K:
>	-J T-
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N; Chicago Street. JOLIET, ILL.
T!m hr«Mt	__
Weekly ki tke United Stote« of America.

_ Wedaeeday Subscription rat«: fa mwrnbm
Fot MB meaner«$2.00 For«hn> Cmutfriw..... $3 00 Telepkone 1048
1 — - -■-——-————— i i ~ _ ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE Of POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 47. No. 47.
JOLIET, ILL., 22. NOVEM BRA (NOVEMBER) 1922.
Leto Vin. — Volume Vin
za pridobitev novih članov in članic v K. S. K. Jednoto.
Glavni odbor Jednote, je imel v mislih že zdavnaj razpisati kampanjo za pridobitev novih članov in članic,toda vsled slabih delavskih razmer, ki so vladale sirom Amerike ni bilo tega mogoče napraviti.. .Ker so se pa zadnje razmere dokaj zboljšale, je odbor Jednote potom referenduma določil razpis kampanje za pridobitev 1000 novih članov (ic) odraslega in 2000 članov in članic Mladinskega oddelka. Kampanja se prične z 1. decembrom 1.1.. .K tej kampanji je glavni odbor poleg sedaj veljavnih nagrad določil še posebne nagrade v skupnem znesku $270, tako za odrasli kakor za Mladinski oddelek. Ker imamo psu večja in manjša društva, po velikih in malih naselbinah, zaradi tega je odbor določil nove nagrade v treh skupinah, tako da bo mogoče manjšim društvom ravno tako agitirati za pridobitev novih članov (ic), in jim bo dana ravno taka prilika do nagrad, kakor večjim društvom. Nagrade so določene kakor sledi: Prva nagrada $50.00; druga $25.00 in tretja $15.00; društva pa
so razdeljena v naslednje skupine: Društva, ki štejejo do 100, članov in članic tvorijo prvo skupino. Društva, ki štejejo od I 100 do 200 Članov in članic, drugo skupino in društva, ki štejejo nad 200 Članov in članic, tretjo skupino. Vsaka skupina društev bo torej tekmovala med seboj in bo tako tudi vsaka skupina posebej opravičena, oziroma deležna predpisanih treh nagrad $50.00, $25.00 in $15.00. Označene skupine se bo vpoštevajo na podlagi števila članstva 1. dec. tekočega leta. Temeljem razdelitve društev v omenjene tri skupine, je dana sorazmerna prilika večjim kakor tudi manjšim društvom do omenjenih nagrad.
Dragi sobratje in sosestre! Kampanja je pred vami Od vas je odvisno kako hitro bomo dosegli zaželjeno število novih članov in članic. Glavni uradniki Jednote sami ne jnotejo predpisanega števila novih članov pridobiti. Pri tem je potreba skupnega truda in dela. Vsak posamezni član, je delničar Jednote. Vsak posamezni član je dolžan delati za napre-
dek organizacije. In če se vsi skupaj oprimemo dela in zavzamemo za naraščaj Jednote, nam ne bo vzelo dolgo časa ko bomo dosegli zaželjeni cilj. Zavihaj mo torej rokave vsi skupaj in podajmo se na delo! Naše skupno geslo v tej kampanji naj bo: 4'Dosega 1000 novih članov (ic) odraslega in 2000 članov in članic Mladinskega oddelka."
Apeliramo na vse cenjene uradnike (ice) krajevnih društev, da na društvenih sejah članstvo vspodbujajo in nagovarjajo, za pridobivanje novih članov (ic) obeh oddelkov.
Pri kampanji želimo vsem skupaj najboljšega vspeha. Torej na delo, da dosežemo predpisano kvoto kakor hitro mogoče!
Z bratskim pozdravom:
JOSIP SITAR, REV. FRANČIŠEK J. AŽBE, JOSIP ZALAR,
gl. predsednik.	organizator.	gL tajnik.
Joliet, III., 18. nov. 1922.
IZVANREDNO KONGRESNO ZASEDANJE.
Washington, D. 0., 20. nov.— Danes je bito otvorjeno izvan-
redno kongresno zasedanje, sklicano po predsedniku Har-dingu v svrho rešitve nekaterih važnih zaostalih točk. Vse kaže na to, da bo zasedanje izredno burno ter živahno, osobito glede sprejema državnega proračuna in nove postave za trgovsko mornarico.
V političnih krogih je zadnja resignacija senatorja New-berry-a iz Michigaraa povzročila veliko razočaranje med republikanci in demokrati; tako so tudi suhači nezadovoljni,ker bo prišla tekom prihodnjega rednega zasedanja prememba Volsteadove postave gotovo na dnevni red.
Jutri se bo predsednik Harding osebno zglasil v kongresu, da prečita svojo običajno poslanico. Posebno kongresno zasedan-
Georgije svoj sedež v zb rnici, so jo navzoči senatorji burno pozdravili, kajti to je prvi slučaj da je bila v zgodovini Združenih držav kaka ženska izvoljena, oziroma imenovana v senat. .Vsled obilnega posla v senatski zbornici bo Mrs. W. H. Felton še le'jutri uradno zaprisežena.'
CLEMENCEAU DOSPEL.
New York, N.Y. 18. nov. — Dane« dopoldne je dospel semkaj bivši fraiiooski ministrski predsednik Clemenceau, znan tudi pod imenom "tiger", ki je igral tako važno u-logo tekom minule svetovne vojne.
Sivolasega, 81 let starega francoskega odličnjaka je sprejemna dieiputacija čakala že pred karanteno in ga odvedla na posebnem motornem Čolnu v Battery park. Clemenoeau je bil pozdravljen od tisočere množice ljudstva. Pred mes-je bo trajalo samo dva tedna !tno hišo ga je pozdravil v žu-(do 4. decembra); ker jetfas za'panovem imenu njegov namesto zelo kratek, gotovi politični |tni Murray Hulbert, zatem se voditelji zelo dvomijo o zažel- je pa Clemenceau podal v Plaz-jenem uspehu. Republikanci za hotel, kjer ostane za časa trdijo naravnost, da nova po-j svojega bivanja v New Yorku. stava trgovske mornarice nika-j Sivolasi francoski državnik, kor ne bo sprejeta, ker ji kon-(ki je bil pred 50 kti za ljudske-gresniki iz zapadnih držav na-j ga učitelja na neki javni šoli sprotujejo iz raznih vzrokov, v Ameriki se je za prisrčen
sprejem iskr:no zahvaljeval; dalje je izrazil pozdrave prijateljske francoske države hrabremu ameriškemu narodu, ki je v najbolj kritičnih časih (minuli svetovni vojni) priskočil Franciji na pomoč. Dalje je omenil, da brez Amerike bi zavezniki ne bili nikdar zmagali. Glede sedanjega stališča Francije napram Nemčiji je vomino in zavarovalnino naj Clemendeiau omenil, da mora tak način, da bo mogoče v tem biti Francija vedno dobro obo-oziru tekmovati tujim pfiCrobro-jrožena ter pripravljena dokler dnim družbam.	ne zadobi garancije, da ji Nem-
Prva senatorica burno pozdra-tčija n« bo več pretila.
vljena.	Bivši francoski ministrski
Ko je zavzela sivdlasa sena-'predsednik Clemenceau ostane torica Mrs. W. H. Felton iz v Ameriki na obisku več dni.
Mnogim namreč ni po volji 5 odstotno znižanje dohodn. davka raznim parobrodnim družbam. Novi zakonski naičtrt trgovske mornarice dalje določa državno podporo onim ameriškim parobrodnim družbam, ki prevažajo ,'našo pošto bodisi pisma, ali zavitke; sprva je bil določen brezplačen prevoz; dalje se bo skušalo preurediti to-j
Kampanja za 1000 novih članov je otvorjena. Začnimo in ddujmo, da bo čim preje končana! V
- Kampanja za 2000 novih članov Mladinskega oddelka je o-tvorjena. Začnimo in delujmo, da b6 čimpreje končana!
ŠTEVILNE ŽRTVE POTRE- Važno SA V JUŽNI AMERIKI
Santiago, Chile, 17. inov. Pregledana poročila katera^e
izdal minister za notranje zadeve kažejo, da je znašalo skupno število onih, ki so bili ubiti tekom potresa zadnjo soboto le 548 oseb.
Število poškodovanih pa je le deloma omenjeno ter se našteva 837 takih slučajev. Poročila pa označujejo poškodovane, ki spadajo pod kategorijo Vallenar in Charnal, kot nešte-vilne.
Poročilo pravi, da je obstajalo uničenje Antofogaste iz delnega uničenja nekaterih privatnih pomolov, izgube večjega števila čolnov in ladij ter poškodovanja brezžične brzojavne naprave. Mapel, Toco-pilla, Mejillones in Pampa Šali trera,; vsi ti kraji so ušli nepoškodovani. V Ta-ital je odnesel morski val osem čolnov.
Mesto Vallenar je v razvalinah in število mrtvih znaša 333 ter poškodovanih približno 600. Dvanajst jetnikov je bilo ubitih in osemnajst poškodovanih, ko se je porušila jetniš-<n ica.
Ves nižje ležeči del mesta. Charranala je izginil in med u-nicenimi poslopji • je trgovski mestni del, železniška postaja, neka šola in strojne delavnice. Število mrtvih znaša sedemnajst in poškodovanih dosti več.
V Copiapo je bila uiniČena skoro polovica vseh poslopij in nadaljna poslopja so tako razdejana, da ni mogočo stanovati v njifi. Jetnišnica, sodnijsko poslopje, gledališče in cerkev, vsa ta poslopja so bila uničena in občinska hiša, poštni urad in nadaljni uradi so bili močno poškodovani. V tem kraju je bilo ubitih štiri in šestdeset ljudi.
Materijelna škoda, prizadeta vsled zadnjega potresa znaša nad 100 milijonov dolarjev.
zborovanje delavskih VAŽNA KONFERENCA ZA
no-
voditeljev.
Washington, D. C., 17.
V. m bra. — Jutri se bodo v tem mestu sestali predsedniki vseh narodnih delavskih organizacij v svrho nastopa povodom bližajočega se izvanrc*!-nega zasedanja. Ker se jc zvedelo, da so namerava pri prili. kongres, zasedanju uvesti strogo protidelavsko, ozir. proti unijsko postavo, bodo skušali voditelji unijskih delavcev ta načrt preprečiti.
Dobro delo storiš samemu sebi in drugim, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K S. K. Jednoto.
Sestava novega nemškega kabineta.
Berlin, 20. {novembra.—Ker je stari Wirthov kabinet podal svojo ost-vko, je bilo naročeno Viljemu Cuno, predsedniku Hamburg-ameriške parobrodne družbe, da naj skuša sestaviti nov kabinet; mesto odstoplega državnega kanclerja Dr. Wir-tlia je nastopil Wm. Cuno. Novi nemški kabinet obstoja sledeče:
Fijnance, Andrej Hermes.
Notranje zadeve, Herr Kar-dorf, član industrijske, ali ljudske stranke. >
Državna blag. HorrvHamm, pristaš bavarske .stranke.
Trgovina, Herr Ceser, demokrat.
Ekonomija, Herr Raumer, industrije©.
r Javna dela, Dr. Henrik Braun.
Vojna, Dr. O. Gessler, demokrat, bivši član Wirthovega kabineta.
Mesto ministra zunanjih zadev bo prevzel ali dosedanji nemški poslanik v Londonu Dr. G. Stahmer, ali baron K v. Neurath, poslanik v Rimu.
Bivši "Wirthov kabinet je v-sled tega odstopil, ker ga niso hoteli socialisti več podpirati v raznih finančnih in repara-cijskih zadevah. . Sedanji (Cunov) kabinet ima izmed celokupnega -števila poslancev državne zbornice 195 svojih pristašev.
iti
Over the Top" bomo dospeli, če stopimo vsi v kampanjsko vrsto!
r:: •
VEZNTCOV.
Lausanne, šflfca, 20. nov. — Vsfcd odločne zahteve zavezniških delegatov se bo vršila bližnja iztočna mirovna konferenca v tem mestu za zaprtimi durmi ali na tajen način. Delegatje bodo zborovali v veliki "Casino" dvorani. Današnjo preliminarno sejo je otvo-
ril predsednik švicarske republike g. Haab z lepim pozdravnim nagovorom: "Mir ljudem na zemlji!"
Z jutrišnjim dnem bo zasedanje te konference oficijelno otvorjeno.
V obče se sodi, da se bo na tej važni konferenci doseglo zaželjeni mir med Turčijo in zavezniki, ozir. Grško.
•Načelnik ,tu)i£ke delegacij^ Ismet paša se je izjavil, da turško ljudstvo želi mir; vendar da je bilo na podlagi Wilsono-vih točk prevarano. An gorska vlada odločno zahteva popolno svobodo in suvereniteto .samostojnega naroda.
Dokler ne bo mir sklenjen in podpisan, se ne bo vršila nobena seja javno; v kolikor je mogoče soditi bo trajala ta konferenca približno tri tedne.
