskem krogu je dolžan upravljalcc pokopališča po predhodnctn dogovorom z naro- čnikom pogreba na primeren način objaviti. Istočasno je treba objavi- ti tuđi hvaležno odklanjanje cvetja in drugih predmetov. 19. člen Pri pogrebu pokojnika v ožjcm družinskem krogu sodelujcjo: zas- tavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom oz. s crno zastavo, pogrebno moštvo, vodja pogrebne službe in svojci pokojnika. S posebnim pristankom svojcev lahko pogrebu pokojnika v ožjem družinskem krogu prisostvujejo tuđi posebej določeni predstavniki verskih ali drugih skupnosti. 2. Pokop pokojnika brez udeležencev pogreba 20. člen Če je pred nastopom smrti pokojnik izrazilustnoalipisnozahtevo, da ne želi pri pokopu nobenc prisotnosti, se pokop opravi brez udelečencev. Upravljalec pokopališča je dolžan o takem primeru obvestiti javnost v smislu 18. člena tega odloka. Pokop (pokojnika) opravi to pogrebno moštvo in vodja pogreba, grob pa se zasuje takoj. 21. člen Pokop pokojnika brez udeležencev pogreba se lahko izvede tuđi v primeru, če to narekujejo posebni ukrepi. IV. POSEBNI POGREBI 1. Skupinski pogreb in pokop pokojnikov 22. člen V primeru istočasne smrti večjega števila osebe opravi skupinski pogreb in pokop pokojnikov. Za skupinske pokope se vedno imenuje posebni pogrebni odbor s potrebnimi pooblastili ob sodelovanju upravljalca pokopališča in pogrebne službe, pogrebne svečanosti pa se izvedejo v smislu tega odloka. 2. Prekop trupla 23. člen Prekop trupla pokojnika se lahko opravi lc v smislu določb Pravil- nika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza trupci (Ur. list SFRJ št. 42/85) Prckopu trupla smejo prisostvovati le po uradili dolžnosti po- vabljenc osebe, strokovni izvedenci in skupina delavcev za prekop. V i/.jcmnih primerih lahko upravljalec pokopališča v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom za komunalne zadeve dov- oli prekop trupla pokojnika na svečan način v smislu določil tega odloka. Javna pogrebna slovesnost se lahko prične, koje izkopano trupo pokojnika položeno na mrtvački odcr oz. drugo primerno določeno mesto. Prcdhodno mora upravljalec pokopališča zagotoviti vse sani- tarno higienske ukrepe na krsti izkopancga pokojnika. V. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravno osebo — upravljalec pokopališča: 1. če ne organizira javne pogrebne slovesnosti, kot to določajo 4. člen, 3. odstavek 9. člena in 10. člen tega odloka; 2. če javno pogrebno svečanost izvede drugačc kot je predviđeno v 11., 12., 13., 14. in 15. členu tega odloka; 3. če ne zasuje in uredi groba v skladu s 16. členom tega odloka; 4. če ne opravi pogreba v ožjcm družinskem krogu kot je to določeno v 18. in 19. členu tega odloka; 5. če ne opravi pokopa pokojnika brez udeležbe javnosti, kot je to določeno v 20. členu tega odloka; 6. če ne opravi predhodnih postopkov pred javno pogrebno slovesnostjo, kot to določa 23. člen tega odloka; Z denarno kaznijo od 250 do 50.000 din se kaznuje tuđi odgovorna oseba pravne osebe. 25. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 150.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ki: 1. neomogočiudeležencemjavnepogrebneslovesnostiposlovitveod pokojnika (3. člen, 2. odstavek); 2. odkloni sodelovanjc pri javni pogrebni slovesnosti (3. člen 3. ods- tavek, 5. člen. 2. odstavek). 26. člen Z denarno kaznijo od 250 do 50.000 se lahko kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če se proti volji najbljižjih svojcev in po predhodnem obvestilu upravljalca pokopališča udeleži pogreba ali moti pogreb, ki je or- ganiziran v družinskem krogu (18. člen); 2. če ovira prisostvovanje pogrebni slovesnosti (3. člen 2. odstavek); 3. če pravočasno ne prijavi upravljalcu pokopališču pogreba pokoj- nika (5. člen, 1. odstavek); 4. če proti volji organizacije spremeni potek javne pogrebne slovesnosti, ki je določena v 11., 12., 13., 14. in 15. členu tega odloka; 5. če pri sodelovanju enot zorožjem ni zagotovljena popolna varnost vseh udeležencev pogrebnih svečanosti in drugih oseb (9. člen). 27. člen Krajevne skupnosti lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbi- rajo namenska sredstva ali ustanove sklad iz svojih dohodkov, prispevkov, dohodkov OZD, drugih organizacij in posameznikov. 28. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski organ za komu- nalne zadeve 29. člen Zdnemuveljavitve tega odloka preneha veljatiodlokopogrebnem obredu (Ur. list SRS, št. 1/76). