Štev. 41. V Mariboru 9. oktobra 1884. Tečaj XVIIL I ,i wt l judstvu v poduk. ahsja vsak četrtih in volja 8 poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom xa celo leto 3 gld., za pol leta 1 i?lil 60 kr., /a ."- irt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja bpravHlalrn v dijaškem samaniSču (Itnabensemlnar). — Oelošniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Fosamvaiie liste prodaja knjitffir Novak na velikem trga po 5 kr. — liokopisl se na vrafipjo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila r.e plačaj»! od navadne vrstice, So se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 18 kr. Slovenci pa deželni zbor štajerski. Naši poslanci prišli so silno razburjeni in nevoljni domov. Kajti zadeli so v Gradci na nepričakovano, napeto sovraštvo. Zopet so se prepričati morali, da za Slovence niti najmanjšega upanja ni, da bi v Gradci kaj dosegnoli, dokler bodo tam nemški liberalci se šopirili. Na Češkem, Tirolskem, Kranjskem, Dalmatinskem, Gorici je navadno, da se poslanci vsakega naroda v deželi pozdravijo. Na Štajerskem na ta način še Slovenca ne poznajo ne. Cehi in nemški konservativni Nemci volijo drugod v vsak odbor, v vsak odsek tudi nekaj mož iz manjšine, v Gradci je to le tu pa tam izjemno kaj podobnega. Drugod daje se poslancem svobodno govoriti in želje svojih v volilcev izražati, v Gradci tega ne trpijo. Še g. dr. Dominkušu so v besedo segali, M. Vošnjalca pa tako motili, da ni mogel govoriti. V deželno hišo, v dvorano se nastavi najsurovejših rogo-viležev, ki naše poslance zasramujejo in žalijo. Vrhu tega se nemški liberalci takrat določno izrekli, da hočejo nas Slovence potlačiti in ponemčiti. Schreiner je rekel, da profesorjem na spodnjem Štajerskem niti treba ni slovenski znati. Sploh nemško-liberalna večina v graškem zboru dela na vso moč na narodno smrt Slovencev. Ti naj plačujejo deželske in druge doklade, če jim tudi rebra popokajo, govoriti, potožiti se nimajo nič. V novem deželnem zboru sedijo sami Nemci. Pol milijona Slovencev ni zastopanih. Da bo tako prišlo, to so vedeli naši slovenski voditelji naprej, če se pusti, da liberalcem zopet greben pri volitvah vzraste- Zato so merodajnim krogom dali to vedeti, nadejajoč se premembe. V to ime so tudi miroljubne spravedljive kandidate postavili. Toda vse je bilo zastonj. Nastopila je toraj doba, ko bo štajerskim Slovencem treba hoditi zelo druga pota. Kakor sedaj kaže in stoji ni videti, da bi nemški konservativci kmalu do večine prodrli, a Slovenci trpimo strahovito v narodnem oziru, to pa ne samo na Štajerskem, ampak povsod. V Gradci pomoči ni. Treba jo iskati na Dunaji v državnem zboru! Drog, ki vzdigne graške liberalne mogotce, treba na Dunaji nasloniti. Volitve v državni zbor drugo leto nam morajo pomagati, da takšen drogvroke dobimo, Nova deželna postava kmetskim posestnikom škodljiva. Kmetskemu posestvu preti z novimi bremeni postava, katero so novo-izvoljeni poslanci sklenoli v Gradci za celo deželo štajersko. Plačevali bodo vsi, ki so proti ognju pri kakšni zavarovalnici zavarovani podpore v denarjih ognje-gasilnim društvom, ki so zvečinoma v mestih in trgih. Posestnika na deželi uže cesarske dače, deželske, okrajne in občinske doklade dovolj hudo težijo, da silno težko plačuje zavarovan-ščino proti ognju. Zato se mnogo posestnikov take prostovoljne dače zboji ter ne da zavarovati svojega imetja. Rajši živi v vednem strahu, da ga nesreča po ognji spravi na beraško palico. Sedaj pa zahteva liberalna modrost še večjih opovir pri zavarovanji. Sklenoli so namreč liberalni gospodje, da mora vsaka zavarovalnica 2 % vsako leto od prejetih zavarovan-ščin ali premij v Gradec poslati. Tukaj napravijo posebno zalogo ali „fond", iz katerega bodo denarje dajali v ognje-gasilne svrhe, nemški „Feuerwehrzwecke", t. j. za gasilna društva, čijih udje nosijo „uniforme" in čelade. Zavarovalnice bodo vse denarje prisiljene pošiljati v Gradec; vendar tako pametne tudi bodo ter ova 2% od zavarovanih posestnikov vrhu predpisane premije iztirjevali. Povprek hode zavarovanje za 2% vsem zavarovancem podraženo. Komu bodo pa denarji tako nabrani koristili? Tistim občinam, katera imajo pravo, uniformirano ognje-gasilno društvo. Društev takih pa imajo zvečinoma le mesta, trgi, maloktere DsiisiRjl list Ima '/» pslf „Cerkvene prilega" kat priloga. vasi, občine z raztrošenimi hišami pa nobenega ne in tudi imeti ne morejo. Posestniki tukaj zavarovani bodo le plačevali, haska pa nobenega ne bodo