Lord Curzon, načelnik angleške delegacije je francoskemu ministrskemu predsed. Poin-care in italijanskemu ministr. predsedniku Mussoliniju • že predloži'! zahtevane točke Anglije v zadevi sklenitve iru s Turki. Vseh točk je 15; Sig. Mussolini dvomi, da bodo Angleži vse zahteve dosegli, ker so prevelike. V zahtevah Angležev še ni označen datum e-vakuacije Dardenel in Carigrada im nastop zaveznikov, v slučaju da Turki ne bi hoteli mirovne pogodbe podpisati.
Vlado Združenih držav zastopata na tej konferenci Richard Washburn Child, poslanik za Italijo in Joseph C. Grew, a-meriški minister za Švioo. O-bema je bi'1 na preliminarni se-
Ali imate za prihodnjo sejo kakega novega kandidata? Ce ne, skušajte ga pridobiti!
ji podeljen častni sedež poleg francoskega ministrskega pred seduika. Ker se te važne konference vdeleži tudi Amerika in Japonska, je to po sodbi višjih diplomatov veselo in ugodno znamenje za dosego svetovnega miri* — Mnogo zanimanja na seji zbuja tudi novi italijanski ministnski predsednik Prof. B. Mussolini sedeč poleg grškega zastopnika Venizelosa.
Turki obdolžujejo Grke, da so levti velike turške pokrajine skoro do cela opustošili; vsled česar je nad en milijon Turkov brez doma in strehe. Turki so pripravljeni skleniti mir, toda le pod pogojem, da jim bo stalen mir zagotovljen.
Ko je švicarski predsednik otvoril prvo prelimiiuarno sejo je sledeče omenil:
"Naj bi Božja Previdnost pripomogla, da bi bila grško-turška vojna zadnji čin te grozne tragedije, ki je zadnjih šest let nadlegovala Evropo in del Azije. Švica iskreno pozdravlja došle delegate na švicarski zemlji ter iskreno želi, da bi ta konferenca dosegla zaželjeni uspeh za trajno ohranitev miru v korist vseh narodov na svetu.
Vseh delegatov je na tem zborovanju okrog sto. Turki, kakor se je zamoglo dognati, bodo odločno obstojali na svojih načelih in zahtevah. Angor-ska vlada je namreč Imet paši naroe-ila, da se »ne sme vrniti preje domov dokler ne doseže vseh zahtev, v nasprotnem slučaju bodo Turki vse svoje delegate ob povratku obesili.
Sultan dospel na obisk Malta.
Malta, 20. nov.—Danes je
semkaj dospel odstavljeni turški sultan Mohamed VI., katerega so pripeljali na angleški bojni ladji *' Malaya' \
Odstavljeni sultan bo moral vsled zahteve angorske vlade vse dni svojega življenja preživeti na tem otoku v prognan stvu.
Prečitajte velike nagrade, razpisane za razna društva v sedanji kampanji!
GLASILO K. S. K. J^^OTE,J&	JL922.
i*
| Društvena naznanila in dopisi j
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Vida št. 25, Clevolancf, O. se naznanja članstvu našega društva, da bomo imeli izvanredno sejo dne 26. novembra t. L v Knavsovi dvorani ob pol 2. uri popoldne. Zato ste prošeni člani, da se gotovo udeležite te glavne seje, kjer bo več važnih točk* na dnev
nem redu, za ta dan preloženih se med letom 1922; zaeno bo treba tudi izvoliti odbor za L 1923.
Prošeni ste, da vsak čdan voli za uradnike take sobrate, ki so zmožni, in ki bodo delovali v korist društva in za napredek K. S. K. J., (ne pa samo sa č^tt — in društveno plačo? --)
Ker je prihodnji mesec zadnji v letu, bo treba zaključiti račune, kakor tudi prepisati društvene knjige za prihodnje leto 1923. Zato ste prošeni v-si člani (ice), da gotovo plačate svoje asesmente za to leto na seji dne 3. decembra, če pa to ni mogoče, pa vsaj do 20. decembra 1922, ker potem ne bom več sprejemal ases. od nobenega člania (ice), pa naj si bo
r.e kdor hoče.
K sklepu naznanjam, da se ne bo nobenemu članu (ici), ki bi ne plačal ases. za december istega kreditiralo, pač pa bo vsak tak član (ica), ki bi bil društvu dolžan na ases. — suspendiran, kakor to določujejo to pravila K.S.K.J. Clen XIV. točka 110, stran 47. Radi tega so prošeni člani in članice našega društva, da gori priob-čeno naznanilo vpoštevajo. S sobratskim pozdravom, Anton J. Fortuna, tajnik.
Iz urada drnšt. sv. Petra št. 30, Calumet, Mich.
Tem potom se naznanja, da bo imelo naše društvo svoje letno (generalno) zborovanje v nedeljo dne 10. decembra. Takoj po prvi sv. maši kot po navadi bo redna mesečna seja, in kakor hitro bode s stvarmi katere spadajo k redni seji rešeno, potem se bo takoj začelo generalno zborovanje. Ker je generalno zborovanje velikega pomena za vsakega člana, za obstanek, kakor tudi za napredek društva, , zaradi tega so vsi, v bližini stanujt>či »člani povabljeni in veže jih dolžnost da se tega zborovanja vdeleže. Ko gledam več let let nazaj, to društvo je bilo en krat največje društvo po številu članov in članic pri K. S K. Jednoti; a danes??!
Nekoliko temu vzrok je ta: Med tem "časom je bilo nekoliko novih društev ustanovljenih in v pretečenih /par letih so bile delavske razmere zelo slabe; zaradi tega se je približno ena tretjina članstva preselila druge kraje, in veliko teh je prestopilo k drugim društvom Nekoliko krivice se zamore pripisati tudi temu, ker so društveni uradniki /po večini že priletni, postarani možje, dasiravno imajo izkušnjo v društvenim poslovanju, vendar pa niso dovolj delavni za pridobitev novih članov(ic). Zaradi tega bi bilo koristno, da si pri tem gen. zborovanju izvolimo v odbor mlade može, take kateri imajo upliv med mladim narodom, ki se ne bojijo truda, ampak bodo z veseljem delali zato da se število čflanovOc) pomnoži v korist društva in K. S. K. Jednoti. Nadalje opozarjam (prosim) vse člane (ice), da bi prispevke za mesec december poravnali najpozneje do 20. decembra, da mi bo mogoče ob koncu leta čisti račun predložiti staremu in novemu odboru, kakor tudi vse dru-
,Tudi vam naznanjam, da kateri se ne udeleži letnb ali glavne seje bo po društvenem sklepu kaznovan za en dolarji samo ako je kateri Član bolan a-jli da mora ponoči delati je te
štvene stvari v najboljšem redu kaznioproščen drugače pa ne;
i torej člani pozor! Edino de-
izroedti mojemu nasledniku S sobratskim pozdravom, John R. Sterbenz, tajuiik.
lo, ali pa bolezen vas oprosti.
Še enkrat se Vas opominja vsi člani, da gotovo pridete ob določenem času na sejo; s»edaj nas je malo več, da si lahko izvolimo odbor tako, da ne < bo
VABILO NA SEJO.
Tem potom uljudno vabim
vse člane dr. sv. Srca Jezuso-	..JBBBBP
vega št. 54, v Chisholm, Minn., rabil eden^lan drzah djeh u-
da se vdeležite prihodnje glavne seje v nedeljo, dne 3. decembra ob 10. uri dopoldne, v na-
radov, recimo, kot zastopnik in nadzornik ali tako dalje«; potem hodi čez loto na mesečne
vadni društveni dvorani na ka- razun par drugih sam od-teri seji se bode volil odbor za bor. Ali m dolžnost vsakega
prihodnje leto 1923.	posameznega člana, da priha-
* ^ 1V J A v , v, la redno vsak mesec na drust-Dolžnost veze vsakega člana, *	in	svoje ^
da se« vdelezi te seje in voli po	^ k tako da se lah_
svojem najboljšem prepričanju ^
uradnike,ki bodo delovali v korist in napredek društva in Je-Zatorej pridite vsi na sejo in si izvolite društvene u-radnike po svoji volji; kateri član se ne bo te seje udeležil, se bo postopalo ž njim po društvenih pravili.
Sobratski pozdrav,
Frank Okoren, tajnik.
VABILO NA VESELICO
katero priredi v korist cerkve sv. Jurija So. Chicago, III.
Društvo Marije Čist. Spočetja, štev. 80, K. S. K. Jedmote na Zahvalni dan (30. nov. 1922) v Ewing dvorani, 9480 Ewiug Ave.
S tem uljudno vabim vse naše članice, kakor tudi vsa druga cenj, sosedna društva in prijatelje naše cerkve, živeče v South Chicagu ter okolici. Začetek ob 7:30 zvečer. Za dobro postrežbo bo pres-krbel odbor. S sose8trskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica.
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 88, v Mohawk, Mich.
Tem potom uljudno vabim člane goriomenjenega društva, da bi se polnoštevilno udeležili redne mesečne seje, dne 3. dec., ker imamo nekaj važnih točk na dnevnem redu in te točike bi morale biti rešene že pri seji dne 1. oktobra. Ne, bom naznanjal vzroka, da se ni rešilo točk takrat, to je znano nam, kateri smo bili navzoči, dne 5. novembra bi se morala seja obdržavati, ali ni bilo mogoče zaradi nenavzočnosti članov. Na prihodnji seji, dnei 3. decembra se bodo vršile volitve društvenega odbora za prihodnje leto; torej člani vsi skupaj; ne pozabite priti k prihodnji seji in volitvi.
Dalje se priporoča vsem članom, da bi asesment za mesec december plačali vsak po svoji moči še pred 20. decembrom, kot društvena pravila govorijo in to zaradi zaključka knjig za leto 1922, tako da bodo imeli pregledovalci knjig dovolj prilike pregledati račune in da bom lahko oddal čiste knjige tajniku za prihodnje leto.
K sklepu pozdravljam vse 'Mane našega društva, in one kateri so na potnih listih, ter vse člane in članice spadajoče h K. S. K. Jednoti. Jednoti pa želim dober napre-Josip Rozich, tajnik.
dek.
ko pošlje razpisani asesment ob času na Jednotot Ali je morebiti to dolžnost samo društvenega odbora morda zafb, ker nosi častno ime: predsed-inik ali tajnik in tako dalje! Rad bi videl, da tak član, kateri rad opušča • društvene seje prevzame za drugo leto kakšno slično uradniško mesto, da bi bil za kaj odgovoren; na primer naj postane društveni tajnik, potem bo videl koliko je ta čast vredna ko bi prišel sam f par člani na sejo in bi se dobilo le par dolarjev prispevkov; po desetih dnevih se mora asesment poslati, na Jedno-to; člani niso plačali, kaj ho-j češ drugega, pojdi do pozablji-vega člana od enega do drugega pa pobiraj denar kakor kak
"insurance" agent. Vprašam Vas: kaj mislite, da je to lahka stvar za društvenega tajnika? Ne. O tem sem že sam prepričan, ker sem imel večkrat to čast, da sem moral biti poleg društvenega tajnika tudi društveni kolektor; torerj Vas še enkrat prosim vso člane, da v prihodnje prihajate bolj redno na društvene seje. - Nadalje Vam tudi naznanjam
da meseca decembra se bo pobiral posebni prispevek $1. Kakor znate, je bilo sklenjeno še maja meseca, (ako niste še pozabili) da vsak član plača dva dolarja v društveno bla? gajno namesto da bi prirejali kako Veselico; en dolar se je plačalo junija, drugi, dolar se bodo pobiralo sedaj decembra; torej da ne bodete vpraševali: zakaj je pa ta dolar?, ker jaz ga
bodem pripisal zraven drugih mesečnih prispevkov in tako se bode tudi skupno kolektal; torej da bodete znali zakaj in v kak namen je. Sami ste si tako določili, torej ni treba godrnjati na tajnika, zato ker to od vas zahteva, kar si sami odločite. O
Š3 enkrat vas opominjam, da gotovo pridete na prihodnjo sejo ob sedmi uri zvečer, dne 2. decembra, ker nevdeležba bo pod kaznijo: in ta kazen no bo samo na papirju, isto se bo moralo tudi plačati; pa ne da bi kateri rekel: Ja, zdaj pa grem, kazni pa res nočem pla-j. čati; jaz pa pravim, da tudi druigikrat pridite nalašč; vsi boste videli, če boste mene s tem kaj razjezili, ali pa bodočega tajnika.
S sobratskim pozdravom da vsega članstva K. S. K. Jedno-te. Anton Krašovec, tajnik.
NAZNANILO.
Članom dr. sv. Družine št. 136, v Willard, Wis. se naznanja^ da bo v nedeljo dne 3. decembra takoj po prvi sv. maši društvena glavna ali letna seja, na katero sta prošeni vsi člani, da se iste polnoštevilno udeležite. Na tej seji bo poleg drugega tudi volitev društvenega odbora za leto 1923. Člani, kateri dolgujete še na asesmentih ste prošeni, da svoj dolg poravnate.