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Mirko KAPLJA Obrado&tev V splošnem delu odloka opredeljujemo organizacijo, potek in način pogrebov ler pogrebnih slovesnosti. Podana je tuđi možnost uveljavlja- nja pogrebnih običajev, ki so v oblini raz/ični. Na željo pripravljahu, da uredi potek pogrebov enotno za ćelo občino brez upoštevanja krujevnih običajev in navad. Opredeljeniso tuđi pogrebi brez prisotnosti javnosti in anonimni pogrebi. Z odlokom je posebno poudarjena volja pokojnika ali volja najoijih svojcev. To v dosedanjem odloku ni bilo opredeljeno, po sprejetju tega odloka pa bo moral upravljalec pokopališča vse upravičene želje strogo upoštevati. Upravljalec pokopališča s tem odlokom dobiva več nalog, vse pa s ciljem za boljše in dostojnejšeposloviiveodpokojnika(pripravapogreb- nih svečanosti, obveščanje, pogreb, zagotovitev želje pokojnika ali njegovih svojcev, povezovanje s pogrebnimi odbori, čc so imenovani, koordinacija z uniformiranimi enotami itd). Prav tako so opredeljene dolžnosti ob morebitnih kršenjih javnega reda in miru pri pogrebnih svečanostih. V drugem delu je opredeljen potek pogrebnih svečanosti od dviga pokojnika z mrliškega odra do svečanosti in pokopa. V osnutku so 33 opredeljene varianteposameznih postopkov, ki naj bi se v javni razpravi dokončno izoblikovale. Opredeljeni so tuđi postopki v primeru prisotnosti predstavnika verske skupnosti V tretjem delu je opredeljen pogreb pokojnika v ožjem družinskem krogu in pogreb brez udeležencev. Želje pokojnika ali oijih družinskih članov je potrebno upoštevati in v tem smislu izvesti tuđi pokop. V četrtem delu so opredeljeni posebni pogrebi in prekopi trupe/. V prvem primeru je z odlokom določeno, da se mora vedno imenovati posebni pogrebni odbor, ki ima tuđi posebna pooblastila, sodelovati pa mora z upravljalcem pokopališča pri pripravi skupinskih pogrebov in pokopov. V tem delu so opredeljeni ludi postopki obprekopu trupel, in to posto- pki prekopa na svečan način po poprejšnjem soglasju pristojnih organov, v zadnjem delu so opredeljeni postopki oh smrti zaslužnih občanov in dano pooblastilo Izvršnemu svetu, da v takšnih bprimerih določi kraj, kjer bo pokojnik leial do pogreba in potek pogrebnih svečanosti. Opredeljen je tuđi način zbiranja namenskih sredstev v krajevnih skupnostih za opravljanje nalog po tem odloku. ODDELEKZA NOTRANJE ZADEVE OBRAVNAVA V IZVRŠNEM SVETU Izvršni svet je Osnutek odloka o pogrebnih slovesnos- tih na območju občine Litija obravnaval na 19. seji in sprejel naslednji SKLEP: IS daje osnutek odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija v razpravo zborom občinske sku- pščine in predlaga dvomesečno javno razpravo. točka 14 Gradivo je objavljeno na strani 17 točka 15 Gradivo je objavljeno na strani 20 točka 16 Gradivo je objavljeno na strani 21 8. seja Zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 30. marca 1987 ob 12. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditcv zapisnika 7. seje zbora krajevnih skupnosti 2. Poročilo o realizaciji programa in finančncga nacrta skupnosti za uresniČevanje programa III. občinskega samoprispevka 3. Poročilo o realizaciji programa občinskih blagovnih rczerv za leto 1986 4. Poročilo o izvajanju programa samoupravnoga sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 5. Poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih or- ganov v letu 1986 6. Informacija o gospodarjenju organizacij združenega dela in izvajanju rcsolucije o družbenoekonomskcm razvoju občine Litija v letu 1986 7. Zaključno poročilo o uresničevanju samoupravnega spo- razuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljcvanjc skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobjc 1982—1985 8. Obravnava in potrditev predloga 5-letnega nacrta gospo- darjenja z ribiškim okolišem RD Litija za obdobjc 1986—1990 9. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna 10. Predlog odloka o proračunu občine Litija za leto 1987 11. Predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 12. Osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju ob- ranila pred točo v osrednji Sloveniji 13. Osnutek odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija 14. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 15. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija 16. Kadrovske zadeve 17. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA: Ivan Godec, l.r. točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 7. seje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, ki je bila dne 16. februarja 1987 ob 12. uri v mali sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Ivan Godec. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tinc Brilcj. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Ivan Godec je pričel sejo, pozdravil navzoče in dal v razpravo najprej razširitev dnevnega reda s točkami: 1. Spremembe in dopolnitve statuta občine Litija, 2. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Izvršnega sveta in Sku- pščine občine Litija 3. Predlog odloka o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, 34 4. Prcdlog odloka o sestuvi komiteja za urcjanjc prostora in varstvo okolja. Prcdlagal je, da se točka 2. Poročilo o realizaciji programa in fi- nančnega nacrta Skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka na predlog izvršnega sveta umakne z dnevnega reda. Zbor krajevnih skupnosti je z glasovanjem sprcjcl predlagano razširitev dnevnega reda in umik 2 točke. Nato je predsednik zbora Ivan Godcc dal v razpravo tako spremenjen predlog dnevnega reda, vendar razpravc ni bilo ter jebil soglasno sprejet naslednji dnevni red: 1. a) Izvolitev komisiju za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, b) Potrditev zapisnika 6. seje zbora krajevnih skupnosti, 2. Poročilo o poteku priprav za ustanovitcv enotc Temeljnoga sodišča Ljubljana v Litiji, 3. Predlog sprememb in dopolnitcv statuta občine Litija, 4. Predlog odloka o organizaciji in dclovnem področju občinskih up- ravnih organov in strokovnih služb izvršnega sveta in Skupščine občine Litija, 5. Prcdlog odloka o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, 6. Predlog odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, 7. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija, 8. Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev visine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 9. Osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih na območju občine Litija, 10. Predlog programa dela zbora krajevnih skupnosti za leto 1987, 11. Kadrovske zadeve, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja jepor- očala, daje od 18 delegatskih mest na seji nav/.očih 12 delegatov, seje se nišo udeležili delegati iz delegacij: KS Litija desni breg, KS Ribče, KS Velika Kostrevnica, KS Vitnarjevec, KS .lablaniška dolina, KS Gabrovka. Predsednik zbora je ugotovil, da je zbor sklepčcn in da sta na seji navzoča predsednik občinske skupščine Mirko Kaplja in načelnica oddelka za splošne upravne zadeve in občo upravo Božena Manfreda. K 1/b Predsednik zbora je odprl razpravo na zapisnik 6. seje. Predsednik občinske skupščine Mirko Kaplja je prcdlagal, da se uskladi besedilo sklepa pod 3. točko zapisnika, obravnava Predloga resolucijc o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 z besedilom sklepa 3. točke po zapi- sniku seje zbora združenoga dela. Ugotovljeno je bilo, da sta sklepa oblikovana in zapisana različno, čeprav je tekla razprava v obeh zborih o enakih prcdlogih izvršnega sveta, ter so bili predlogi izvršnega sveta oz. amandmaji k bescdilu resolucijc sprejeti. Razprave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zapisnik 6. seje zbora krajevnih skupnosti se sprejme s tem, da zbor ugotavlja, daje bila Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 sprejeta v enakem bescdilu kot je navedeno v 3. točki zapisnika Zbora združenega dela z dne 26. 12. 1986. K 2. Uvodno poročilo o poteku priprav za ustanovitev enotc Tcmcljne- ga sodišča Ljubljana v Litiji je podala članica izvršnega sveta Božena Manfreda. Predsednik zbora Ivan Godcc je odprl razpravo, pov/.cl je ugoto- vitve, da je obscg ttcl velik, analiza je opozorila na več problemov. odprtih je še več vprašanj, zato je menil, da bi morala delovna skupi- na z delom nadaljevati, predvsem je potrebno resiti prostorske probleme ter seveda izdelati izračun za stroške delovanja sodišča v Litiji. Dclcgatka KS Jevnica Eva Kovič je povedala, da delegacija njihove krajevne skupnosti podprla prizadevanja za ustanovitev enote Temel jnega sodišča Ljubljana v Litiji ter predlaga, da komisija še naprej išče možnosti tako finančne kot prostorske v ta namen. Delegatka KS Šmartno Vida Berčon je prenesla stališče njihove delegacije, ki tuđi podpira prizadevanja za ustanovitev enote Temeljnoga sodišča Ljubljana v Litiji, saj bo to v korist občanom, ki morajo sedaj potovati v Ljubljano. Delegat KS Polšnik Franc Repovžje menil, da naj se prizadevanja za ustanovitev sodišća v Litiji nadaljujejo, predvsem pa njihova dele- gacija podpira prizadevanja za ustanovitev enote Zemljiške knjige v Litiji. Članica izvršnega sveta Božena Manfreda je povedala, da so izde- lali izračun potrebnih sredstev, ki kaže, da financiranje enote v Litiji ne bo cenejše, vendar je treba delati na tem, da se občanom omogoči lažje in hitrejše delo s sodiščem. Razprava je bila končana ter so- glasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema Poročilo o poteku pri- prav za ustanovitev enote Temeljnega sodišča v Ljubljana v Litiji. Zbor podpira prizadevanja za ustanovitev enotc v Litiji, zato naj ko- misija nadaljujc z delom ter pripravi tuđi izračun potrebnih sredstev za delovanje enote sodišča v Litiji. K 3. Zbor krajevnih skupnpsti je soglasno brez razprave sprejel spremembe in dopolnitvc statuta občine Litija. K 4. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb izvršnega sveta in občinske skupščine Litija je obrazložila članica izvršnega sveta Božena Manfreda. Predsednik zbora je odprl razpravo. Članica IS Božena Manfreda je podala nekatere spremembe k besedilu 20. člena predloga odloka. Član IS Slavko Urbič je predlagal, da se zadnji odstavek 20. člena spremeni tako, da krajevni uradi opravljajo tuđi dela in naloge za krajevne skupnosti. Predsednik zbora je ugotovil, da gre za amand- ma k 20. člcnu, zato je pozval predstavnika izvršnega sveta, da poda tako besedilo, kot je bilo sprejeto na izvršnem svetu. Predsednik IS Bojan Mihelič je podal amandma izvršnega sveta k 20. člcnu predlaganega odloka, ki gaje sprejel izvršni svet in se glasi: — v 20. členu se v peti alnei črla "delegatskoga sistema v«; v zadnjem odstavku pa se v zadnjem stavku beseda »sporazum« zame- nja z besedo »aktom«. — v istom člcnu se za prvo in drugo alineo doda besedilo: »kadar število primerov to opravičuje«. Razprava je bila končana ter soglasno sprejet amandma izvršnega sveta, nato pa še naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb izvršnega sveta in skupščine občine Litija. K 5. Predlog odloka o sestavi komtiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo so prejeli vodje dologacij z raširitvijo dnevnega reda; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenockonomski razvoj Viki Šcšok, ki je podal amandma izvršnega sveta, da se v glavi odloka crta besedilo »družbenopolitičnega zbora z dne...«, v 6. členu se število »11« po- pravi na »10« ter doda nov odstavek: »Postopek za delegiranje dele- gata iz vrst OZD s področja industrije, na osnovi evidentiranja možnega delegata izvede Občinski svet zveze sindikatov Litija«. Statutarno pravna komisija je dala pisno pripombo. Predsednik zbora je dal najprej na glasovanje besedilo amand- majev; zbor je amandmaja izvršnoga sveta soglasno sprejel. 35 Nadaljnje razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejcma odlok o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. K 6. Predlog odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok, ki je podal besedilo amandmajev izvršnega sveta in sicer. — v glavi se crta besedilo »družbenopolitičnega zbora z dne...« — v 6. členu se četrta alinea zamenja z novo, ki se glasi: »OZD s področja komunalnega gospoarstva« — crta se 7. člen, ker že odlok o sestavi komiteja za družbeno pla- niranje in gospodarstvo opredeljuje prenehanje veljavnosti odloka. Predsednik zbora je odprl razpravo, vendar je ni bilo, zato je dal na glasovanje besedilo amandmajev izvršnega sveta, kijihje zbor so- glasno sprejel. Nadaljnje razprave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema Odlok o sestavi komite- ja za urejanje prostora in varstvo okolja. K 7. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija je obrazložil predsednik občinskega komiteja za plani- ranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok. Pisno pripombo je predložila Komisija za varstvo okolja, ki pred- laga zboru, da na osnovi obrazložitve odloka v četrtem odstavku (motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa in one- snaževanja zraka) sprejme sklep, da se sprejem posebnoga občinske- ga odloka, ki bo določal območja z večjimi motnjami zaradi hrupa in onesnaževanja zraka uvrsti v program dela zbora v III. tromesečju 1987. Predsednik zbora je odprl razpravo. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: Zbor sprejema odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija. Zbor sprejema pobudo Komisije za varstvo okolja, da se sprejem posebnega občinskega odloka, ki bo določal obm- očja z večjimi motnjami zaradi hrupa in onesnaževanja zraka uvrsti v program dela zborov. K 8. Zbor je soglasno brez razprave sprejel sklep o vrednosti točke za določitev visine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. K9. Osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih naobmočju občine Litija je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok in podal tuđi predlog izvršnega sveta, da se osnutek odloka predloži v enomesečno raz- pravo ter da naj delegacija za Zbor občin Skupščine SR Slovenije da pobudo za uskladitev zakonodaje s področja prijavno-odjavne službe in področja podstanovanjskih razmerij. Predsednik zbora je odprl razpravo. Pripombo statutarno pravne komisije so delegacije prejele. Delegatka KS Jevnica Eva Kovič je povedala, da delegacija podpi- ra osnutek odloka v predloženom besedilu s tem, da se varianta crta. Druge razprave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek odloka o pods- tanovalskih razmerjih na območju občine Litija in ga daje v enomesečno razpravo. K 10. Predlog programa dela zbora krajevnih skupnosti za leto 1987 je obrazložil sekretar občinskc skupščine Tine Brilej in sicer spremembe predloga glede na osnutek, vključitev nerealiziranih tem iz programa za leto 1986 in nekaterih premikov tem v posameznih tromesečjih. Predlagal je, da zbor sprejme naslednje prcdloge za dopolnitev oz. spremembo programa dela: 1. Prva in druga točka iz F. tromesečja (Poročilo o izvajanju prog- rama občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 in Poročilo o izva- janju programa samoupravnega sklada za intervencije v kme- tijstvu in proizvodnji hrane v letu 1986) se preneseta v II. tromesečje. 2. Odlok o razglasitvi arheološkoga kompleksa Vačc za kulturno zgodovinski spomenik se prenese iz II. v III. tromesečje. 