imeli; tedaj jim bo nova postava le na škodo jihovej mošnji. Kdo pa je takšno postavo imeti hotel, morebiti slovenski, kmetslci poslanci ? Nikakor ne. Slovenski poslanci so vsi proti bili in g. Jerman je izvrstno nasproti govoril rekoč: ta postava je na škodo kmetom, ki ne morejo tako urejenih gasilnih društev povsod imeti, kakor nekatere vasi, vsi trgi in mesta, ker so hiše preraztrošene, ceste mnogokrat zaprte. Nasproti so bili tudi nemški kmetski poslanci ter sta konservativca g. Thaller in Kaltenegger na-svetovala: naj k besedam „für Feuerwehrzwecke" pristavijo še: „für Förderung des Feuerlöschwesens" t. j. da občinam, ki ne morejo lastnega ognje-gasilnega društva si spraviti, naj pomagajo kupiti gasilnih brizgalnic, in sploh orodja pri gašenji potrebnega. Tako bi saj nekaj koristi večina kmetskih zavarovancev dobivala. Ali ta pravična želja ostala je neuslišana. Liberalci pa so s tem pokazali, da jim je le mar za „feuerwehriste" v mestih in trgih, ki so po svoji sedanji uredbi na sumu političnih in drugih, svetu več ali menje še zakritih teženj. Kdo je pa torej to postavo sprožil, kdo zagovarjal in kdo sklenil ? Nemški liberalci, zgolj mestni poslanci, liberalni veleposestniki in 4 nemški „bauervereinarji", ki so koristi svojih zaslepljenih kmetskih volilcev prezirajoč kmetom naložiti pomagali novo breme! Sprožil jo je graški mestni poslanec in liberalec dr. Schreiner, zagovarjal mestni poslanec Pairhu-ber, veleposestnik priboldski Hakelberg in bau-ervereinski peslanec, z liberalnimi barvami zmalani Posch z gornjega Stajera. Mariborski mestni poslanec, znani Hammer-Amboss Scbmi-derer pa je bil za botra, ker je posloval kot poročevalec in je še postavo prav debelo poslancem priporočal. To imate, dragi slovenski kmetje, zopet dokaz, kako prav ste storili, da Schmidererja in sploh liberalcev niste izvolili v poslance. Prav tudi storite, da bauerverein-skim kričačem nič ne verujete. Saj niso druga, nego hlapci in mešetarji mestnih liberalcev. Slovensko društvo v Mariboru pa odpošlje prošnjo visokemu ministerstvu, naj takšne postave ne predloži svitlemu cesarju v potrjenje. Gospodarske stvari. Šc nekaj o kopitu konjskem. Suha staja konjem kopita najprej mehka in prožna ali elastična ohrani. Skušnje pa so pokazale, da se bolezni na kopitih najraje in najbolj pri gosposkih konjih napravljajo, bolj kakor pa pri navadnih delavnih konjih in zopet pri delavnih konjih po mestih bolj, kakor pa pri konjih na kmetih, ker morajo prvi veliko po trdem mestnem tlaku hoditi in vleči. Mestni tlak na kopita pogubneje deluje, ker je večidel vendar le presuho za kopito. Zato se pri mestnih konjih kopita ohranujejo, ako se jim dajejo hlevi s suhim peskom, rezanjem, čreslom in podobnimi rečmi precaj na debelo potrošeni, po kterili se živali sprehajati morejo. Mnogi konjski lastniki še zelo kopitne maže obrajtajo. Vendar pa so te maže naj so že tega ali onega imena in te ali one sostave konjskim kopitom bolj na škodo, nego na korist. Boljše je toraj se jih ogibati. Tudi s sajami pomešane maže niso nič vredne. Dostikrat se konjem kopita le mažejo zaradi tega, da se nesnaga na kopitih z njo preobleče in pokrije, da hlapcu ni treba konju kopita snažiti in čistiti. Ako so konjska kopita lepo čisto umita, so bolj lepa videti nego s črno mažo poma-zana. Nekteri kočijaži in hlapci pa mislijo, da morajo konji na kopitih ravno tako črno in svitlo izsnaženi biti, kakor skornji, v kterih njihove krevse tičijo. Ako je kovač kopita prehudo opilil in če že mora kopito pomazano biti, naj se pa za to vzame malo čiste dobre maščobe. Omeniti je tudi tukaj, da je čisti dobri glicerin izvrstna maža za kopita. Le če morajo konji mnogo po vodi in moči hoditi, je dobro jim kopita s kako mastno mažo namazati, ker se tako zabrani, da se konjem kopitna ro-ževina preveč ne razmoči. Tudi mokri okladki dobro storé, ker ti vlago v kopitih nazaj drže. Ako je pa rožnina v konjskem kopitu preveč mehka, rekel bi mehka, kakor lipovina ali lipov les in se je bati, da se kopita vkljub podkovani preveč otarejo, je dobro podplat in osrednji del kopita z gostim trpentinovcem namazati in potem žareče železo par trenutkov nanj podržati tako, da se trpentinovec v rože-vino zavleče. Tudi maža napravljena iz jedna-kih delov voska, terpentinovca in svinjske masti in lanenega olja dobro deluje. Oboje pa je le bolj izjemkoma rabiti. So kopita, pri kterih oni organi, ki prav za prav kopitno roževino napravljajo, to so namreč žilice v mesenini okoli