Na daljo se naznanja rojakom, da kateri namerava pristopiti v naše društvo, da so
zdravniško preiskovalni listi že pri zdravniku v Greenwo-odu, Wis. Društveni zdrav nik je Dr. Fr. Boeckman.
Tudi se prosi novopristople člane, da zdravniško preiskovalni list odpošljejo takoj društvenemu tajniku, da odpošlje vrhovnemu zdravniku in na glavni urad K. S. K. Jednote.
Rojak! Pristopi v naše društvo dokler je še prost pristop! S sobratski mpozdravom, Ludvik Perušek, tajnik.
dobi te karte, naj vseeno pride Rocaue iz Plovne (50 milj od-na sejo in naj to tajnici nazna-1 dal jeno) da so našo mladino ni. V^rok, da katera članica'pripravili za prvo so. obhajilo,
morda ne bo dobila te kartice bo ta, ker jaz nimam njenega pravega naslova, ali pa karta kje na pošti zaostane. Izvzete od prihodnje seje bodo samo bolne članice in one, na potnih listih, živeče v drugem mestu.
Namen te seje je velik. Poleg drugih važnih točk dnevnega reda imamo na vrsti tudi volitev novega odbora za leto 1923.
K sklepu prosim še vsako članico, da naj poravna vse a sesmente tekočega leta, če je katera ž njim zaostala. Meseca decembra bo mora namreč zaključiti cel6letni račun; te
ga pa ni mogoče sestaviti, če sestre ne plačajo ases.najkas neje do 20. decembra. — Torej naievidenje pri seji dne 4. de cembra!
S sosesstrskim pozdravom Jožefa Menart, tajnica. 1277 Norwood Rd.
d se je vršilo meseca julija; sv. birmo smo pa imeli v mes-u Ekalaka, Mont. (20* milj oddaljeno od tukaj) Zakrament sv. birme so podjeliH mil škof M. (k Lenihan iz Great Falls, Mont., za kar gre vsa čast Father I. O. Rocaue, da so se potrudili za naše otroke. S sobratskim pozdravom, Matt Jerman, slovenski farmar.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 90, v So. Omahi, Neb. se naznanja vsem onim članom,' kateri niste bili na drtištveni seji ta mesec, (to je novembra), da je društvo sledeče sklenilo zaradi prihodnje glavne letne seje: Seja se vrli kot po navadi prvo soboto, to bode 2. decembra; a prične se pa ob 7. uri zvečer ne. ob' 8, kot druge seje, ker na tej seji vsi znate, da bo več dela in volitev odbora za prihodnje leto.
Vabilo na sejo.
Vsem članom dr. Mar. Zdravje Bolnikov št. 94, v Sublet, Wyo. naznanjam sklep zadnje mesečne seje, da se morajo vsi člani, živeči v bliži Subleta v-deležili prihodnje letne seje dne 10. dece. t. 1.
Ker Imamo več veznih točk na dnevnem redu, prosim, da se te seje polnoštevilno vdek^ no letno sejo. žite; kdor se ne opravičeno ne vdelezi te seje, bo moral plačati $1.— v društveno blagajno. Sobratski pozdrav, John Krumpacnik, - tajnik.
Vabilo na glavno letno sejo.
Uradnim potom se naznanja vsem članom dr. sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis. da se za gotovo vsakdo vdeleži glavne seje dne 3. decembra ob 2. uri popoldan; kateri član se me vdeleži te glav ne seje, se bo ž njim postopalo kaior določujejo društvena pravila. Na tej seji se ima voliti odbor za leto 1923. torej člani pri volitvi odbora bodite previdni da postavite dobre <č<laii£ v odbor, ki bodo gledali ^a prospeh in dobrobit društva; ako se kateri član brani sprejeti kak odborniški posel nikar ga ne silite, kjer pregovor pravi, da prisiljena reč ni dosti prida. Apeliram pa tudi na vsakega člaua, kateri bo predlagan, oziroma izvoljen naj se nikar ne brani prevzeti mesta odbornika, naj se vsakdo pokori večini članov, saj čez e-no leto bode zopet volitev.
Imamo tudi še drugih par važnih točk na dnevnem redu prihodnje seje.
Jt Torej še enkrat: OLani, nikar ne pozabite nedelje dne 3. dec. Vsi na sejo, le bolni člani so izvzeti in tisti, ki nujno delo ta dan opravljajo, toda ker je nedelja mislim, da bo malo kateri na delu, domače delo, naj se pa odloži za drugi dan; vsaj enkrat na leto si vzemite čas in pridite na sejo, jaz/ kakor tudi drtigi odborniki moramo biti na vseh dvanajstih sejah v letu, pa imamo tudi delo doma.
S sobratskim pozdravom,
John Udovich, tajnik
Mill Iron, Mont. Menda res še ni bilo kakega dopisa iz naše farmerske naselbine priobčenega v "Glasilu"?
Tukaj nas je 12 družin in n nekaj samcev, ki se pečamo kmetijstvom, živinorejo in mlekarstvom. Kakor povsod je tudi tu v Montani farmarsko življenje bolj trdo; pa vseeno še izhajamo, osobito letos, ker smo imeli dobro letino.
Naša naselbina leži v južno-iztočnem delu (CarteT okraju) države Mont., šest milj odda-jeno od državne meje Južne Dakote. Pšenice smo letos pridelali od 15 do 36 bošljev na akcr; rži od 15—30; ovsa 35— 75; tudi razna zelenjad, ali vrtni pridelki so dobro izpadli. Bas, ko smo z mlatvijo končali, sme nameravali voziti žito na bližnji trg, — pa nas je zima prehitela. Pretečem teden je ves čas deževalo, danes (15. nov.) imamo pa Velik snežni zamet; torej net vemo, kdaj nam bo mogoče spraviti pridelano žito v denar. Kakor kaže, se bo to zimo zemlja lahko dobro odpočila za drugo leto.
Ker smo oddaljeni od mesta, so prišli semkaj father T. O.
Lokalne vesti.
CERKVENI "FAIR". Novembra 25., 26., 27., 28., 29 30. in decembra 2. 1922.
Cerkveni "fair" se bodo pričel v soboto dne 25. novembra in se bode trajal skozi celi teden, to je: . Novembra 25, 26, 27, 28, 29, 30. in decembra 2. 1922. Tem potom se obračamo do naših rojakov s prošnjo: Udeležite se te naše cerkvene veselic v velikem številu in pomagajte k dobremu i-zidu iite. Mi smo imeli v letošnjem letu prav veliko stroškov, toda zaradi slabih delavskih razmer pa malo dohodkov in zato nam je bil "Fair" v korist nase cerkve sv. Jožefa neobhodno potreben -za pokritje cerkvenih in šolskih stroškov. Zatoraj: Farani in resnični prijatelji naše slovenske cerkve Sv. Jožefai, pridite na "Fair", da bode dober vspeh zagotovljen. Vaše pomoči potrebujemo!
Za razvedrila in zabavo bode na raznovrsten način preskrbljeno. Naše žene in dekleta bodo pripravile lepe "stan*
Vabilo na letno sejo.
Vsem cenj. šlanom dr. sv. Jeronima št. 153,v Canoi^sburg, Pa., se naznanja, da se je sklenilo na zadnji redni seji, da se mora vsak član vdeležiti prihodnje glavne seje, dne 3. decembra. Ako se kdo iste ne vdeleži brez •tehtnega vzroka, bo plačal $1.— kazni v društveno blagajno.	t S sobratskim pozdravom,
John Pelhan, tajnik.
te", pri katerih bode lahkd vsakdo poskusil svojo srečo in ponesel, če mu bode sreča mila, kaj lepega domov. Ne m# remo si kaj, da se ne bi zahv lili že danes onim faranom, H
so poslali toliko lepih dobitkov in darov za te "štante". Vi majhen dar je dobrodošel in vsak najmanjši -dar bode tedaj z hvaležnostjo sprejet.
"Konjički" že tudi nestrpno čakajo za običajne dirke, ki so na dnevnem redu v tednu (Nadaljevanje na 6. strani v 3. stolpcu.)
Vabilo na sejo.
Tem potom naznanjam članicam dr. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, 0.,;da naj se všaka sestra udeleži seje dne 4. decembra (prvi pondeljek v mesecu) ob 7. uri zvečer v navadnem prostoru. Na to sejo mora priti vsaka sestra, ker ie bilo tako sklenjeno na zad^ nji redni mesečini seji; katera se prihodnje seje ne vdeloži, bo morala plačati 50c globe.
Vsaka članica bo dobila posebno karto, ali vabilo na glav-To karto pri-nosite s sabo in jo dajte pri v-ratih zborovalne dvorane; ta kartica vam bo služila v izka-•ilo, da ste se vdeležila seje. Če pa slučajno kaka sestra ne
VABILO NA
SLAVNOST DESETLETNEGA OBSTANKA
Slovensko Samostoj* in Podpor. Društva
WAUKEGAN IN NORTH CHICAGO
«
DNE 30. NOVEMBRA 1922. v Slov. Nar. Domu v Waukegan, ID.
Začetek točno ob 2. uri popoldan.
VSPORED: Pozdravni nagovor po predsedniku.
Rožici................ poje Mladinski odsek S. S. P. D.
Ptiček................poje Mladinski odsek S. S. P. D.
Predica...............poje Mladinski odsek S. S. P. D.
Po jezeru — samospev..................Jennie Celarec
Rdeči Sarafan — dvospev......Mimi Kirn in Mary Barle
A Sweet Briar — piano solo..............Rosie Grahek
Stephanie — piano solo .....................Mary Lah
Alpine Violets — violin in piano......Louis in Mary Lah
Somewhere a Voice is Calling — violin in piano
...........................Louis Lah in Mary Lah
IGRA v 5. dejanjih:
LOVSKI TAT. Osebe:
Hrast, gozdar v Trnovem ..................g. Pavel Peklaj
Cilka, njegova hči ......................gdč. Rosie Dolenc
Jevšar, njegov pomočnik....................g. Ignacij Jereb
Dolinar ....................................g. John Mesec
Venceij, gozdar na Otlici....................g. Tomo Troha
Osat, njegov pomočnik....................g. Fr. Malavašič
Manca, njegova žena ......................ga. Mary Bartel
m__l^'l	___i JI • V	m	t
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Tratnik Pavle, France, gostilni
gostilničar v Trnovem.........g. Lovro Ogrin
\ki hlapec..................g. Mihael Miller
Orožnika ....................gg. Toni Gosar, Ant. Kogovšek
Vodja igre.................................g. Frank Brus
(Med tretjim in četrtim dejanjem preteče en mesec—med drugim in petim dejanjem po ena sprememba.) -h- Po igri:
11.	V mraku......-:.poje Čitalniški pev. zbor. SI. Nar. Dom
12.	Ti veselo poj......poje Čitalniški pev. zbor SI. Nar. Dom
Na veselici, kakor tudi med dejanji svira Slovenska godba.
Po izčrpanem programu prosta zabava in ples. šaljiva pošta!	Oranžni ples!	Cvetlični ples!
z nagrado plesalki, ki bo imela največ pomaranč. Ob 11. uri zvečer žrebanje vstopnic. Dobitek: krasna stenska ura "Regulator", popolnoma zastonj. VSTOPNINA K VESELICI IN IGRI:
Za odraščene moške in ženske po____50c
za otroke do 16 let po..............10c
Veselica se vrši v veliki dvorani do polnoči — pozneje v spodnjih dvoranah.
Za red in vse potrebno na veselici in prosti zabavi be skrbel
VEŠELIČNI ODBOR.
Slu
t *r v,
Na poti v večnost
Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji.
Trpljenje.
(Nadaljevanje in konec.)
delo Kristusovo, ki čisti dušo s tem, da odstrani vse bolest-Sicer pa je nemodro trditi, ii© kali in izmije vse madeže, da je Bog brezbrižen za trplje^ da je čista kakor dragocena nje svojih stvari. "Kdor bi kovina, trdil, da se Bog, zatopljen da-
leč od nas v svoje nedostopno bistvo, ne meni za naše težave
o	*	•
in nesreče aji vsaj samo kot radoveden gledalec, ta bi ga obtoževal, da manj koristi kot kaplja dežja in da je manj radodaren kakor časa pri cvetki." Lacordaire, ki izraža to misel, jo dalje izpopolnjoje, v-poštevajoč svobodo božjo: "Bog se skrije in spet odkrije v ta namen, da ga bolje spoznamo. Njegovo molčanje da le
Trpljenje je neizčrpen vir zaslug. Kakor žila zlata je, odkoder dobivamo) z velikimi nesmrtne zaklade. Te zasluge tvorijo poleg obljub Zveličar-jevih trdno podlago našega u-panja. To je svota za odkup nebes, to 'so biseri naše krone, to je zastava naše sreče, če je res, da se izpolnjuje na naših trpečih udih, na naši zmučeni duši napoved Gospodova: trpeli bodete, tedaj bomo videli tudi z isto gotovostjo, kako
večji poudarek njegovim bese- se izpolni druga: veselili se bo-
dam, kakor potrjuje njegov pokop in vstajenje." Na drugem mestu pripomni: Potreba je obrniti svoj pogled v več-host, da moremo končno presoditi božjo previdnost." (Let-tres, p. 27).