3. Pri 6. točki v II. tromesečju se za besedo »dejavnosti« vstavi beseda »in«. 4. V II. tromesečju se crta točka 18., ker je navedena v istem tromesečju v 3. točki. 5. Peta točka v III. tromesečju (Nacrt pripravljenosti in ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah v občini) se prestavi v IV. tromesečje. 6. V III. tromesečju se 9. točka (Informacija o uresničevanju družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in posta- vljanju spomenikov NOB in socialističnc revolucije na območju občine Litija) prestavi v IV. tromesečje. 7. Deseta točka v III. poglavju se crta, ker je navedena v IV. tromesečju. 8. Enajsta točka v III. tromesečju (Informacija o pravni pomoči v občini Litija) se prenese v II. tromesečje. 9. V IV. tromesečju se črtata točki 1. in 10., ker sta navedeni v I. tromesečju. 10. V IV. tromesečju se pri točki 14. namesto »Analiza družbe ekonomskega položaja krajevnih skupnosti« navede: Poročilo o družbenoekonomskem in samoupravnom položaju krajevnih skupnosti 11. V III. tromesečje se uvrsti Odlok o zazidalnem nacrtu Litija — levi breg in Litija — desni breg. 12. VII. tromesečje se uvrsti odlok o območjih s povečanim hrupom in onesnaženim zrakom v občini Litija. 13. Na koncu programa se navedejo teme iz programa Zbora občin Skupščine SR Slovenije, kijih bozborobravnaval glede na uvrs- titev na posamezne seje Zbora občin Skupščine SR Slovenije in sicer: — Poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987, — Resolucija o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1988, — Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja, — Poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, — Zakon o spremembah in dopolnitah zakona o cestah, — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stano- vanjskem gospodarstvu, — Poročilo o mednarodnem sodclovanju SR Slovenije. 14. Tako doolnjen in spremenjen program dela Zbora krajevnih skupnosti se posreduje tuđi vodjem delegacij. Predlagal je, da zbor program smatra kot okvirni program dela, ki ga bo možno tekom leta tuđi dopolnjevati in posamezne teme premi- kati iz cnega tromesečja v drugo. Predsednik zbora je odprl razpravo. Delegatka KS Jevnica Eva Kovič je menila, da bi Zbor obravnaval poročilo o družbenoekonomskem položaju krajevnih skupnosti, ne pa analizo, kot je navedeno v predlaganem gradivu. Član izvršnega sveta Slavko Urbič je predlagal, da se v program dela zbora uvrsti šc: — zaključno poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982—1985, I. tromesečje — sklep o določitvi kriterijev za razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi na- log, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljajo občinski uprav- ni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo up- ravo in proračun, II. tromesečje Razprave ni bilo ter je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEP: sprejme se program dela Zbora krajevnih skupnosti za leto 1987 s predlaganimi spremembami in dopolnitvami. 36 K 11. Predsednik zbora je dal v razpravo predlog Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadevc. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je predlagal, da se v sklep o izvolitvi sodnice za prekrške datum izvolitve vnese naknadno, ko bo tovarišica Majda Košem razrešena dosedanje funkcije. Razprave ni bilo ter je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEP: Majda Košem, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, stan. Videm 28, p. Dol pri Ljubljani, se izvoli za vodjo organa za prekrške v občini Litija. K 12. Predsednik zbora Ivan Godec je predlaga), da upravni organ čimpreje predlaga spremembo odloka o javnem redu in miru v obči- ni Litija. Sej je bila končana ob 14. uri. točke od 2 do 16 Gradivo je objavljeno pri 8. seji Zbora združenega dela in 7. seji Družbenopolitičnega zbora ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA /. Vprašanje predsednika drutbenopolitičnega zbora Janeza Lukača: Ali Center za socialno delo ob dodelitvi drutbene denarne pomoći občanom, ki imajo nepremično premotenje poskrbi za zavarovanje sredstev drulbene pomoći in ali violi zahtevek ob zapuščinskih obravnavah? Odgovor: Center za socialno delo Litija izvaja postopek pred odloči- tvijo o vseh oblikah pomoči odraslim osebam. V tistihprimerih, ko vla- gatelj ima nepremično premoženje, vendar od premoienja ne more živeti, pomoć kljub temu prejema zaradi socialne ogroienosti. Dosledno pri vseh primerih zahtevamo ob uvedbi zapuščinskega posto- pka, da sodišče upošteva našo terjatev. Vendar pa nam še ni uspelo, da bi se zneski izplaćane pomoći valorizirali v skladu z ugotovljeno inflacijo. Zavarovanje nepremićnin izvedemo v tistih primerih, ko je predvi- deti, da bo oseba dalj ćasa prejemala pomoć, ni pa gotovo, da bo nepre- mičnine obdržala v lasti. Iz dosedanjih izkušenjpa lahko povemo, da do sedaj ni še nobeden prejemnik pomoči v času, ko je le-to prejemal, medtcm nepremičnine prodah izročil ali kaj podobnega. Zaradi tega tuđi ne izvajamo tako pogosto zavaravanja, ker je potrebno precej časa, da se izvede zavarovanje na zemljiški knjigi. Za nas je še toliko težje, ker nimamo zaposlenega pravnika, oziroma drugega delavca, ki bi imel s tem iz kušnje. 