in nad kopitom, svoje dolžnosti popolnoma ne storé Ker se delki, iz kterih se rože-vina snuje, iz krvi narejajo, zato se mora skrbeti, da se omenjenim žilicam obilno krvi dovaja". K temu pa ne pomagajo maže, s kte-rimi se gornje plati kopita mažejo, ampak dražila, ktera je treba nad kopitom na tako imenovanem kopitnem venci pokladati. Kjerkoli se draži, tje se stoka kri in tako tudi nad kopitnim vencem. V ta namen se nasvetuje po-muhljevo olje ali pa lorbekoveo vsakih štirih dni na kopitni venec vtirati, 1 centimeter nad kopitnim gornjim robom. Razstava sadja v Mariboru. Pred 2 letoma osnovalo 'se je v Mariboru za celo glavarstvo sadjerejsko društvo, zlasti na prizadevanje g. Fr. Robiča, šolskega nadzornika in vrlega učiteljstva. Svrha mu je s pomočjo šole in šolskih ^vrtov pospešiti sadjarstvo v teh okrajih. Šolskih vrtov je uže več prirejenih in letos je društvo v g. Goetzevej dvorani napravilo sijajno, krasno razstavo sadja. Meščani, učitelji in kmetje so pokazali, da se tukaj uže mnogo in krasnega sadja pridela. Okolo 200 sadnjih plemen bilo je videti in tudi lepega grozdja. Vrli učitelji so nam pred oči postavili krasen pregled sadjarstva od Slov. goric, Pozruka, do Pohorja in Boča. Hvala jim! — Razstavo obiskalo je mnogo odlifnikov: ekselenca milost, knezoškof, c. kr. namestnik baron Kiibek, baron Washington. Veliko pri-pomagalo in trudilo pa se 'je osobje sadje- in vinorejske šole, mnogo učiteljev, zlasti pa g. Fr. Robič, katerim se je tudi javno izrekla in se tukaj ponavlja: Najprisrčnejša hvala! V soboto 4. oktobra so razstavo odprli, v pondeljek 6. pa končali s razdelitvijo premij in priznavanj : 1. Srebrno svetinjo so prejeli: c. kr. major Fr. Kaufmann v Vodolah, Mih. Marko v Mariboru, Franc Praprotnik, nadučitelj pri Mariji Devici v puščavi, Daniel Ramuta pri sv. Martinu, dr. O. Reiser v Pekrah, J. Stegar, učitelj pri sv. Petru. 2. Bronasto svetinjo so dobili: L. Albensberg v Mariboru, Antonia Konrad |v Bergenthalu, Janez Fluher pri sv. Petru, Fr. Girstmajer mlajši, Jožef Kodela v Melji, dr. Lorber, Janez Robič v Lempaku, Jožef Stau-dinger, K. Udi, nadučitelj upokojeni v Jarenini. 3. Častno priznanje: Marija Dietrih, Frančiška Delago, Marija Furek, Jož. Fistravec v Studencih, Kari Fluher, Feliks Ferk, Roza Gruber, dr. Hirschhofer, K. Huber, Ant. Hren, nadučitelj v Framu, Janez Jauk v Lembahu, J. Jager, nadučitelj v Studencih, Sim. Ješovnik, nadučitelj pri sv. Ropertu, Silv. Fontana. Al. Brezina v št. llji, Marija Kušter, dr. Leonhard, E. Leske, nadučitelj v Rušah, J. Miklošič, grofinja d'Orsay v št. Juriji v Slov. igoricah, J. Reich, nadučitelj pri sv. Lenartu, H. Reichen-berg, Fr. Rola, nadučitelj pri sv. Petru, Franc Roškar v Lembahu, M. Rajšp pri sv. Juriji v Slov. goricah, šola sv. Jakobska in Lovrenčka, grajščina Slivniška, H. Schleicher, F. Simlinger, J. Spritzey, Fr. Šuen, nadučitelj pri sv. Barbari, Franc Weingerl na Pesnici, J. Vacek, Ema Weingraber, J. "VVregg v Slivnici, Jož. Bezjak, J. Walche? v Cinzatu, pristava Ve-trinjska. V denarjih so dobili: 10 fl. F. Windiš, nadučitelj v Slov. Bistrici; po 1 zlat: Jožef Nerat v Krčovini, J. Korman v Grajtu, M. Toplar v Št. Juriji, J. Zemljič, učitelj pri sv. Križi; po 5 fl.: Greg. Poljanec, učitelj pri sv. Lovrenci, Jakob Robič v Lembahu, Rok Škorijanec, nadučitelj v^Makolah, J. Trunk v št. Juriji; po 2 tolarja: Štef. Kovačič, nadučit. pri sv. Marjeti, J. Mlakar v Laporji, Jakob Marko v Glanci, Jož. Zoreč v Studencih, K. Skrinjar.. Fr. Smonik in K. Toplar v št. Juriji, Rahle in Mlinar v št. Venčeslu, Frančiška Skerget pri sv Kungoti in Marija Ramutova (za fino sušeno sadje) pri sv. Martinu. Sejmi. 11. oktobra: Maribor; 13. oktob.: Gomilica, Gnas; 15. oktobra: Loče, Račo, sv. Križ pri Slatini, sv. Lenart v slov. graškem okraji, Planina; 16. oktobra: Spielfeld; 17. okt.: sv. Hema; 18. oktobra: Trije kralji v Slov. goricah, Vojnik. Posreda, Mozirje, Trbovlje; 19. oktobra: Oplotnica. Sv. Marko pod Ptujem. (Drago posi-linemštvo — nered na poštah). Koliko zmešnjav, nadlegovanj posestnikov, pisarij in težavnih potov našim že itak preobloženim c. k. žandarjem pouzroči eden sam posilinemški pi-sač! To naj sledeče dokaže : Došla je pozovnica k vaji v orožji (Einberufungs-Karte zur Waf-feniibung) za Simon Tschusch v Zabovcih. Pi-sač pa je v pismu spremenil začetno črko S v nemški Sch, potem pa še b v črko 1, tako da je napisal namesto Sabofzen: Schalofzen. Ta pozovnica romala je pod št. 11969 29/6- 1884. od c. kr. okr. glavarstva Ptujskega v „Schalofzen". Tamošnji obč. predstojnik odgovoril je lepo slovensko po št. 51. 