Že s čisto naravnega stališča je bolečina često plodonos-na. Veliko lahko koristi in poda premnogo dobrodejnih naukov. Ne zadovolji se s t* m, da nam kaže pot, ampak nam tudi pomaga hiteti po njej. Napravi nas manj lah-komišljene, globokojše, bolj ljudi. "Bolečina je vzgojiteljica," je rekel zato Shakespeare po pravici. In isto misel vidimo izraženo pri drugem
pesniku: "Bolest, ki trga duše, jih tudi napravlja večje." . Nihče ni bolj proslavljal dobrote in opeval slave trpljenja kakor otroci naše dobe. Alfred de Musset je pisal na primer: "V vsakem zlu je vedno nekaj dobrega in velika bolest, na j, reče, kar kdo hoče,, je velik mir. Naj bo vest, ki jo prineso, kakoršna koli, ko nas božji poslanci stresejo za rame-vedno store to dobro delo, da nas vzbixle od napačnega življenja, in, kjer ti govore, vse molči. Hipne bolečine kolnejo nebo, a velike, globoke bolesti ne tožijo in ne preklinjajo, ampak poslušajo."
Ce sedaj stvar premislimo s krščanskega stališča, tedaj nam postane naenkrat jasno in duša je kakor razsvetljena. "Če Bog pošilja duši trpljenje za trpljenjem, žalost za žalostjo, je to znamenje, da ima z njo velike namene." (Sv. Vin-cencij Pavlanski.)
Krščanstvo je takorekoč vera trpljenja. Trpljenje nam kaže kot pot v nebo, kot mero zasluženj, kot kraljevo pot križa. "Kako dobro je zame, ki ne morem od kupiti v nebesih ničesar razen z zaslugo svoj'.h dejanj, da trpim," je rekel Ma-
dete.
Naša žalost se izpremeni v veselje, naše solze se umaknejo petju sreče in dan povračila bo strgal težko zagrinjalo teme. In videli bomo Kristusa^ ki smo mu sledili v trpljenju, Kristusa, ki Smo z njim živeli.
Res malo razume krščanstvo, kdor se brani trpeti s Kristusom, nositi njegov križ in biti z istimi žeblji na isti zveličavni les svetega križa.
O Kristus, čela s trnjem krasiš, ki ga posvetil je tvoj pot krvavi! Vodnica nam v nevarni je niža-vi. Luč, ki iz svetih ran nam jo žariš.
Victor de Laprade.
V tem je ravno jedro Kristusovega nauka in skrivnost našega namena, da odmiramo sami sebi in da umiramo . z Njim. Kristjan brez trpljenja ni nikak kristjan. V jutro Velike nedelje, tam v večnosti bo poveličani.Odrešenik, ki je stri \ezi groba, poklical k sebi le. tiste, ki so mu sledili tudi na Kalvariji.
Kristus, uči nas trpeti, vtisni našemu pomehkužnemu telesu svoje krvave rane, prebodi nas s svojimi žeblji, kronaj nas s svojim osramočenjem, uči nas razumeti slavo svoje sramote in križaj nas s seboj!
VI.
Na poti.
Na zemlji ne trpimo samo telesnih muk, ampak tudi dušno zlo nam grozi, napada,, muči. Človek je ves'nagnjen k slabemu: Na svet pride z znamenjem davnega greha na čelu, in v duši, ki še spi v nezavesti, že poganjajo kali hudobije. Kolikor bolj raste, toliko bolj čuti v srcu, v svojih udih silno nagnjenje, ki ga tira v zlo. Znan škodljiv duh stoji ob njegovi poti in mu še-
unce de Guenn, "da v^aj s peta v uho ob vsakem koraku trpljenjem nekaj dosežem, ka-j čudne nasvete. Njegovi ne-kor vse slabostne duše. Te'elolžnosti ter njegovi čednosti nimajo peroti, da bi same zlete- ;po nastavljene povsod zanke, le v nebo, in Gospod, ki hoče, 'Kako težko je uiti takemu zada pridejo gori, jim pošlje po- :lezovanju. V njegovem srcu moč. Postavi jih na grmado [divjajo strasti'Vedno huje in iz trnja in pošlje nad nje ogenj huje in pripravljajo silne na-bolečin. Ko je les uničen,! pade.
dvigne se duša očiščena proti nebu kot bel oblek, kot bel go-
Človek, ki ne veruje in ne u-pa v Boga, ki se ne opira na
lob. Duša je doprinesla žrtev 'molitev, je brezdvomno izgub-in ogenj bolečin jo je usposo- ljen. V kako globine se pobil za lehak polet proti nebe-,taplja od dne do dne bolj ne-som. Les je težak, neprima- srečna družba brez Boga. V kljiv, pa zažgite ga in del od svoji zaslepljenosti, svoji blaznega se bo dvignil pod obla- nosti izgubljajo ljudje/vso sre-ke>»	mežljivost in se odpovedujejo
Pomislimo, kako često nam vsej razsodnosti. 'Kar je do-je bolečina moder svetovalec, bro, zovejo zlo in zlo jim je do-Vera je kakor dobra mati. Na- bro. Boj Bogu, sovraštvo njo pozabimo ob prvih uspe- čednosti, smrt vsemu, kar je hih, a ona nas že pričakuje spet dobro in pravo, to je njih ges-
' ob prvih solzah. — Vdano tr- lo.	v
peti, se pravi, postaviti Boga Množica grešnikov sprejema med bolečino in samega sebe. ta boj bolj ali manj popolno, Kdo je že zapisal resnične be- vsi pa mu nudijo pomoč, vsi so sede: Pritegni nebesa v ži-1 odgovorni za posledice, kajti vljenje, da najdeš življenje v vsi sodelujejo za njegovo zma-nebesih. — Trpljenje je torej go.
pokora, ki izpopolnjuje v nas Največje zlo na tej revni ze-
mlji, kjer se kopiči hudo, kjer nas čaka trpljenje na vsakem
ovinku, ni bolezen in ni smrt, ampak greh, to je nravni nered, ki hoče prekrižati božje načrte, usužnjiti pamet in preobrniti zdravi čdoveški razum. Nespametni duh neodvisnosti in neprestanega uživanja, ki ni bil nikdar živejši in predrznej-ši ko v naših dneh, nas sili odvreči vsak jarem, tudi najpo-stavnejši, streti vse vezi in vreči Vse ovire. Svojevoljno, razbrzdano se oprošča duh v-seh vezi in oklepa srce *' vseh slasti. Bog se žali, sramoti in zasmehuje. JSakon, ki ga je dal, da bi bil merilo človeški svol/odi in kakor varnostna ograja, o»b kateri bi varno hodili proti nebe&om po nevarni poti tega življenja, ta zakon se zasmehuje in zaničuje. Grešnik se roga božjemu veličanstvu, neskončnemu veličanstvu, ki ga razodeva -vsa narava. Ljudje- ne slišijo glasu nebes in zemlje, ki oznanjata ime svojega Stvarnika v veličastnem slavospevu. Zaslepljen-ci gredo celo tako daleč, da taje bivanje božje ali dvomijo o njem, kar je pač največji zločin proti razumu.
'Zakaj, kar se o Bogu more spoznati, je v njih jasno; Bog jim je namreč razodel."
"Njegova nevidljiva bitnost se namrel8 od stvarjenja sveta umsko vidi na delih, tudi njegova večna moč in božanstvo, tako da so neopravičljivi; zakaj dasi so Boga spoznali, ga niso kot Boga častili ali se mu zahvaljevali, ampak so postali ničemurni v svojih mislih in je otemnelo njih nespametno srce: imenovali so se modre, pa so se ponemnnili in zamenili so veličanstvo neminljivega Boga s podobo minljivega Človeka in ptic in četveronožcev in pla-zivcev. Zaraditega jih je Bog prepustil po željah njih srca v neČifetost, da so skrunili svoja telesa na sebi" (Rim. 1, 19--24).
In apostol izkleše nato v strogih potezah strašno podobo greha, ki bi si je človek skoro ne upal obnoviti, in nadaljuje:
"In kakor niso za vredno i-meli, da bi v spoznanju ohranili Boga, tako jih je Bog prepustil malovrednemu življenju, da počenjajo nespodobnosti, polne vsake krivice, hudobije, zlobnosti, lakomnosti, polne zavisti, umorov, prepira, zvijače, malopridnosti, podpiho-valne, obrekljive, prevzetne, napuhnjene, v hudobijah iznajdljive, staršem uepokorne, nespametne, razuzdane, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja" (Rim. 1, 28—31).
To je slika paganstva iz časa, ko je bilo rimsko cesarstvo na višku, v času, ko je bila rimska kultura jv najvejčjenj razcvetu. In, grozno, v tak propad hočejo zapeljati našo ubogo današnjo družbo, ko ji hočejo s satansko besnostjo iztrgati krščanstvo.
In vendar "dobro poznajo božji zakon," pravi sv. Pavel, 'j*da so smrti1 vredni, kateri počenjajo .take reči, pa ne samo počenjajo, ampak; tudi pritrjujejo drugim, ki tako delajo" (Rim. 1, 32).
Kadar grešnik Boga razža-li, pa£o navadno njegov pogled ne seže tako daleč. Svoji strasti, pozabivši na postavo. To je vse. Ne misli na te, da bi tajil Boga, ni njegov namen, da bi ga žalil, ampak sploh ne misli na to. Božji zakon ga ovira in -zato se ne meni zanj. Večina grehov je navadno storjenih v navalu strasti in v slabosti, posebno med kristjani.
(Dalje sl«di.)
Ali imate sa prihodnjo sejo kakega novega kandidata? Ce ne, skušajte ga pridobiti!
Prečitajte velike nagrade, razpisane za razna društva v sedanji kampanji!
4 leta v ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Kako je nastala pravoslavna cerkev?
Zaprte papeževe poslance jc bizantinski cesar strašil na v-se načine ter jim pretil s trpljenjem; poslanca se končno
omehčata ter obljubita Focija v vsem podpirati. Fociju
d o volita da se snide v Carigradu v apostolski cerkvi zbor na katerega se pokliče tudi pregnanega patrijarha Ignacija. Biriči so prignali Ignacija z otoka Mitibene na cerkveni zbor, kjer so zborovali privrženci Focijevi ter cesar in Bardas. Focij zahteva od
Ignacija da se odpove . časti patrijarha, toda Ignacij, zvest svoji službi je zagovarjal svoje pravice ter odkril hudobije Focija in njegovih privržencev, ter trdil, da papeževa poslanca ne prizna kot zakonita sodnika, ker Focija nista zavrnila, ampak ga odobrila za patrijarha in dopustila na zborovanje. Ignacij se sklicuje in pritoži na rimskega papeža. Zbrani škofje, privrženci Focija se ne zmenijo zato,temveč ga obsodijo in odstranijo, Focija pa priznajo za patrijarha; na poznejših sejah prebero papeževa pisma, toda ne tako kot jih je papež spisal, ampak tako, kot jih je Focij prenaredil in pokvaril. Ignacija so hoteli s silo pripraviti na odpoved. Ignacij, skrivaj posvar-jen da mu hočejo iztakniti oči sreJčno zbeži v sužnja preoblečen skozi vojaške straže.
Meseca avgusta sta papeževa poslanca odpotovala iz Carigrada v Rim, žnjima tudi cesarjev odposlanec Leon, ki je s seboj vzel cesarjevo pismo, zagovor Focijev ter zapisnik carigrajskega zborovanja. O-koli novega leta 862 dospejo vsi trije v Rim; papeževa poslanca sta samo to povedala papežu, da je patrijarh Ignacij odstavljen, Focij pa potrjen. Cesarjev odposlanec je izročil papežu že omenjene listine; ko papež Nikolaj I. listine pregleda, takoj sprevidi, da sta njegova poslanca prekoračila meje pooblastila, ter da se njegova pisma niso prečitala vsa, ampak le pokvarjena Foci jeva, katera je Focij prenaredil. Zato je pa papež Nikolaj razsodil, da je neveljavno vse, kar se je v Carigradu dogodilo, sklenilo in zvršilo. To obsodbo je papež odkrito povedal v listih na cesarja in Focija, ki jih je dal cesarjevemu odposlancu Leonu meseca marca 1. 862. ko se je vračal v Carigrad; ker je pa sumil, da Focij in cesar tega ne bosta razglasila, zato je poslal papež cerkvam na vzhodu okrožnico, da patrijarha Focija ne prizna ter da je Ignacij še vedno zakonit patrijarh čarigrajski. Nedol-go po odhodu cesarjevega odposlanca pride v Rim menih
TVflgtaofeti e fcgnacajevejm' ljs--tom; v tem listu je patrijarh Ignacij natanko razložil vse dogodke in prosil pomoči. Sedaj Še le je papež zvedel za v-so carigrajsko hudobijo in goljufijo. • Meseca aprila leta 863. skliče velik zbor škofov, da 'bi ž njimi vse pravično presodil in razsodil. Na tem zboru lažnjivega Focija obsodijo ter mu prepovedo vsako cerkveno opravilo in ga končno izobčijo rz cerkve z izjemo, da se šele na zadnjo uro ta kaz^n prekliče. Pri tem so obsodili tudi škofa Gregorja, ki je Focija posvetil; vzeli so mu v-se pravice do kateregakoli cerkvenega opravila ter mu zagrozili, da bo izobčen, če se predrzne še opravljati kako cerkveno opravilo.