2. Vprašanje delegata drutbenopolitičnega zbora Marka Povšeta: Ali so najemnine poslovnih prostorov in obdavčitve obrtnikov v Litiji res višje kot v Ljubljani ter za kaj prihaja do razlik? Odgovor občinske uprave za drulbene prihodke: Obdavčitve obrtnikov v Litiji nišo višje kot v Ljubljani, temveč so enake. Dogovor o usklajevanju davčnepolitike za obdobje 1986—1990 je zavezal občine, da zagotovijo tako v republiškem kot v regionalnih okvirih usklajenost davčnihpolitik občin in v njenem izvajanju. Tako so stopnje davka od opravljanja gospodarskih dejavnosti iste kot v Lju- bljani, prav tako pa so tuđi v celotni regiji usklajene davčne olajšave. Vprašanje o visini najemnin poslovnih prostorov je bilo posredovano Samoupravni stanovanjski skupnosti da pripravi odgovor. 3. Vprašanje delegata iz KS Gabrovka Staneta Grma: Delegat je na seji zbora predlagal, da se obravnava in resi vloga občanov vaši Tlaka in Brezje za prekategorizacijo zemljišč; taka zahteva je bila upravnim organom občinske skupščine te večkrat predloiena, vendar doslej še ni bila rešena. Odgovor občinske uprave za družbene prihodke: Pri Kmetijski zemljiški skupnosti Litija je bila imenovana delovna skupina za pripravo predlog opredelitve višinskega. hribovitega in nižinskega kmetijstva v občini Litija, kar bo osnova za izplačilo regresov, nadomestil in premij v kmetijski proizvodnji ter za izdelavo agrokarte. Delo komisije bo končano do konca marca 1987, kobosku- pščina Kmetijsko zemljiške skupnosti opredelitve komisije tuđi spreje- la. Če se bodo kriteriji, kijihprisvojem delu uporablja komisija ujema- li s kriterji v dogovoru o usklajevanju davčne politike z obdobje 1986—1990, bo občinska uprava za družbene prihodke prislopila k sprcmemhi odloka o davkih občanov. 4. Vprašanje delegata iz KS Kresnice Avgusta Martinška: Kdaj bo Gozdno gospodarstvo pristopilo h gradnji obvozne poti od nogometnega igrišča do Močil. Sedanja cesta, ki je asfaltirana, ni grajena za tako visoke osne pritiske in preti nevarnost, da bo kmalu uničena zaradi votnje kamionov, ki so običajno preobremenjeni. 37 Odgovor GG Ljubljana, TOK Gozdarstvo Zasavje Zagorje, OE Litija: Po srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990 ima TOK Zasavje OE Litija predviđeno izgradnjo šestih gozdnih čest. Terminski plan je cesto Slatnarjev graben — Kresnice uvrstil za leto 1987. Pripravljalna dela (terenska) za to cesto so se priče/a že v jeseni 1985. leta in delno v letu 1986. Tako je do danes trasa že zakoličena. posneti vsi profili, dokončuje pa se izdelava gradbenega nacrta s tehničnim poročilom. Dolžina ceste znaša 4.376m. Naša lastna sredstva v visini 9,000.000. — din so zagotovljena (ostalo pa najbri SIS — SRS za gozdarstvo in ban- čna sredstva). Todal Ko je bila trasa posneta na terenu in smo pričeli s podpisi odstopnih izjav lastnikov zemljišč, so nastopile težave. Od22 lastnikov zemljišč sta dva lastnika, t.j. Lemut Pavel, Kresniške Poljane 8 in Jako- pič Anton, Kresnice 12 pričela nasprotovati. Lemut želi svojo traso in ni podpisal izjave, Jakopič pa želi imeti odškodnino. Vkolikor se zapleti okoli zemljišča takoj ne rešijo, smo primorani cesto skrajšati ali pa v celoti odstopiti od nameravane gradnje in sredstva nameniti na drugo bodolo cesto. Pripomnili bi v zvezi z gradnjo gozdnih čest: Z izgradnjo čest v gozdovih zasebnih lastnikov, pridobi le gozdni posestnik, občan, krajan. Kajti po ceniku gozdnih sortimentovje cena formirana na skladišču ali žagarskem obratu, ne pa v gozdu, kot mnogokrat napačno mislijo gozdni posestniki. V kolikor želi/o gozdni posestniki, da gozdni obrat prevzame šetnjo, spravilo, prevoz, to mi lahko takoj storimo. Imamo dovolj delovne sile in tuđi mehanizacije. 5. Delegat Predilnice Litija Vinko Kerian je postavi! naslednje dele- gatska vprašanje: Ali so bile opravljene analize vode tuđi v krajevni skupnosti Litija — levi breg? Odgovor občinske uprave za inspekcijske službe: Odvzeti vzorci in analize so bile opravljene v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, ludi v krajevni skupnosti Litija — levi breg in sicer na naslednjih odvzemnih mestih: — Osnovna šola — Mercator Graška Dobrava — Prečna ulica — Badjurova ulica — Gradec — VV Medvedek — Loška cesta — Cesta Zasavskega bataljona — Bife pri banki — Gostilna Kovač. Vzorci so bili odvzeti na zgorajnavedenih odvzemnih mestih 2 — 3 x. 6. Vprašanje predsednika druibenopolitičnega zbora Janeza Lukača: V Litiji se vodijo postopki za revitalizacijo mestnegajedra; kakšniso razlogi, da se pri ureditvi starejših zgradb ne izkoristi pripravljenosti občanov, da bi