6/r c. k. okr. glavarstvu v Ptuj, da rezervista tega imena nega v občini. C. k. okr. glavarstvo ukazalo je pod št. 12802. žandarjem v Ormož in Središče, naj tega Simona Tschusch iščejo. Iskali so ga Središki žandarji po celem svojem rajonu in naznanili pod štev. 367 l6/r, da tam ne ga s tem imenom rezervista. Iskali so ga tedaj Ormožki žandarji po celem okraji, zelo gori do Tibavec, pa vse zastonj, ni ga najti. — Ormožki žandarji tedaj naznanijo c. k. okr. glavarstvu v Ptuj pod št. 501. 23/7-, da v tej reči ne opravijo nič. Ko pride ta rudeča pozovnica nazaj, natakne si vendar pisač očale in sprevidi, da ni pisano Schalofzen — ampak — Sabofzen, in glej; c. k. okr. glavarstvo je doposlalo pod št. 13837. 28/7- 1884. to pozovnico sem, da jo Simon Cuš-u izročimo, kteri je tukaj rojen in vedno tukaj stanuje in obče znan, kakor po- sten fant. Zakaj nemški pisači iz slovenskega S — nemški — Sch napravljajo? Zato ravno so poštni uradniki pri svoji ekspediciji sploh preobloženi, ker morajo takove napake zavoljo enega posilinemca po 8krat, kakor „Dienstsache" sem pa ta pošiljati. Ni čuda! da ima c. kr. Ptujska pošta takov nered v svojej ekspediciji, da n. pr. dohajajo pisma in časniki inostranski na stotine sem, kteri sem ne spadajo. Tukaj hočem samo deseti del teh zgubljenih sinov (pisem) navesti: 4krat g. župuikov časopis od sv. Andraža, 2krat g. kaplanov časopis od sv. Lovrenca, lkrat gosp. župnikov časopis od sv. Janža, Škrat g. obč. predstojnikov časopis od sv. Andraža, Škrat g. obč predstoj. časopis z Meretinc, 3krat g. obč. predst. časp. z Gajovec, „Frachtbrief" g. Pavla Majerič v Dornovi, Ikr. časp. učitelja v Dornovi, iikr. časp. obč. predst. v Malivesi. karta g. Iglič na Bregu pri I tuji, razun tega pa množina listov in drugih poštnih stvari, ktere vestno zopet na pošto oddamo. Prosimo vse g. „listonoše" naj vestno vse redno zopet nazaj na pošto oddajo, kar v ta kraj ne spada. Iz štlleške doline. Večina tukajšnjih županstev upeljala je slovensko uradovanje po izgledu županstva okolice šoštanjske, katera je na posredovanje vrlega tamšnega župana in njegovega tajnika slovensko uradovanje prva uvedla. Mnogo opavirov delalo se je omenjenemu županstvu od mnogo stranij, posebno od „papirnatega viteza". Toda omenjeno županstvo stalo je trdno pri sklepu svojem. Hvale vredni izgled posnemale so tukajšnja županstva, sv. Andraž, sv. Ilj, krajni šolski sveta županstva št. Janž, sv. Martin na Paki, Skale in okrajni zastop, katerega načelnik g. Fr. Skubic, zdravnik v Velenji, stoji trden kot skala za mili narod slovenski, on se ne plaši peščice zagrizenih šulfereinskih sosedov in je ves unet za blagor okraja. Zgorej navedena županstva naročila so slovenskih tiskovin pri Milici v Ljubljani. Nije Ji tako postopanje posneme vredno? Kako pa ravnajo druga županstva in krajni šolski sveti okraja šoštanjskega? Pri županstvu sv. Florijana, v katerej občini razven vele-čestitega gosp. župnika v Belih vodah nijeden nije zmožen pravilne nemščine, vraduje neka Salamonova modrost, katera s svojo pre-zvišeno glavo celo to občino in Topolsko, ki je tudi popolnoma slovenska, v nemčevalnem spanji ziblje. Na noge pošteni rojaki. Odstraniti se mora tema nevednosti, napočiti dan zavesti narodne. Mar vam nije znano, občinski župani, da le vi ste odgovorni za občinsko poslovanje in uradovanje, smejete li se zanašati, da je vse v redu, kedar vam pisač na nemško pismo s prstom kaže? (Konec prihodnjič.) Sv. Marija v Puščavi. Ker je nek št. Lov-reučan tožil, kako se neki bojijo, da bi njim narodnjak čast vzel, ter ga tožijo, naj jim jo nazaj da, bodi povedano, da je v tej reči bojda nek gospod učiteljskega stanu izvrsten. Tudi tukaj je nek mož, nekda občinski predstojnik, se izjavil, da je bil od istega gospoda zarad žaljenja na časti pri sodniji tožen, a v tožbi zoper narodnjaka v št. Lovrenci tudi ovi gospod ni celo čist, tako si šepetajo saj ljudi, kteri ga poznajo kot drznega preroroka, ki je pred časom trdil, tla v petih letih tukaj uže Slovenca več ne bo. Tudi takšni glasi, da bi ta gospod bil najhuji liberalec in agitator, niso nenavadni. To je dobrega vendar preveč od enega gospoda. — Naj bo. Itak je znan. Lepo ni. Ce že noče biti za Slovence, saj nasprotno bi naj ne bil. Naj bi se spomnil, kje in po kom je postal, kar je. Kaj še „Marijo v Puščavi" posebej zadeva, tako rečem: težko, da bodo tukaj kedaj gospodarili, ki