Cerkveno kazen so naložili tudi nevestnima poslancema, ker se nista držala papeževega
navodila ter sv. Cerkve; toda ošabni Focij se ni vdal temveč se je odločil an pripravil na po-polen odpor proti papežu. Cesarja Nikolaja je prepričal, da rimski papež nima pravice v-mešavati se v državne zadeve, da nič ne velja kar je storil za Ignacija, katerega je cesar odstranil; nagovoril je celo cesarja, da je papežu pisal zelo oduren list; v tem listu je naravnost tajil papeževo vrhovno oblast nad vso cerkvijo. Focij je pri tem zaeiel razpletati svoje zmote, posebno dve njegovi zmoti sta bili zelo nevarni za našo cerkev. Prva njegova zmota je bila, ko je trdil, da je v Carigradu prava cerkev, daje prvenstvo prešlo iz Rima v Carigrad; zahteval je, da bi on imel vrhovno oblast nad cerkvijo ne rimski papež, ki je bil pravi naslednik sv. Petra; trdil je, da je vrhovna oblast rimskega papeža prešla iz Rima v Carigrad in patrijarha takrat,
ko se je cesar preselil iz Rima v Carigrad; kot bi Kristus dal oblast kakemu rimskemu mogotcu ne pa galilejskemu ribiču Petru, ki je postavil svoj a-postolski sedež v Rimu odkoder je vladal sv. Cerkev z oblastjo, katero mu je izročil Kristus; to oblast je hotel Focij za se , da bi on vladal v Carigradu ne pa papež v Rimu.
Dalje je Focij očital rimski cerkvi ikrivoverstvo, 4 zato ker je sveta Cerkev molila v veroizpovedi da sv. Duh izhaja od očeta in sina. Focij je to tajil,' ter trdil, da sveti Duh izhaja samo od očeta ter lagal, da tako uče grški škofje; ti dve zmoti sta bili temelj za odpad od Rima. * Focij je še dosti drugega očital sv. Cerkvi kar pa je bilo vse le napad, da bi jo z lažmi ogrdil; napadal je njene obrede, očital je rims-skSJmi papežemi in ^katoliškim) vernikom, da zaničujejo ožen jene duhovnike; da se postijo ob sobotah, da v postu jedo mleko, da si katoliški duhovniki brijejo brado in da pri sve ti maši rabijo nekvašen kruh Taki^cTbili očitki Focijevi po leg verskih resnic, katere je tajil, ter zlival svoj srd nac papeža. Papež Nikolaj je takoj spoznal nevarnost, prizadeval si je, da odstrani vse to, Focij pa je ostal trdovraten, za to je v dolgi okrožnici do škofov Vzhodne cerkve očita zgoraj imenovane stvari.
Focij je 1. 867 sklical cerkveni zbor v Carigrad; kaj se je vršilo na tem zboru, se ne ve natanko, ker je Focij vse zapisnike zbora pokvaril. Na tem zboru je Focij s svojimi privrženci izročil 3z . cerkve* rimskega papeža, ter vso ki so bili njemu zvesti (papežu). Tu se pač vidi, kako visoko je letel napuhnjeni Focij, ker se je povzdignil nad rimskega papeža, poglavarja vesoljne sv. Cerkve ter ga izobčil; pri tem pa je šuntal in ščuval proti papežu. Nemško-rimske mu cesarju je obljubil, da ga bo tudi on pripoznal za cesarja, če papeža spodi iz Rima. To so bili res žalostni časi za sveto Cerkev in nje poglavarja. Valovi razkola in krivo-verstva iz Carigrada so grozili potopiti Petrovo ladjico in nje krmarja, pa varoval jo je nje ustanovitelj. — Kristus.
Valovi so besneli. Carigrad se je odtrgal od Rima, ž njim so se odtrgale cerkve na vzhodu, po Balkanu in mali Aziji ter vsa vzhodna cesarstva. Nasprotniki svete Cerkve so se veselili, Cerkev pa žalovala Tu je pa tudi Bog posegel v-mes. Prvi, ki ga je zadela šiba božja je bil Bardas,katerega so na cesarjevo povelje umorili v njegovem šotoru; umora se je udeležil tudi Focij. K-malu zatem je bil umorjen cesar Mihael; zadavili so ga
v postelji.
Po smrti Mihaela leta 867a
prevzame vlado cesar Bazilij. Ta je Focija odstavil s sedeža patrijarha ter ga zaprl v samostan; nazaj je pa poklical pre* ganjanega patrijarha Ignacija. Cesar in Ignacij sporoči*, ta vse te dogodke v Rim te* prosita papeža, da naj skliče vesoljni cerkveni zbor, da se zacelijo globoke rane carigraj-ski Cerkvi. V listih sta cesar in patrijarh v krasnih besedah priznala, da je rimski papež od Kristusa samega postavljeni glavar sv. Cerkve. Poslanci so šli z listinami v Rim, med tem je pa papež Nikolaj umrl, kateremu je sledil papež Hadrijan II. Cari-grajske poslance je papež slovesno sprejel, hotel je vse lepo nazaj urediti in razrešiti zamotane carigrajske zmote na škofovskem zfboru v Rimu; zbor pa se je nekoliko zavlekel, ter se je vršil se le L 869. Po zboru je poslal papež poslance v Carigrad ter dal navodilo, kako naj ravnajo. Odobril j*e namen Ignacija in Bazilija, da se skliče vesoljni cerkveni zbor; voditi in predsedovati mu morajo papeževi poslanci in namestniki. Potem je izročil še knjigo veroizpovedi in podložnosti do rimskega papeža, ter ukazal, naj to knjigo podpiše vsak, ki se bo udeležil vesoljnega zbora. Vesoljni zbor se je pričel 5. oktobra L 869. Predsedovali so res papeževi poslanci, ki so imeli prvo in odločilno besedo, Na-vedenci so spretno in uspešno branili vrhovno oblast papeža, dalje so odločno povdarjali o visoki oblasti, papeževi ter niso ničesar opustili; tudi onQ knjigo so vsi zborovalci podpisali, nekateri bolj neradi; tudi cesar Bazilij je bil nejevoljen nad odločnostjo papeže-\ih poslancev. Precej sitno je bila razprava o Fociju-in njegovih privržencih; cesar Bazilij je zahteval, da se Focija pusti na zborovanje; upal je 11a kako poravnavo, toda papeževi poslanci so se temu pro-tivili trdeč, da je zadeva že rešena. Papež je Focija in njegove privržence kaznoval in prepovedal novo preiskovanje. Ko je oesar v to le silil, so poslanci dovolili toliko, da naj pride Focij pred zbor, da se mu preberejo nepreklicno veljavni papeževi odloki. Focij je prišel, ostal pa je tako trdovraten, da ni besedice zinil, ampak le samoglavno molčal Obveljala je obsodba papeževa in prav vsi so jo priznali.
Leta 870 so papeževi poslanci odpotovali iz Carigrada v Rim. Patrijarh Ignacij in cesar Bazilij sta pisala papeau Hadrijanu ydanostno pismo ter ga prosila da nekaterinl Focijevim privržencem odpusti kazni, ter da jih sprejme na
prejšnja dostojanstva Papež mi mogel in ni hotel tega dopustiti, pač pa je potrdil zborove sklepe. S potrditvijo, da je carigrajski zbor iz leta 869. za-dobil veljavo vesoljnega zbora po teh dogodkih je razkol prenehal in vzhodne cerkve so se zopet združile z Rimom. (Dalje sledi. J
BOLGARSKI KRVNI ČAJ ako vzamete zvečer jprkega pomaga naravi>
Pregnati prehlad. Vas brani pred influence Utrjuje jetra. Ciste črevesje.
Bolgarski zeliščni čaj je sestavljen iz čistih rož. Utrjuje kri in Vam krepča zdravje.
Na prodaj v vseh lekarnah ali ga pošljemo po poeti priporočeno eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 škatlje za $3.15, aH za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 430 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa-
Zastave, bander* regalije is zlate znake za drnitva ter člane K. 8. K. J.
EMIL BAOHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, m.
22. NOYEMB
1004 N. Chicago St.
BWBj.MapBMMM
Uredništvo in upravniitvo:
note v Zdrttzenik cravat "T
JOLIET, ILL.
Za {lane, na teto Za nečlane
r'Sftyr.;
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL
=
v 13 letno ječo, katero je revež tudi prestal.
Poročilo prihaja iz Pittsbur-gha, Pa.:
Naš rojak Veljko Ankarič, rodom iz sela Erdieivik, kotar Srijem — Slavonija je došel v Ameriko leta 1908; za dobo »lučaja, katerega bomo tu razložili je živel v Sharon, Pa. Dne 27. julija 1909 je bil navedenec v družbi svojih domačinov L. Marcikiča in Stanko Kosevoa. Oba Ankaričeva prijatelja sta mu velela, da naj se odstrani, ker imata med sabo nek važen pomenek; Veljko Ankarič ju je ubogal in odšel domov. Ne dolgo zatem se zglasi v njegovemu stanovanju konstabler (stražnik) ter Ankariča aretira trdeč, da so Lazo Marcikiča našli umorjenega. Ker imajo oblast pričo, da se je Veljko tik pred
umordm nahajal v družbi z Lazo Marcikičem, so ga odvedli* v zapore vsled obtožbe, da je Veljko izvršil umor. _ "
Veljko je pred sodnijo priznal, da je bil označeni dan v resnici skupaj z Marcikičem; toda vsled ukaza se je moral od njega in Kosovca ločiti, nakar jo odšel domov. O tem umoru ni preje znal, dokler ga niso aretirali.
Oblasti*so takoj izdale tiralico za Kosovcem; toda brez u-speha, ker je neznano kam pobegnil.
Ves ta čas, ko so Kosovca iskali, je bil Veljko Ankarič v okrajnem zaporu. Ker pravega osumljenega morilca le niso mogli najti, je bil Veljko dne 2. jan. stavljen pred veliko poroto in obsojen na smrt na vešalih.
Omilovanja vredni Veljko pa ni obupal. Zavedajo se, da je nedolžen je po svojem zagovorniku vložil več prošenj na guvernerja za pomiloščenje od smrtne kazni. Dne 17. aprila 1912 mu je guverner države Pennsylvania v resnici preme-nil smrtno kazen; rešil ga je smrti na vislioah in obsodil na dosmrtno ječo v Western kaznilnici v Pittsburghu.
Oitajte sedaj, kako se je z nesrečnim Veljkom Ankari-čem zatem godilo!
Dva meseca zatem javi Ve-ljku njegov advokat, da so Stanko Kosovca aretirali v St.
V Zlati knjigi K. S. K. Jednote imamo že odmerjene srani za Louisu, kjer se je skrival pod zmagovalce. Tekmovalna borba obeh oddelkov bo sedaj lah- tujim imenom. Zatem so are-ka, ker so društva razdeljena v tri posamezne skupine in za tirauca dovedli v Sharon, ozir. vsako izmed teh skupin so določane enako riepe nagrade. Zdaj imajo tudi manjša društva enako priliko doseči kako nagrado, kakor srednja, in velika društva. Vsako društvo, ki se ne bi hotelo vdeležiti te tekme, bo morda a svoj korak obžalovalo; s primernim številom novih članov odraslega ali Mladinskega oddelka morda lahko doseže kako nagrado t
Na delo torej, cenj. sobratje in sosestre! — V prihodnjem članku vam bomo raztolmačili lahek (način delovanja pri tej kampanji za dosego uspeha.
Uredništvo "Glasila."
Na delo!
Trgovec, ki se ogiba reklame za povečanje števila svojih odjemalcev me bo tako uspeval kot njegov konkurent, ki rad
stopa z oglasi v javnost.
Sadjerejc, ki ne pazi vedno za povečanje svojega vrta, ki vedno ne cepi mladik, ne goji nasadov in ne skrbi za povečanje pridelkov, ni podjeten sadjerejec.
List, ki ne skrbi za vedno večrje število naročnikov, ne uspeva dobro. —
Prav tako je tudi s kako organizacijo, recimo z našo K. S. K. Jednoto. Mnogo nas je že zbranih pod injeno podporno zastavo, toda — še veliko premalo. Lahko bi nas bilo saj 4 krat toliko, ali 50,000. Kaj je temu vzrok t Zato ker smo premlač-ni v agitaciji,pretihi v reklami in preveč mlačni za pridobivan je novih članov. Ako bi se ravnali po načinu naših tekmecev, bi bilo vse drugače. Čas je torfej, da se že enkrat zbudimo iz večletnega spanja. Na kako različne načine delajo reklamo n. pr. a-meriške podporne organizacije, ki se jim dobro izplačuje; to stvar izvršujejo potom oglasov, nagrad in dobro plačanih organizatorjev.