uredili lokale za obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi? Odgovor občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj: V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je ugotovljeno, da je pomanjkanje poslovnih prostorov ter v prostorskih aktih predviđenih lokacij za gradnjo le-teh glavni omejitveni dejavnik razvoja drobnega gospodars- tva v naši obimi. Zato bo prvenstvena naloga v prihodnjem letu sprememba prostorskih delov planskih aktov ter določitev obrtnih con za gradnjo poslovnih prostorov kot tuđi poslovno stanovanjskih objeklov. Nove poslovne prostore si prizadevamo pridobiti tuđi v okviru družbene stanovanjske gradnje. Tako je Samoupravna stanovanjska skupnost v preteklem letu zgradila dva poslovna prostora na Maistrovi ulici v katerem sta deficitarni obrtni dejavnost i »7V servis« in »Optika«. Najbolj primankuje poslovnih prostorov v samem centru mesta Li- tije, zato si borno z revitalizacijo mestnega jedra prizadevali urediti lo- kale za razvoj storitvene deficitarne dejavnosti kot so: urar, servis gospodinjskih strojev ter ostale storitvene obrti. 7. Vprašanje delegacije KS Litija — levi breg Prosimo z strokoven odgovor o prizadetosti gozdov v obiini. Še posebno na območju Svibnaje opaziti kompleksno prizadetost bukve, (listi so te spomladi do polovice rjavi in luknjičasti), koštanja in smreke. Kakšni so vzroki za to in kakšni bodo ukrepi za ozdravitev gozdov. Odgovor TOZD Gozdnega obrata Litija: O propadanju oziroma umiranju gozdov v vsej Evropi kot tuđi v Sloveniji je bilo že veliko komentarjev in ugotovitev v sredstvihjavnega obveščanja. Znano je, da je onesnažen zrak poglavitnivzrok temu poja- vu. Pri tem je treba glede vzrokov onesnaženja ločevati lokalne škod- ljive emisije kot so TE Šoštanj, TE Trbovlje, Rudnik svinca in cinka Mežica in podobno, po drugi strani pa škodljive emisije splošncga izvo- ra, ki imajo za posledico, da ima pojav umiranja gozdov evropsko razsežnost. Posledicaje, da so gozdovi sicer močnejeprizadeti v okolicinaštetih lokalnih onesnalevalcev, vendar pa je splošna os/abelost več ali manj prisotna v vseh gozdovih v Sloveniji in prav tako v Litiji. Pri tem je treba povdariti, da Litija nima izrazitih onesnaževalcev ozračja, da pa sena- haja med dvema močnima, to je med Ljubljano in Trbovljem. Prav gotovo glede na več je ali manjše poškodbe gozdov od škodljivih emisij se le-te odražajo v manjši odpornosti in s tem v poslabšanem zd- ravstvenem stanju oziroma z drugimi besedami vse večja je prisotnost bolezni in škodljivcev v gozdovih. Stopnjuje se pojavzalubnikov(luba- darja) in drugih bolezni ter škodljivcev, ki so izpostavljeni tuđi v dele- gatskem vprašanju. Spomladi 1986 je bilprisoten množičnipojav (kolamiteta) bukover- ga rilčkarja — Skakača (Orchestas fagi), posledica tega pa je bila rjavenje in luknjičavost bukovih listov. Pri koštanju gre za pojav gli- vične bolezni kostnajevega raka (Endothia parasitica), ki vse bolj ogr- oža obstoj koštanja — in se v zadnjih neka/ letih vztrajno širi. Slab vit- alen izgled smreke (presvetljene krošnje) pa izvira izključno zaradi neposredne prizadetosti ozračja zaradi onesnaženosti. V ilustracijo na- vajamo nekatere poslcdice, ki so že prisotne oziroma so tik pred nami: iz naših gozdov izginja jelka in hrast, za njima koštan/, dočim vitalnost smreke očitna pada. Pri ukrepih za ozdravitev gozdov smo gozdarji dokajnemočni — ker so primarni vzroki za tako stanje izven široke. Tako je ukrepanje goz- darjev usmerjeno predvsem na povečano skrb pri gozdnem redu, poseku oslabelih oziroma bolnih dreves, in vzgoji biološko stabilnejših sestojev (mešani sestoji), kar pa seveda — perspektivno gledano — prav tako ni rešitev. Rešitev bo le v tem, da homo v naš razvoj vgradili elemente, ki bodo sloneli na ekoloških načelih. 8. Vprašanje delegata druibenopolitičnega zbora Marka Povšeta: Ali so najemnineposlovnih prostorov in obdavčitev obrtnikov v Litiji res višje kot v Ljubljani ter zakaj prihaja do raz.Uk? Odgovor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija: Politika najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini je opredeljena v naslednjih srednjeročnih planskih aktih in drugih aktih: a) dogovoru o temeljih družbenega plana občine Litija za ohdobje 1986—1990, poglavje IX., točka 5. (Ur. 1. SRS št. 6/86), b) samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, 23. člen (Ur. 1. SRS št. 43/85), c) srednjeročnem planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, Delegatski obveščevalec št. 2/86, d) resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 v letu 1987, Delegatski obveščevalec šl. 10/86, e) sklepom o oblikovanju letnih stopenj najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1987 na območju občine Litija (Ur. 1. SRS št. 47/86 in Delegatski obveščevalec št. 8/86, stan 14. točka 6.). S srednjeročnimi planski mi akti je opredeljeno, da homo dosegli povprečno slopnjo