ne ljubijo naše sv. cerkve in nje služabnikov in poleg tega še delajo zoper svoj lastni rod. Nepremišljeno surovost, kakor se je brala v malovrednem časupisu o domačem duhovnem pastirji, koja pisava upeljana je od dveh že starih in znanih mož, je sramota vsakemu poštenjaku in tudi pri-prostemu ljudstvu oči odpira, kaj namerava liberalizem, pa tudi druge surovosti, storjene od enega teh mož poštenemu kmetu, so marsikaterim živ nauk. Težko po pomagalo kaj liberalcem udrihanje nekega moža, poleg železnice, koji ima baje duhovnike za farje in Slovence za cotelne. Na njih sadu boste njih spoznavali, velja tudi tukaj. Iz Ptuja Pretekli teden pokopali smo tukaj g. Antona Kukovec-a narednika 47. peš-polka, ki je služil 20 let cesarja. V vojski je bil 1866. leta proti Prusom in 1878. leta v Bos-niji, kjer si je nakopal plučno bolezen, ki ga je po dolgem mučnem bolehanji pobrala. Zadnji čas je bil pomočni uradnik pri tukajšnji sodniji. Pogreba so se udeležili veteranci, veliko tovarišev in prijateljev. 47. polk je poslal narednika g. Kerse ja kot zastopnika z lepim vencem. Gospod Spindler je posebno kot stari tovariš skrbel za dostojen pogreb. Umrlemu bodi lahka zemlja! —rn. Iz Vojnika. Živel slovenski Vojniški trg! Letos si pokazal, da prebivajo v tebi vrli, pošteni Slovenci. Imel si do sedaj zarad par pri-vandranih posilinemcev nemško lice ali čvrsti domačini, korenina slovenskega trga, so ti krinko ali larfo nemčalsko z lica potegnoli. Akoravno so te sovražniki nemčurslii stiskali od vseh strani, si vendar vse napade vrlo odbil. Od hiše do hiše letali, sladko govorili in obetali, žugali in protili so liberalni posili-nemci slovenskim volilcem, ali vsa njih prekanjena potuhnjenost je bila zastonj. V celih trumah so prišli nagovarjat volilce, naj volijo liberalno ali vse njih nagovarjenje, vse njih prošnje so bile bob v steno. Ko po jutrah ti liberalni posilinemei dolgo spijo, da jim je vsaka božja služba prerana — so na dan volitve že na vse zgodaj po hišah letali, da bi slovenske volilce premotili. In kakošna je bila tudi volilna komisija? Hazun g. Vratariča, vrlega Slovenca, kojega so hoteli neškodljivega storiti, je bila cela komisija protislovenska, akoravno je bila večina volilcev slovenska. Brcali so glas za glasom iz volilnega zapisnika v škodo Slovencem ; protipostavne glasove pa, ki so padali v njih koš, so potrdili. In čuj slovenski svet! vkljub vsem tem smo v Vojniku zmagali _ ne palice, s kterimi so grozili, ne kočije, ktere so razpošiljali, nič ni pomagalo. Slovenci smo dobili večino, ktera je in bo ostala zapisana v zlate bukve Vojniškega slovenskega trga! Ko je šlo h koncu volitve in so liberalci in „šulver-einarji" gledali sramotni propad, so nemirno osupnjeni postali. G. Cotl, ki je nekdaj v Žavci v slovenski srajčki okoli kovačnice skakal, — matere slovenske sin, ki niti ene nemške besedice ni znala, je silno razburjen bil; nam se je usmilil, pa kaj, ko se ni dalo pomagati! G. Hostonski, njegov krstni in g. Kup-nik njegov firmski boter, sta bila silno žalostna in poparjena, videč sijajno zmago slovensko. — Sloveucem poštenim ste jamo kopali, pa ste sami v njo pali. Živel torej slov. Vojniškitrg! živeli srčni Vojniški slov. volilci! živela upanja polna Vojniška slovenska mladina! —živel pa posebno g, Vratarič, ki si vsekal smrtno rano Vojniškemu posilinemštvu! Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar mudi se na Dunaji sedaj in jutri sta poklicana grof Wurmbrand in baron Goedel poročat, kako je bilo v deželnem zboru štajerskem. Ta je bil v soboto sklenjen 4. t. m. Moramo reči, da so se slovenski poslanci hrabro pa tudi modro in zmerno obnašali tako, da so liberalne peteline s tem jako osramotili. Tega se bodo čitatelji našega lista sami prepričevali, ko bodo brali naše poročilo po stenografnih zapisnikih. Omenimo le, da so interpelacije Raičeve silno grizle nemčurje, g. M. Vošnjak pa je s svojim nasvetom, naj bi se činži vknjiženim dolgovom znižati skušali, vrlo prodrl, nemški deželni odbor dobil je nalog o tej reči si glavo beliti. Spremembo volilnega reda pri okrajnih zastopih od g. M. Vošnjaka nasvetovano pa so liberalci zavrgli, boter je bil Schmiderer, se v£, ko bi kmetje toliko pravice pri volitvi imeli, kakor plačujejo doklad, potem bi on ne nosil Seidl-nove krone. G. Raič je z dobrimi kleščami Srejel ormožkih nemškutarjev pokrovitelje tako, a je baron Kubek sam obečal, ka ho treba nove volitve za mestni zastop. Slovenci or-možki, bodite torej