Nikakor ne smemo trditi, da naša K. S. K. J. v obče ne napreduje, bodisi že v članstvu, ali v imovini; gremo sicer vedno navzgor, toda bolj počasi. — Da dospe potnik preje do cilja, mora svoje korake pospešiti, tako naj bo v prihodnje tudi z| nami!
Splošne razmere, ki so nas zadnja leta zadrževale, se obračajo na boljše. Vojna je končana. Delo se odpira. Stavke pojemajo. Priseljevanje je zopet odprto; vse to nam daje priložnost, da se krepko oprimimo agitaciskega dela in sicer nastopimo enkrat z združenimi moomi. Nase geslo maj bo: "Na delo, za 1000 novih članov (ic), to pa v najkrajšem času. V Mladinskem oddelku moramo pa pridobiti 2000 novih nosilcev naše zastave.
Na prvi strani današnje številke je priobčen uradni razpis tozadevne kampanje. Prečitajte ga dobro 1 Ne samo to; tudi ravmajte se po tem oklicu! Ako pomislimo, da imamo vsa reklamna sredstva na razpolago: list za oglaševanje, lepe nove nagrade in nad 12,500 agitatorjev, »če stopi vsak član(ica) v to kampanjsko vrsto,-—potem nas mora navdati zavest, — da lahko zmagamo, samo če sami hočemo T Pri gradbi velike stavbe je treba dosti zidarjev, da jo spravijo pod streho. V odločilni vojni je treba ševilno hrabrih vojakov, da zmagajo. — V tej naši kampanjski borbi maj torej ne bo mlačnežev, ali " slacker-jev" med nami! Vsi na plan! Vsi na krov, da dosežemo cilj!
Ubogi Veljko je sedel po ne- nostiino) zastavo nad ameriž "dolžnem v zaporu od 27. julija, ko. Tedaj je zatrjeval, da je
1 AAA i	• v	_ —. .	__ _	. v	i	___?_______ miata.
t
1909; torej čez 13 let. Med tem časom si je nakopal v ječi hud kostni revmatizem tako, da mu ne bo mogoče opravljati kakega dela zdaj, ko je svobod i n. Navzlic vsemu temu je Veljko zopetne svobode nepopisno vesel in ves prerojen; pravi; da bo kmalu pozabil vse muke, katere je po nedolžnem pretrpel v ječi; star je sedaj 44 let.
Iz gornje^ žaloigre človeškega življenja razvidimo hude posledice nevestnosti in zanemarjenosti onega ameriškega sodnika, ki je Veljka obsodil v večletno ječo navzlic dokazom,
da Veljko ni bil morilec. Takoj potem, ko so imeli pravega morilca v rokah, bi morali Veljka izpustiti na svobodo.
Danes je država Pennsylvania odgovorna za vse trpljenje, tugo, bolezen in sramoto, katero je moral naš Veljko celih 13 let po nedolžnem prestati in pretrpeti. Tu ni nikafeega tehničnega ali pravnega izgovora ali razloga da država ni krivična napram Veljku An-kariču postopala, to pa gotovo radi tega, ker je Ankarič inozetaec in priprost premo-gar. Zdaj je dolžnost jugoslovanskega generalnega konzulata v New Yorku in SHS poslaništva v Washingtonu, da preiščejo Ankaričevo afero in temu nesrečnežu pred celo javnostjo izposlujejo saj nekaj
zadoščenja. Dobro bi bilo ta slučaj tudi v pittsburških an-glefekifli listih obelodaniti, da bo vsa javnost znala, kakna je naša ameriška justica.
PRISELJEVTNJE TEKOM
TRETJINE FISKALNEGA LETA.
New York. Tekom meseca oktobra jo prišlo v Združehe države in bilo pripuščenih 46.650 priseljencev iz onih dežel, iz katerih je priseljevanje omenjeno na določeno kvoto, t. j. iz vsega sveta razun ameriških dežel in onih azijatskih dežel, iz katerih je priseljevanje sploh prepovedano oziroma — v slučaju Japonske — omenjeno le na gotove razrede prebivalstva. — Skupna mesečna kvota pa znaša 71,561, iz česar je razvidno, da priseljevanje še daleč ne dosega dovoljnega maksimuma.
Izčrpale so svojo mesečno kvoto le nekatere dežele z malo kvoto, xot n. pr. Reka, iz katere je bilo pripuščenih 15 priseljencev, d očim mesečna kvota znaša le 14. Španska je izčrpala že svojo celo letno kvoto.
Iz Jugoslavije, katere mesečna kvota znaša 1,285, je bilo pripuščenih v Združene države tekom oktobra 1,264 priseljen-
cev. Jugoslavija ni torej v tekočem fiskalmem letn še nikdar prekoračila svoje mesečne kvote.
Od 1. julija do 31. oktobra je prišlo iz Jugoslavije in bilo pripuščenih v Združene države 4.198 priseljencev. Ker v-sa letna kvota za Jugoslavijo znaša 6,426, je 1. novembra preostajalo še 2,068, priseljencev ki se smejo priseliti do konca fiskalnega leta, t. j. do 30. junija 1923. Ob sedanjem
v. Mercer, Pa., kjer se je dognalo, da je on pravi osumljenec Stanko Kosovac. Navedenec je prienal, da jei on ubil 1. 1909 svojega tovariša Lazo Marcikiča, nakar ga je sodnija, kot pravega niorilca obsodila v ječo od 10 do 15 let, med tem ko je bil nesrečni Veljko najprvo obsojen na vešala, kasneje pa na dosmrtno ječo.
Vsakdo bo mislil, da je bil po priznanju pravega morilca nesrečni Veljko takoj izpuščen svobodo! Toda to so ni
na
zgodilo. Na njegovo veliko žalost je Veljkov advokat me'd tem časom umrl; ker ni bilo nikogar, da bi se bil zanj potegoval, je moral presedeti omilovanja vredni Veljko Ankarič celih 13 (trinajst) let po nedolžnem v ječi.
Ves ta čas pa nesrečni Veljko ni obupal, ampak je zaupal v Božjo pravičnost, da se bo enkrat njegova nedolžnost do-
toku priseljevanja bo Jugosla-	pred ^ te(M je
lja izčrpala ^vojo letno kvoto	_ ____________o J,
bržkone v drugi polovici de-
cembra Potem bo priseljevanje iz Jugoslavije ustavljeno do začetka novega fiskalnega leta.
AMERIŠKA JUSTICA.
Hrvat V. Ankarič prestal 13 let po nedolžnem v ječi.
Iz chikaškega "H. G." posnemamo nastopno Senzačno vest o .nekem omilovt nem Hrvati, "ki ie bil n po nedolžnem na smrt obsojen,
j Veljka v zaporu obiskal Rev. W. K. Thompson, ki je bil 1. 1909 jetniski kaplan v Mercer okraju ječi. Pri tej priliki mu je obljubil svojo pomoč za-dosego svobode iz ječe. Rev. Thompson se je obrnil zatem še do drugih svojih znancev za pomoč nesrečnemu Hrvatu Veljku Ankariču. Na svoj račun je najel odvetnika, ki je 18. avg. t. 1. vložil v Harris-
a se mu je to kazen spremeni- izpustili na svobodo.
slilana, iialiar so Veljka
BOGAT KOMUNIST OB-* JEN.
Med novodobnimi komunisti je najti tudi kako nečastno izjemo, ozir. sodruga, ki se ne ravna po načelih komunizma, da bi se premoženje dolilo in enakomerno lastovalo, ampak je celo, milijonar. Eden izmed takih komunistov je Wm. Bross Lloyd, živeč v Chicagu, kojega premoženje se ceni na $1,800.000.
O tem čudnem komunistu je časopisje zadnja leta na obširno pisalo osobito leta 1920., ko je bil s svojimi 17 "sodrugi" obsojen na petletno ječo vsled ruvanja proti državi Illinois, še za časa minule vojne. Ta čedna banda se je zarotila pro-vladi in jo hotela ovreči. Od časa obsodbe se je bogati W. B. Lloyd branil z vsemi štirimi, da bi ušel roki pravice; toda zaman. Vrhovno državno sodišče je vse njegove prizive enostavno zavrglo ter
dne 15. t. m. določilo, da mora premožni komunist Lloyd takoj nastopiti zasluženo kazen.^ Sodnija mu mi hotela niti dovoliti še mesec časa za u-reditev svojih privatnih#in biz-niškili zadev. Pri tej priliki
je sodnik Thompson celo porogljivo omenil, da je sramota za tako bogatega moža, ker mora romati v ječo. — Čez par dni ga bodo že privedli v spremstvu šerifa v našo znano jolietsko državno kaznilnico. Ker je navedenec ^elo nevaren državi, ga bodo skoro gotovo obdržali za špansko steno dokler mu kazen ne poteče.
William Bross Lloyd je podedoval ogromno premoženje! po svojem očetu Henry D. Lloydu, znanem filantropu v Bostonu. Živel je zadnji čas v Winnetki, znanem predmestju milijonarjev blizo Chicaga.
Svoje premoženje je zadnja leta zdatno pomnožil, ker lastu-je več delnic kapitalističnega lista "Chieago Daily Tribune". Čudno, da ima ta list tudi komuniste za svoje delničarje!!
Lloyd je že več let nastopal kot- radikale. Še za časa sv^lovn^ 'i^jhe so ga v Chicagu aretirali, ker je imel na svojem avtomobilu rdečo (komu-
rdeča zastava njegova zastava; ameriško pa ima samo iz usluge do vlade ZdrdEenih držav.
Ko je nastopila tekom vojne leva stranka socijalistov, je bil Lloyd osobito agilen s pomočjo svoje žene Madge Bird. V-sled preradikainega nastopa se je pa zatem celo sooijalistom zameril, da so ga na narodni konvenciji socijalistov v Bostonu i 1919 vrgli iz zborovalne dvorane. To je Lloyda tako ujezilo, da je ustanovil posebno komunistično delavsko st-i anko, ki je v tesni zvezi s tretjo moskovsko internacionalo v Moskvi.
Lloyd je bil izvoljen v važen urad sarženta "at arms" pri komunistični delavski stranki. Bil je intimen prijatelj zlogas-nega vodje anarhistov. Wm. D. ( "Big Bill") Haywooda, načelnika zveze I. W. W., ki je lansko leto pobegnil v Rusijo, da se izogne Ž0 letni ječL Ker je komunist Lloyd zelo bogat, je lahko položil dvakrat po $10,000.— varščine za Haywooda; zadnjo je moral plačati vsled Haywoodovega bega na Rusko. Dalje so bili njegovi prijatelji vsi znani komunisti in sovražniki naše dežele; tako
tudi John Reed, prvi boljševi-ški poslanik (na papirju) za Združene države, ki je umrl v-sled logarja v Moskvi*
Oblasti v Michiganu iščejo več Lloydovih pristašev, vsled vdeležbe narodne komunistične konvencije m. avgusta t. 1. v nekem gozdu blizu Benton Harbor, Mich. Zaporna povelja so izdana za: L. E Kat* terfieldom iz Dightona, Kans., Edgar Owensom iz Moline, 111. in Maks Bedachtom iz San Frisco. Katterfield je bil z Lloy-dom yred obsojen po zveznem sodniku Landisu od 1t-5 let ječe, Owens na 5 let, Bedacht pa na plačilo $1000.— globe. Po-eg teh bodo morali prestati arisojene kazni še razni dru gi Lloydovi "sodrugi", n. pr.
K. England iz Moline, 111., Niels Kjar; Samuel I*. Han-kin ; Morris A. Stoler, James A. Melsinger, Charles Krumbein, John Vogel in Samuel Ash, v-si iz Chicaga. Pery Shipman iz Rock Island, IIL; Dr. Oscar
J. Brown iz Die. Kalb, 111.; Edwin Firth, Indpls, Ind.; Dr. Carl Sundberg, Chieago, IIL; Niels J. Christensen, Jack Car ney, v Duluthu, Minn, urednik komunističnega) lista "Thei Truth" bo moral plačati $1000.— globe
Op. uredništva: Radovedni smo ,če bo "D. S.", glasilo slovenskih komunistov kaj pisalo o svojem čudnem "sodru-gu'* Lloydu, ali ne !
;eljev 19 slovenskih imen v svetovalnemu odboru pa 11.
Rojaki iz Clevelanda! Držite se prelepega gesla: "Svo-i k svojim!" in podpirajte svoje domače bančno podje-jel
Zahvala slovenskim volilcem v Jolietu.