najemnine v visini 5% od ugotovljcne uporabne vrednosti poslovnega prostora in garaže. Na podlagi navedenih plan- skih in drugih aktov določamo visino najemnine v letu 1987 za 31 poslovnih prostorov in 43 garaž. Vsi poslovni prostori so bili v letu 1982 točkovani po Pravilniku in merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih 38 hiš v družbeni lastnini ter sistem točkovanja (Ur. I. SRS št. 25/81). Za leto 1986 je bila od Republiškega komiteja za varstvo okalja in urejanje prostora v Ljubljani določena enotna vrednost točke za izračun revalo- rizirane uporabne vrednosti stanovanj, poslovnih prostorov in garaž (271.20 din). Na podlagi števila točk, vrednosti točke in površine smo dobili up- orabno vrednost poslovnega prostora in garaže na dan 1/1-1986. Ta vrednost se za leto 1987 revalorizira s faktorjem 2,0 na podlagi zvezne- ga predpisa. Nova revalorizirana uporabna vrednost je določena na dan 1/1-1987. Od te vrednostipaje letna stopnja najemninev višim 4,3% za prostore zgrajcne iz betona in 5,05% za prostore iz kamna m opeke. Glede na ugotovljeno novo uporabno vrednost prostorov se bodo najem- nine v letu 1987povečale za cea 110%. Letno stopnjo najemnine sesta- vlja vrednost enostavne in razširjene reprodukcije. Enostavno repro- dukcijo sestavljajo: a) vkalkulirana amortizacija po predpisih o amortizaciji (1,5% za beton, 2,20% za kamen in opeko), b) stroški za velika in mala popravila, funkcioanlni stroški tn civilna zaščita, gospodarjenje s stanovanjsko-poslovnim objektom v skupni visini 1,65% izračunano po enotni metodologiji (Ur. 1. SRS št., 25/81). Stopnja za razširjeno reprodukcijo znaša 1,15%. Skupščina mesta Ljubljana je na seji zbora združenega dela in zbora občin dne 3/10—1985 sprejela odlok o najvišjih najemninah za poslovne prostore in poslovne stavbe na območju ljubljanskih občin (Ur. 1. SRSšt. 35/85). Najvišje letne stopnje najemnine sodoločenev 2. členu in sicer v višinah 4,5%, 6% 8%, 10%, 12% in 30%, odvisno od tega, za kakšen namenje poslovni prostor namenjen in lokacije prosto- ra (namembnost in lega). Visine najemnin za poslovne prostore in garaže v Ljubljani nam nišo znane. Odgovor na delegatsko vprašanje je bil oblikovan na seji odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve dne 2/2-1987. 9. Vprašanje delegacije KS Litija — levi breg: Delegacija je bila seznanjena z informacijo, da je KS Litija — LB ielela organizirati razgovor pri ŽG Ljubljana (v zvezi z ureditvijo tel- ezniške postaje s podhodi in dostopi) inje bila odklonjena z razlogom, da naj krajevne skupnosti takšno problematiko rešujejo preko pristoj- nih občinskih organov, zato daje delagacija KS Litija — LB pobudo Občinskemu komiteju za planiranje, da organizira razgovor s preds- tavniki ŽG ŽTO Ljubljana inpovabina razgovor tuđi KS Litija — LB. Prosimo tuđi za pisni odgovor z informacijo, kako daleč so dela pri ure- ditvi ielezniške postaje v Litiji in kdaj lahko pričakujemo dokončanje del, ki so bila navedena v srednjeročnem planu občine 1986—1990. Odgovor Občinskega komiteja za planiranje in družbenoekomnski razvoj: Skupščina občine Litija vodi intenzivne akcije za ureditevpostajnega območja v Litiji s tem, da se uredijo s podhodi dostopi na perone kot tuđi dostopne poti do same železniškepostaje. Za območje infrastruk- turnih objektov je v skladu s sprejetim družbenim planom občine za obdobje 1986—1990 potrebno izdelati izvedbo lokacijsko dokumenta- cijo, ki jo pripravlja Urbanistična služba KOP Komunala. Na pobudo predstavnikov občine Litija je bilo organiziranih že več posvetovalnih razgovorov s predstavniki ŽG Ljubljana v Litiji in v Lju- bljani, kjer smo skušali skupaj doseči usklajeno pripravo za realizacijo ureditve postajnega območja v najkrajšem možnem času. Predstavniki ŽG zagotavljajo, da bodo namenili sredstva za realiza- cijo naloge iz mednarodnega kredita in da bo naloga realizirana v letih 1987—1988. Obenem ugolavljajo, da bodo pristojni morali zelo pohite- ti s pripravo dokumentacije za pridobitev lokacijskega in nato še gradbenega dovoljenja. Gradbeno tehnično dokumentacijo pripravlja ŽG sama. V nobenem primerupa nepravočasno pripravljena dokumen- tacija ne bi smela biti ovirapri realizaciji izgradnje železniške postaje s podhodi in dostopi v Litiji. 39 GLASILO OBČANOV — Us- tanovitelj: Občinska konfcrenca S/Dl, l.itija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Urejauredniškiodbor: .lože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bregar, Dušan Gnezda, Frane Končar, Gorazd Mavretić, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). UredniSki odbor Dele- gatskega obveSčevalca: Tine Brlle] (odgovorni urednik), Vid l'raunseis, Roža Urbane, i'rcdsednik časo- pisnega sveta: Milda Hole. Obliko- vanje in tehnično urejanje: Drago I'ečenik. Priprava za tisk: DIC" TOZD (irafika Novo mesto. Tisk: A. .lovanovič, Litija. Na- slov uredništva: Litija, I'armova 9, tel.:881-617.