pripravljeni — Zveza slovenskih posojilnic izvolila je zopet g. M. Vošnjaka za predsednika in sedež jej ostane v Celji, ob enem je ljubljanski shod sklenil več posojilnic na Kranjskem osnovati. - Čehi na Dunaji snujejo polit, društvo ter hočejo pokazati, da živijo; Čehov je v spodnjej Avstriji več, kakor Nemcev na Kranjskem. — Hrvatska narodna stranka modro postopa, v vsak odsek izvoli v deželnem saboru po 2 Starčevičijanca in 1 poslanca neodvisne stranke. — V Budimpeštu zboruje državni zbor vogerski. — Nemški šul-verein pruski pošilja v Avstrijo koledar, v katerem se na nas Slovane brezsramno psuje, zlasti učiteljem ga dopošiljajo. Vnanje države. Ljudje še vedno ugibajo, kaj neki pomeni tricesarski shod v poljskih Skrnjevicah; najbliže resnici hočejo tisti biti, ki mislijo, da meri proti Angležem; in res nemški Bismark je v Perzijo poslal veliko poslanstvo z nalogom spodrinoti angleški upliv. — Kolera v Italiji ponehava - Freimaurerji v Belgiji morali so malo potihniti, ko je katoliško ministerstvo glavne rogovileže dalo zapreti ali iz dežele iztirati. — Prajzovski, lu-teranski Gustav - Adolf-Verein steguje svoje roke tudi v Avstrijo in brezverni liberalci in katoličani spačeni se jih veselijo, drugo leto hoče glavni zbor pri nas na Češkem obhajati. — Francozi začeli so na Kitajce pritiskavati prav močno in brodovje francosko je bombardiralo mesta pomorska na otoku Formaza. Mesta so baje uže v francoskej oblasti. — V zapadno Afriko, v deželo Angra-Peguena namerava mnogo Nemcev izseliti se. Dobro, ko bi le tudi naše nem-škutarje hoteli seboj vzeti k zamorcem. Za poduk in kratek čas. V Sarajevo. (Dopisuje J. Cagran, veroučitej v Sarajevu.) II. Od Zenice prva štacija „Janjiče" je le radi tega zanimiva ker od ondot vozi pošta v Travnik, Jajce in Banjoluko. Pri štaciji „Dvor" imajo „pravoslavni" v velikem poslopji svojo duhovsko semenišče. Zadnja štacija pred Sarajevom se zove Ilidže-Černotina. Pri Ilidž-ah so jako vroči vrelci in toplice. Od Ilidž le kake pol ure oddaljeno izvira pod „Igman planino" reka Bosna. Kraj se radi tega zove: „Vrelo Bosne". Ob 10. in 16, min. zvečer dovede |elez-nica potnika na Sarajevski kolodvor. Železniška proga je sč vsem ¿'09 kilometrov dolga. Kako je čuti, se bode dosedaj neprikladni vozni red tako spremenil, da vlak pride uže ob 7. zvečer v Sarajevo, ter na mesto oh 3/i na 6. še le ob 7. v jutro odide iz Sarajeva. Kolodvor je kake male pol ure od mesta oddaljen. Čaka pa na kolodvoru mnogo lepili fiakrov in hotelskih omnibusov, ki (prvi) po 1 fl. 50 kr. do 2 fl. zapeljejo potnika v me^to, kder ga številne in prav dobre gostilnice, med njimi elegantne, kakor jih Maribor nima, sprejemajo. „Hotel Europe" bo težko v Gradci enakega imel. V Bosno potujoči se pa naj previdijo z legitimacijami, da se okrenejo sitnostim, ker ¡Sarajevska policija iz lahko razvidnih uzrokov na došle potnike paziti mora. Smem policiji tukaj poprek hvalo izreči, da prav lepo in vz-pešno za red skrbi in da o ponočnih neredih v mestu in oV 7 < nič ni slišati. „jevt. je tudi izvrstna vojniško organizirana požarna straža (vatrogasci), ki ima v Terezia-ulici (terezia turšk. = vaga, tehtnica) posebno kosarno, kder noč in dan straži in pazi. Topovi streli iz Sarajevske trdnjave naznanjajo požar. Ker je 85—90°/o vseh Sarajevskih hramov le iz neožganih opek: crpičev in lesa zagradjenih in večinoma s deščicami pokritih in tudi brez posebnih dimnikov, taka velika pazljivost ni odveč in je potrebna. Ime mesta Sarajevo izpeljuje se navadno iz turške besede „Serai", ker so ga Turki ,.Bosna-Serai" imenovali. Ker pa je mesto, kakor številni rimski spomeniki, kterih eden še zdaj v „Bendbaši ulici" na tleh leži, dokazujejo, starše od Turškega gospodstva v Bosni, in je dalje prebivalstvo po vsi deželi še dan danes vse slovansko, tako bi izpeljeval gledč „rajsko" lepe lege" mesta njegovo ime iz „Za-rajsko" toraj „Zarajevo". Imenuje se namreč radi krasne lege mesto „biser sreberne Bosne". Pogled na mesto n. pr. iz trdnjave je velikansko diven. v Smem reči, da kaj enacega svet malo ima. Številni v orijentalskem slogu zagradjeni hrami med zelenini vrti, številne (okoli 150) džamije (mohamedanske cerkve"» in okoli 100 šibkih, visokih, belih in s svitlim plehom pokritih „munar" (turnov) dajejo diven pogled. Kako ves Balkan je padla tudi Bosna v oblast divjih turških čet, ki so porušili staro bosansko kraljestvo in uničiti hoteli vse, karjeker-ščanskega. Mnogo bogatih posestnikov je žali-bog. rešiti življenje