Dne 7. t. m. s toliko večino zopet izvoljeni zastopnik državne zakonodaje Mr. John L. Walker je dne 14. ,t. m. poslal 'ifr. J. Zalarju, predsedniku Zveze slov. amer. volilcev za Will okraj zelo laskavo pismeno zahvalo v kateri se vsem našim volilcem in volilkam iskreno zahvaljuje za zopetno izkazano mu naklonjenost, ozir. za izvolitev. Dalje pravi, da kot pravi ljudski prijatelj udi nam, Slovencem vedno na razpolago, v slučaju da se ke-naj nanj za pomoč obrnemo. iMvatni naslov Mr. John L J Walkerja je na 208 Grove St. olet, HL
Napredek; slovenske banke.
Prejeli smo na ogled tiskano finančno poročilo, prve in največje slovenske banke v A-meriki: "The North Ameri can Banking and Savings Oomp." Cleveland, Ohio, ki izkazuje s 15. sept. 1922 že nac dva milijona premoženja in sicer:
Zemljiška posest in posojila $700,160.50; druga posojila $216,602.50; bondi in druga vrednostna imetja $876,770.34 inventar (oprava), dolg raznih bank in gotovina na rokah $326,208.91; torej skupaj $2,059.742^5.
Obveiznosti: Glavnica $125, 000.00; surplus in nerazdeljeni dobiček $86,939.61; hranilne vloge (deposits) $1,839.085.46 rezerva za davek in obresti $8,717.18.
Iz gornjega poročila je raz vidno, da navedena slovenska banka v nasi amer. slov. met ropoli (Clevelandu) izvrstno napreduje.
V eksekutivnem odboru razen odvetnika ali pravnega
svetovalca sami Slovenci; tako vidimo tudi v seznamu ravna
ZDRAVSTVENI NASVETL
Pazi, da ne boš nosil slabih čevljev v deževnem vremenu, tfosi vedno tople nogavice. Mo-tre in mrzle noge ti najbolj hi-.
;ro povzročijo prehlad. •
Nosi obleko vedno letnemu Času primerno: po leti ne preozko, v jeseni in pozimi pa ne prelahko.
Ventilacija (zračenje) sob je >ri vsakem stanovanju neob-lodno potrebno bodisi po dnevi ali po noči.
Bodi vedno vesel in dobre volje, kajti skrbi, jeza in otož-nost škoduje človeškemu zdravju.
Ogibaj se vsakega prehlada. Samo majhen prehlad ti lahko:
povzroči pljučnico in—smrt. •
Ne zanemarjaj svojega zobovja. Slabi gnili zobje povzročajo slab želodec, slabo prebavo, slabo kri in razne bolezni Kdor ima čvrsto zobovje ijna pravi zaklad na svetu. Izpiraj si zobovje po vsaki jedi, ta-
so tudi zjutraj in zvečer. •
Bodi zmeren v jedi in pijači. <3e nimaš morda ti svoje mere, jo ima pa tvoj želodec; pazi torej nanj, da bo vedno v redu.
Ogibaj se patentnih zdravil. <3e si bolan, idi h kakemu izkušenemu in praktičnemu zdravniku, ne pa v prodajalno patentnih zdravil.
Naznanilo in priporočilo.
Rojakom v Jolietu in okolici naz-nanjeva, da sva pričela izvrševati samostojno stavbinsko, mizarsko in tesarsko obrt Vsled tega se Vam toplo priporočava, da se obrnete na najti če si mislite hišo postaviti, pregradiB ali prenarediti. Izvršujeva vse delo spadajoče v mizarsko in tesarsko obrt; popravljava in delava tudi strehe, garaže in vse drugo. Obrnite se na podpisana, ki vas bosta najceneje in v zadovoljnost postregla. Svoji k svojimi
FR. STAL2ER IN L£0 FLANDER Slovenska stavbenika in tesarja 1004 N. Hickory St. ali 1601 N. Nicholson St. Joliet, IU.
SO
A Palliative. J
Naznanjam, da imam pregledana in potrjena zdravila iz rož ^ zelišč, ki se rabijo uspešno m vsako bolezen na koži: ogreih, lisajfo srbečici, zastrupi j en jem kože ia ranami. Cena steklenici $1.25.
Moje zdravilo za revmatiiem i* rož je še vsakemu olajšalo trpljenje. Cena $1.00.
Pišite po nje na:
Frank Gradisar,
Box 1100.	Joliet,
Dobe se tudi v lekarni na vc Chieago in Jackson ceste.
Jednota
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 22. NOVEMBRA 1922.
H. i	■ " '. 1 1	'
| k.	potom apeliram, ;na vsa krajevna dru- preselitev tujcev v Nemčijo na'duhovni vodja je bil takrat re-
štva, kakor tudi na vsakega posameznega člana (ico) da se po-upotno dovoljenje, ki se pajktor, sedaj župnik v Walsumu
da na delo in agitira za K. S. K. Jedmoto in pridobi kolikor mo- prosilcu navadno ne podeli. A- "tTT,,~— ~ 1 1 ' ' '----
goče veliko število novih udov. Delujmo Vsi skupaj, da tako ko bi ne bilo te težave, bi ime-kakor hitro mogoče pridobimo 1000 novih članov (ic) v odrasli U na Westfalskcm sedaj še vec in 2000 članov in Članic v Mladinski oddelek 1	|Slovencev nego pred vojno;
Za napredek K. S. K. Jednote, ostajam z bratskim pozdra- trenutno jih utegne biti tudi po
Ustanovljena v Jolietu, in., dne 2. aprila, 1894. Inkorporiran* v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III	Telefon 10«.
RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH:
Smrtninski sklad ....................................$496,728.74
Rezervni sklad....................................... 445,779.30
Poškodninski sklad................................... 12,579^5
Dolgotrajni bolniški sklad............................ 50.25
Centralni bolniški sklad............................... 1,598.75
Stroškovni sklad ..................................... 3,835.79
Konvenčni sklad...................................... 8,680.60
Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 .................$969,249.28
Imetje Mladinskega oddelka .......................... 26,62632
Skupno premoženje ........................$995,875.60
Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. 1.1. je znašalo 19,246 SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. Od ustanovitve do 1. oktobra 1922 skupna izplačana podpora $2,120,755,00
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. JoHet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, ID, Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St,' Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Sbukle, 811 Ave. "A", Evelcth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, $17 East "C" St, Pueblo, Colo.	*
Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Ioliet, 111. • Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III
PRAVNI ODBOR: Joseph Ruas, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": . Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL, dopise, društvene »vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL
vom udani Vam
Josip Zalar, gl tajnik.
=
Iz urada gl. tajnika K. S* K. J.
Na prvi strani današnje številke "Glasila", priobčeno je uradno naznanilo, s katerim se naznanja otvoritev kampanje za pridobitev 1000 novih članov(ic) odraslega im 2000 člandv in članic Mladinskega oddelka. Omenjena kampanja se prične i dnfem 1. decembrom t. 1.
Glavni odbor Jednote je v to svrho določili posebnih nagrad in sicer tri nagrade po $50.00; tri po $25.00 im tri po $15.00. Teh devet nagrad je določenih za odrasli oddelek in ravno tako je določenih jednakih devet nagrad za Mladinski oddelek.
Pri kampanjah, ki smo jih imeli v preteklosti, so imela manjša društva precej težkoo tekmovati z večjimi društvi po večjih naselbinah. Ob takih prilikah se je trdi'lo, da manjša društva nimajo prilike do magrad, ker večjim društvom po večjih naselbinah se nudi obširnejše polje za pridobitev novih članov in članic, kakor pa manjšim društvom* po raznih manjših naselbi'niah. Da se pa take težkoče odstranijo in da se da vsem društvom prilično sorazmerno priliko do nagrad, je glavni odbor Jednote doloedl za prihodnjo kampanjo razdelitev društev v tri skupine ali razrede, namreč društva, ki bodo štela 1. decembra t. 1. 100 ali manj članov in članic, spadajo v prvo skupino in bodo tekmovala med seboj. Tako bodo tudi orna tri društva te skupine, ki bodo v teku kampanje pridobila največje število novih 'članov in članic, opravičena do treh nagrad v znesku $50.00; $25.00 in $15.00. Drugo skupino tvorijo društva, ki bodo štela 1. dec. t: 1. 101 do 200 .članov in članic. Ta skupina društev bo zopet tekmovala med seboj in bo opraxiče-na do istih nagrad kakor prva skupina; in društva, ki bodo štela 1. dec. 1922 več nego 201 tčlana(ic), bodo spadala v tretjo skupino. Nagrade, ki veljajo za prvo in drugo skupino, veljajo istotako za tretjo. S tem bo dana približno enaka prilika vsem društvom v tekmi za pridobitev movih članov (ic) in ravno tako do razpisanih nagrad.
Iz predstoječega se lahko razvidi, da se je glavni odbor pri določbi nagrad, oziral na vsa društva in njih okolišičdne. Vpoštevalo se je težkoete, ki so ovirale marsikatero društvo pri prejšnjih kampanjah. V smislu določila glavnih uradnikov Jednote se ne bo treba bati manjšim društvom, da jih bodo večja društva v kampanji prekosila. Skoraj vsem društvom se nudi enako priliko do razpisanih nagrad in zato je tudi dolžnost vsakega društva nastopiti z vsemi močmi za pridobitev novih članov in članic.
Ako pogledamo druge organizacije, vidimo kako se agitira za novo članstvo. Nam nasprotne organizacije se poslužujejo raznih sredstev, reklam "in agitacij, da dobijo kolikor mogoče ^veliko število onih, ki bi morali pristopiti k naši Jednoti. Vsak posamezni (olaai teh organizacij je vesten delavec in agitator. Vsak deluje po svoje in priporoča svojo organizacijo. In kaj delamo mi T Mirnim očesom gledamo, kako se dan za dnevom, ogovarja, sramoti in blati našo dično Jednoto, ter odvrača one, ki so imeli namen pristopiti k naši Jednoti. Bodemq li še nadalje držali roke križem in gledali delo tnaših nasprotnikov mirnim potom? Ne, dragi sobratje in sosestre! Našega, spanja naj bo dovolj. Zdramimo se in posnemajmo druge. Po-dajmo se na delo vsi kot eden in agitirajmo za našo dičmo Jednoto. Ni nas treba bi ti sram, da smo člani (ice) K. S. K. Jednote! Rav.no nasprotno! Ponosni smemo bi ti-na svojo organizacijo, kot najstarejšo slovensko katoliško podporno organizacijo.
Glavni odbor Jednote, je določil* kampanjo za pridobitev novih članov in članic obeh oddelkov. Razpisane so v ta namen posebne nagrade. Naša dolžnost pa je oprijeti se dela in skupno agitirati in pridobivati novih moči pod zastavo K. S.
Jože Stabelj:
Slovenci v Nemčiji.
____tamkaj v Vestfaliji
so nam izginili — več ne doseže jih naše oko....
(O. Župančič, Duma.)
Naselitev Slovencev v Nemčiji — zlasti v rensko-westfal-skem industrijskem okrožju — ima nedvomno zanimivo zgodovino. Mimogrede bodi o-pozorjeno na romanja Sloven cev v Aschen, Andernach in Kelmorajn (Koeln), ki so trajala tja do leta 1776. (in še pozneje), ko so bila prepovedana z dekretom dvorne pisarne na Dunaju z dne 30. januarja 1776. Po sporočilu so se vršila ta 'romalija" vsakih sedem let in udeleževali so se jih posebno Slovenci iz Kranjske. Koroške, Štajerske in Prek-murja. Romanja so se vršila vedno s slovenskim narodnostnim značajem. Na poti in pri vhodu v Koln (Kelmorajn) so peli romanji slovenske cerkveno . pesmi. Nekaterikrat so bili pogoščeni od kolskega župana in mestnega uradni št-va, ki so se zabavali nad slovenskim petjem in slovenskimi plesi. Začetek teh romanj sega do leta 1454. in še nazaj Malokomu bo znano, da so i-meli Slovenci v Aachenu slovenski beneficij, ki ga je oskrboval slovenščine Zmožen duhovnik. Ta beneficij — imenovan beneficij sv. Cirila in Metoda — so ustanovili leta 1495. meščani mest Ljubljana in Kranj.
Ustno sporolčilo je vzdrževalo med Slovenci spomin na tamkajšnje kraje. Ni pa tudi dvoma, da je ostal marsikateri "romar" v Porenju kot obrtnik ali si dobil kakršnokoli službo. Priboril si je morda celo dobro in ugodno mesto ter vabil od doma še druge za kruhom v tujino.
Tradicija na "taičland" je ostala med Slovenci, glad po kruhu, pohlep po sreči in denarju so se pridružili, pričelo se je izseljevanje. Danes pa — bodi tako ali tako — je v Nemčiji do 20.000 Slovencev, na katere smo skoro pozabili
kakor malomarni starši svojih otrok. Za slovenske sinove tam pi^eko zelene vode se še večkrat pobrigamo — časih prav sebično iz ljubezni do njihovih dolarjev — a bratje na seVeru so nam izginili malo da no i^ spomina. Lepo in u-mestno to ni, najmanj pa še koristno slovenskemu narodu. Slovenci v Ameriki so precej dobro organizirani, do 195.000 jih je, imajo 14 slovenskih časopisov v 126.000 izvodih a Slovenci v Nemčiji so skoro brez vsega in se morajo boroti v vsakem posameznem slučaju, kar nam kažejo spodnje vrste.