in imetje, se poturčilo. Le malo pravih Turkov se je tu in tam naselilo pa sprejeli so vendar kmalo tudi ti deželni jezik : srbsko-hrvaški. Pravih Osmanlijev nima znatno v celi Bosni. Le poturčeni Bošnjaki se imenujejo v Bosni: Turki, posestniki „age", (gospodi) in begovi ali beg-i. Velika njihova posestva večinoma obdelujejo krščanski „kmeti", ki od zemljišnega pridelka tretjino svojim gospodom odrajtati morajo. Da se povrnemo spet k opisovanju mesta Sarajeva nadaljujem, da ima mesto (po štetji 1883) okoli 24.000 do 25.000 prebivalcev in sicer okoli 15.000 Turčinov, okoli 4000 „hriščanov" ali Srbov nekaj čez 1500 katolikov in okoli 3000 španijolskih in drugih Židov. Po narodnosti je okoli 20.000 Srbo-Hr-vatov okoli 3—400 Nemcev ali takih, ki nemški^ govore in ravno toliko Slovencev. Ostali so Cehi Italjani, Magjari, Cigani in Zidovi, 3000 okoli pa je kako uže rečeno španijolov (španskih Židov). Mesto Sarajevo leži ob obeh bregih potoka Miljačke, čez ktero peljajo trije zidani in 4 leseni mosti. Mesto je razdeljeno na več „Ma hal", ali delov. (Viertel). V Sredini mesta ob Miljački dol od „latinske čuprije" (mosta) je bil katolieki del mesta: „Latinluk". Strašanski požar leta 1879 je upepelil ta del mestavin ob enem katoliško cerkev, šolo in farovž. Se dan danes se vidijo razvaline ali pa slabo pokrpane pogoretine „Latinluka". Katoliki so po tem požaru večidel siromaki postali. Najimenitneje stavbe mesta so: Konak, rezidenca ali stanovanje prej turškega „Valija" ali sultanovega namestnika, zdaj pa Nj. ekscelence grl.-majora Appel-a, c. k. namestnika za Bosno in Hercegovino. (Dalje prih.) Smešnica 42. Lovci za kratek čas radi kosmato lažejo. Eden takih burklježev je rekel: jaz ne kupujem več ne smodnika ne svinčenk, potrosim malo hudega tobaka „šnofeca" zajci pridejo vohat, začnejo kihati in se sami ubijejo. Pridem in jih kar poberem. Razne stvari. (Javna zahvala.) Podpisani odbor izreka s tem svojo najtoplejšo zahvalo blagorod-nemu gospodu dru. Francu Jurteli, odvetniškemu kandidatu zdaj na Dunaji za velikodušni dar 100 fl. podarjen našej čitalnici oziroma „Narodnemu domu". Slava vrlemu vzglednemu domoljubu! Čitalnični odbor. (Posojilnica mariborska) imela je v septembru dohodkov 16.716 fl. 21 kr., izdatkov 14.236 fl. 55 kr., torej prometa 30.952 fl. 75 kr. (Prečastiti gg. duhovniki!) Ker je učna knjiga „Einleitung in das Alte Testament" od Dr. Henrika Reusch-a pošla in se ne dobi več pri bakvarjih, prosi podpisani uljudno vse gg. duhovnike, kteri ove bukve gleštajo, naj jih blagovolijo bogoslovski bukvarnici doposlati in ob enem naznaniti, koliko stojijo, da jim bukvarnica stroške povrniti zamore. V Mariboru 7. okt. 1884. Dr. Ivan Križanič, prof. sv. pisma st. z. (Hmelj v Žavci) velja 61—65 fl. izvrstna roba 72 fl. (Nemško-liberalen list) hujskaNemce v boj zoper Slovane pisač: „uns drängt der gleiche Feind: wendische Grosssucht, slavische Hinterlist und Tücke." Kedaj piše „Slovenski Gosp." tako zoper Nemce? (V o j niš k o č. duhovščino) nemčurji in liberalci silno črtijo pa vsi vrli Slovenci jo občudujejo in hvalijo. (Razstava v S e v n i c i) je krasna; c. k. namestnik baron Kübek jo je obiskal in se pohvalno izrazil. (Za sadjerejsko društvo) cesarjevič Rudolfovo je poslanec g. Mib. Vošnjak priboril 30ü Ü. podpore iz deželne blagajnice. (Premeščeni so) sodnijski adjunkti: Jezernik in Bradač v Maribor, Schäftele in Krištof v št. Lenart in Kozje. (V M u t i) bodo vodovod delali ter so 2000 fl. iz deželne blagajnice na 10 let si izposodili. (Železnico meriti) sme ljutomei'ski okrajni odbor od Radgone nad Ljutomer v Ormož. (Gospodarski prevrat.) Naše zrnje so kupci skoraj do cela izpodrinoli na tržiščih zapadne in severne Evrope. Tje vozijo rusko, ameriško in indijsko pšenico. Žato pada zrnju cena. Živina pa postaja dražja in mi je vedno več prodavamo v Italijo in sedaj v Švicarsko in Francosko, ker so Arlsko železnico odprli. Cena živini je lepa. (Novi vincarskired) zaukazuje odpovedovati od 11—30. novembra in seliti se od 15. jan. do 2. svečana. (Podobo Marije Lurške) dobili so za svojo cerkev mariborski č. o. frančiškani iz Francozkega. Veljala je 300 fl. Od č. šolskih sester, kder je bila hranjena, so jo v nedeljo prenesli v velikej procesiji mej sviranjem mu-zike v frančiškansko cerkev. (L i n e š k i škof) slavni Rudigier je na Tirolskem v Montafonu rojen. Ko se je cesar ondi blizo mimo nedavno peljal po Arlskej železnici, spomnil se je tega in djal: Rudigier je izvrsten škof. Ta cesarska polivala je močno razveselila vse pridne katoličane. (Nesreče.) V Jirsovcih je kmet Jož. Mahorič prišel pod voz in se sklal, da je moral umreti, v Blanci je železniški hlapon gluho Nežo Požunovo zdrobil ; v Janežkem vrhi pri Radgoni je tudi voz ubil viničarja Bigeca, v Dramljah pa deklico Nežo Jesenkovo. (Za družbo duhovnikov) so plačali čč gg.: Golinar 10 gkl., Prešeren, Verk H. in Žnidaric po 2 gl.: Zidanšek, Zupanic, Aškerc, Beljšak, Hribernik, Bezenšek, Kramberger M. in IJajtler po 1 gld. LGterijne številke: V Gradci 4. oktobra 1884: 89, 34, 43, 90, 46 Na Dunaji „ „ 44, 17, 61, 53, 90 Prihodnje erečkanje: 18. oktobra 1884. Šiv. X. prinaša to spise: 1. Gorazd: Pesni 1 3. — 2. Dr. Ivan Tavčar: Mrtva srca. Povest. Bajke in povesti o Gotjan-4. Gregor Jereb: Josip — 5. Siiii. Rut ar: Akvi-Vinko V. — 7. Svojmir: J. K.: Usraev. Pesen. — 9. (Dalje). — 3. J.Trdina: cih, 21. Peter in Pavel. — Podmilšok, slovenski pisatelj leja VI. — 6. J. Stai'6: Tožen spomin. Pesen. — 8. J. K.: Obup. Pesen. — 10. L. Pesjakova: Popotni spomini V. — 11. Janez Trdina: Vinska modrost 18—20. — 12. J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. (Dalje.)^ — 13. A. Fekonja: Književna zgodovina slovenskega Sta-jerja — 14. Jos. Cimperinan: Senanus redivivus. — 15. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" izhaja v mesečnih zvezkih po 4 tiskano pole velike osmcrke obsežnih ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Z&hirala. Podpisani župnik izreka tukaj v imenu žalujočega očeta Jakoba Cobelj-na in vse rodbine naj prisrčnejšo zalivalo vsem, kateri so dne 28. sept. 1884 nepozabijivega Jurja Cobeij na Lembahško pokopališče spremili, posebno pro-častitim gg. duhovnikom, prijaznim gg. pevcem, raznim častilcem za cvetlice in vence in vsem, kateri so srčno sočutje med boleznijo in o smrti pokazali, v tako obilnem številu zadnjo pot posodili in lepo molili za svojega preljubega gospoda kaplana. Jožef Flek. Živinski sejem. Na den sv. Simona in Juda, t. j. oktobra 1884 bode velik živinski sejem pri sv. Tomaži nad Veliko Nedeljo, li kteremu se kupci in prodajalci uljudno vabijo. 1 — 2 Nova hiša, z enim nadstropjem, v Babnem štev. 15, trideset minut od Celja, je na prodaj. Hiša ima 5 sob s pohištvom oskrbljenih, kuhinjo, vrtič, mostovž. obokan hlev, perilnico, hranišče, svinjak, senarnico, sočivnjak, vse ograjeno in čez 3 johe zemljišča, za hmeljuik primernega; proda se zraven še živina, orodje, iz proste roke za 5500 fl. Več povč lastnik. 2-2 3-3 Vsem 5. g. učiteljem organistom in šolsk. pripravnikom se naznanja, da je I. zvezek „cerkveni orglavec na deželi" tiskan. Obsega sledeče napeve: za nedelje in praznike I—VIII. (Haydnova, J. Miklošičeva in G. Tribnikova meša, 21 nap. „Pred Bogom pokleknimo") za advent, Božič, sv. 3 kralje, post, Veliko noč, križev teden, vnebohod Gospodov, Binliošti, iresv. Trojico, Telovo, presv. Jezusovo Srce, ¿v. Jožef, sv. Alojzij, sv. ap. Peter in Pavi, Ciril in Metod, sv. Ana, vsi svetniki. Velja I. zvezek 2 fl. Dobiva se pri izdatelju in založniki Karolu Tribniku, kaplan na Teharjib, pošta: Štore. V W. Blanke-jevi tiskarnici ■v Ptuji je ravno izišla nova knjiga: SV. FRANČIŠK, vtemelitelj III. spokornega, reda. Molitrenik zlasti za tretjerednike, pa tndi za druge verne kristijaue. Drugi popravljeni in pomnoženi natis, z pridav-kom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red; sestavljen od Fr. S. Bezjak, župnika pri sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 90 kr., z zlatim obrezom 1 fl. 50 kr. Za dopo-šiljatev po pošti pridene se znesek od 10 kr. 2-3 FRANC SWÄTY, Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žgmic, likere, Franz-žganice in ko-gnaka v Mariboru. Fabrika: v Schmidererjevej ulici št. 3 in 4. Zaloga: v Koroškej ulici stav. 20. priporoča svojo izvrstno žganico iz muškato-vega tropinovca s poroštvom za pravo, vleženo blago. Imenik koristnih bukev, ki so po znižani ceni na prodaj v »T. I ¿eonovi proda-jalnici papirja in zaloge tiskovin: Hrana apostolska bogoljubnim dušam, dana po branji apostolskih listov in družili bukev svetega pisma za nedelje in svetke; 2 dela, S. 1850. Hrana evangeljskih naukov, bogoljulinim dušam dana na vse nedelje in zapovedane praznike v leti. Vsaka knjiga obsega dva dela in velja uiehko-vezana 1 fl. G0 kr. Spisali dušni pastirji na spodnjem Štajerskem; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. Drugi pomnoženi natis. >5 ynon siavi ti spisal Ant. Slomšek. Velja mehi;