Če govorimo o Slovencih v Nem$iji, mislimo vedno na o-ne, ki prebivajo v rMisko-west-falskepi industrijskem okrožju. Naj sledi tu kratek oris njihovih razmer. Vsi podatki so iz neposrednega vira, torej čisto verodostojni. Vsem, ki so jih prispevali, bodi izrečena najsrčnejša hvala. A. Nekaj zgodovinskega pregleda.
Ko je pripomogla nemško-francoska vojna nemški industriji posebno v rensko-west-falskem premogovnem okraju do mogočnega razvoja, je poskusilo v 80. letih preteklega stoletja par sto Slovencev svojo srečo v Nemčiji. Kot iz-učene rudarje so jih takrat
cenitvi .jugoslovanskega konzulata v Dusseldorfu najmanj 20.000, ki'bivajo v resko*west-vsled velikega pomanjkanja falskem industrijskem okra-
delavcev -takoj prijazno spreje-
•ju.
li in dobro plačali. Že po naravi žilavi in vzrasli v največjem pomanjkanju so se izkazali predvsem Slovenci kot zelo sposobni za trdi in težki poklic v nemškem rudarstvu. Nemški industrijalci so spoznali dobre lastnosti slovenskega rudarja, zato so pošiljali v slovensko domovino nemške a-gente, ki jim je bil dodeljen vedno eden ali pa tudi več zgovornih Slovencev, da naberejo slovenskih rudarjev za nemške rudnike. Radi velikih obljub — prosta vožnja, obilen zaslužek, lepo stanovanje —, ki so jim dajali agentje in radi velike sprejemljivosti za nove in veilike naJ5rte, je zapustilo v 90. letih tisoče Slovencev, dostikrat z vsem imetjem, v posebnih vlakih svojo ljubo domovino, sinje domače nebo, prijazne griče in zelene vinograde in so prišli v deželo z daleč žare-čimi plavžami in visokimi dimniki, v okolico, ki v svoji hladnosti in brezčutnosti ni dala odmeva njihovi mehki naravi in njihovemu verskemu čutu. Včasi niso našli obljubljenih stanovanj, ampak so se morali s svojimi družinami nastaniti v barakah, ki so si jh stesa-li v največji naglici. Navadno so jim pa odkazali stanovanja — ne vedno najboljša — v delavskih kolonijah. Na ak način so ohranili Slovenci pogosto med seboj prisričen stik tudi v tujini, so varovali radi sknpnega bivanja svojst-venost in dali tudi s svojimi rutami, s svojimi narodnimi pesmimi in s svojim lepim materinim jezikom celim cestam slovensko lice. Tako so se Slovenci naselili le v gotovih erajih, ki so dobivali zopet in zopet iz domovine novih nase-jencev. Se do danes so se ohranile večje slovenske kolo-iwje, tako n. pr. Hambornu, v Meerbecku pri Morsu, v Gladbecku in v Osterfeldu. . V drugih krajih bivajo več ali manj raztreseno skoraj po vsem rensko-wefs.ttfalskem .industrijskem okraju, n. pr. v okrožju vecklingliausena, v Bueru, Gelsenkirchenu, Wanne, Ha-jinghorstu, Castropu, Dort-nundu, Essenu, Borbecku, Oberhausenu, v Sterkrade, Gerthe, Hordelu itd.
Okoli 1. 1900. je bilo gotovo 20.000, ki so narasli 1. 1914. na 25.000. Tedaj je prišla pa vojna, ki je pobrala mnogo sabo j sposobnih Slovencev; tako e korakalo >p. pr. pri če,tek sep-embra 1914 čez 200 Slovencev z godbo in z več zastavami na kolodvor v Gladbecku, da odrinejo k dvojim regimentom. Nekateri se niso nikdar več vrnili, počivajo v hladni tuji zemlji, drugi so ostali v domovini, mnogo vojaških žen se je polotilo potem tudi doinotožje in tudi one so odrinile v slepi nadi na boljšo usodo in v upanju, da bodo lažje izhajale, nazaj domov.- Tako je padlo število Slovencev do konca vojne gotovo na 12.000. Po končani vojni jih je mnogo zopet poiskalo svoje prejšnje delo, družine so se po večini zopet vrnile in še v zadnjem času jih poskuša na tisdČe priti na Nemško, deloma da se rešijo bede v domovini, deloma pa tudi, da se na .tak način umaknejo vojaški obveznosti, pogosto z zvijačo in s tem, da.se izo-gnjejo obstoječim naredbam. Nemška država je namreč glede na 'stanovanjsko stisko in radi brezposelnosti navezala
B. Njih gmotno stanje.
Slovencev v Nemčiji je najmanj 95 odstotkov rudarjev. Do pravega blagostanja jih je spravilo bore malo. Tuintam naletimo na slovenskega rokodelca, pač tudi na slovenskega trgovca in gostilničarja. Zaradi spremenjenega življenja, pogosto tudi vsled pomanjkanja zdravega in pametnega domačega gospodarstva, se nekatere družine prav težko prerivajo skozi življenje.
Komaj je sin odpuščen iz šole, ga pošljejo v rudnik, da pomaga služiti za družino. Do-raščajoča hči gre v tovarno ali h gospodi v službo. Še v mladostni starosti menijo večinoma, da so že dovolj dozoreli za lastni dom in za lastno družino. Preslabotne so pa dostikrat niih rame, ki bi na njih mogli nositi težak zakonski jarem.
Wiljem Koster, ki si je pridobil za Slovence veliko zaslug. Temu društvu so sledila druga v Meerbecku, Hochheide, Glad-beck, Obermarseloh, BUer, Osle rfe ld, Recklinghausen, in
td. Načeljuje jim navadno od škofa imenovan duhovnik. Ravno ta društva so čisto slovenska, v njih se govori le sle-slovenski in razpravlja slovenski. Največje društvo je v Gladbecku, ima 180 članov. V vseh društvih skupno je do 3000 članov.
Poleg teh je še kakih 10 ta-ko^plenovanih " avstrijskih "-društev, pri katerih je do 90 odstotkov vseh članov Slovencev. Ti se še pač niso mogli sporazumeti z novonastalim položajem, da bi društvo preos-novali v slovensko. Veže jih še po vojni raztrgana vez pripadnosti k nekdanji av6tro-ogrski monarhiji. Preveč so oddaljeni od svoje domovine, da bi se mogli uživeti v nov položaj. Da pravilno pouči Slovence o dejanskih razmerah, si je postavila za nalogo tudi "Zveza katoliških slovenskih društev v rensko-westfalskem industrijskem okraju" s sedežem v Gladbecku, ki je bila u-
Pohištvo še ni plačano, |st^<>vljena 29. januarja 1922 pride prvi otrok, bolezni se na- v ^beeku. Do sedaj se je

"Avstrijci" veljajo dobri, dobrodušni, nialo
selijo v hišo in raj, ki so o njem sanjali pred zakonom, se je spremenil v dolino solz. Tako začnejo marsikatere družine z bedo in stisko in to se nadaljuje tja do smrti. , Ne zmorejo tega, da bi si opomogli. Poleg teh so'pa seveda tudi družine, ki se v vsakem oziru v snagi, v prizadevnosti in v čednostih naravnost odlikujejo, da, nekaj družin si je pripomoglo celo do bogastva. Zelo . bogate družine so pa med Slovenci v Nemčiji le izjeme. C. Kako sodijo Nemci o njih.
Slovence Nemci pravzaprav malo poznajo, ker so jim le Avstrijci. Slovenska društva so se tudi imenovala kratkomalo največkrat "avstrijska društva kot
nalzadnjaški ljudje. Pravzaprav nenaklonjeni Nemci Slovencem niso, kakor n. pr. Poljakom. Pri trgovcih so Slovenci kot zvesti odjemalci in
dobri plačevalci na dobrem glasu; tudi gostilničar se veseli, če more dati za kako slovensko prireditev na razpolago svojo dvorano, ker so mu stroški gotovo kriti in ker se veseli složne sporazumnosti, ki vlada med Slovenci.
Pri duhovščini uživajo Slovenci radi svoje vernosti vob-ce velik ugled. Pri posebnih svečanostih nemških katoliških društev prejmejo slovenska društva povabilo, ne pa poljska. Odkar je seveda postalo marsikateremu Nemcu jasno, da tvorijo Slovenci skupno s Srbi eno državo, se je simpatija malo ohladila. Kljub temu pa vendar lahko označimo razmerje Nemcev do Slovencev za prijazno. Ko se je mudil avgusta 1921 prevzv. knezoškof ljubljanski v Gladbecku na obisku, je veliko nemških družin v pozdrav prevz-višenemu gospodu izobesilo zastave. Značaj Slovencev je pač simpatičen: so prijazni, dobrodušni, pošteni ljudje. 6. Organizacija. Že pred letom 1900 so bila ustanovljena prva "avstrijska" društva, ki so v njih navadno vsled pretežnega števila prednjačili Slovenci. Kmalu zatem je osobito v west-falskem industrijskem okraju naraslo veliko zanimanje za organizacijo. Takrat so nastala prva čisto slovenska društva. Bila so navadno cerkvena društva s cerkveno blagoslovljeno zastavo. Prvo teh društev je bilo ustanovljeno leta 1902 v Hambornu, cigar
priključilo k tej zvezi 15 društev. Ostalih je še 5, ki se nosijo 'avstrijsko" ime. Da lahko pristopijo k zvezi, morajo biti društva slovenska.
Namen omenjene zveze je:
1.	Gojiti versko življenje med Slovenci.
2.	Gojitev slovenske svoj-stvenosti, prijateljstva in slo-žne vzajemnosti med Slovenci.
3.	Zastopati Slovence pri konzulatu in drugih oblasteh.
4.	Pospeševati omiko med Slovenci
5.	Urejevati društveno življenje v posebnih slučajih.
Načelnik zveze je kaplan Tensundern, tajnik Jožef Do-bravec, blagajnik Vincenc Tu-htar, vsi v Gladbecku. Slovenska društva, ki niso cerkvena, ampak nevtralna, ne morejo pristopiti k zvezi. Takih je pa mogoče tudi le dvoje v rensko-westfalskem industriji skem okraju. Pravega gospodarskega udruženja Slovencev v dosego gospodarskih u-godnosti ni in v merodajnih krogih tudi nimajo namena u-stanoviti iz političnih vzrokov kakega takega društva. So pa slovenska društva navadno obenem podporna društva, ki hočejo priskočiti na pomoč bolnim in revnim Slovencem. V obrambo gospodarskih interesov se Slovencefn priporom ča, da pristopijo h krščanski strokovni zvezi rudarjev. Vsekakor so nekateri tudi člani socialistične rudarske zveze in celo komunistične "Unije", pač ne toliko iz prepričanja, ampak bolj vsled razmer in o-kolice in radi pomanjkljive na-obrazbe ter vsled nepoznanja komunističnih in socialističnih stremeljenj.
Navadno imajo slovenska društva vsak mesec svoja zborovanja. Tuintam obhajajo; kako večjo slavnost, ki na njo povabijo tudi druga slovenska društva. Pri posebnih ustanovitvah svečanostih (obletnicah) stopijo tudi pred nemško javnost in napravijo na slavnostnih obhodih z lepimi zastavami in s čednimi (uniformami) kroji impozanten vtis na gledalce.
(Konec prihodnjič.)
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, 111, za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, HL
sssss
I IZ JUGOSLAVIJE
J
Petindvajsetletnico mašniš-tvas. je obhajal 1. novembra kanonik in stolni govornik g. dr. Mih. Opeka. Gospodu, ki je sirom Slovenije znan po svo- go(tavlja, da so se v tem boju z jih govorih izišlih tudi v tisku, nastopom fašizma in videmske-
LOKALNE VESTI.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
f-1-'
našega 'Faira". Letošnji
'4konjički" so mladi in zato
iskreno čestitamo!
» Tem loestitkam se-pridružujo tudi uredništvo "Glasila K. S.
Jednote". — G. kanonik dr. M. Opeka je gotovo dobro znan tudi naročnikom našega lista, ker smo letos že vec njegovih krasnih pridig ali govorov priobčili.
t Župnik Franc Indof. 26.
oktobra je nenadoma umrl g. Franc Indof, župnik v Javorju. 'V sredo je bil še na dekanijski konferenci v Šmartnem pri Litiji. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani 1. 1868., v mašnika je bil posvečen 1. 1891. R. I. P.
^Umrla je v Tržiču (Dol.) dne 25. oktobra vdova posestnica Elizabeta Okorn, roj. Vesel, sestra pok. dekana I. Vesel Bila je verna dobrotnica cerkve. Bog ji plačaj!
V Semiču je izdihnil svojo svojo blago dušo dne 16. okt. g.
flJ " ,	^ .•	zato bomo tudi stave na nje
Straža" <toe 18. okt. je posvc- 'zallimive-
cena boju za avtonomijo. U- * \ ,, . s. . . J	0	Gotovo bode najbolj zanimi-
va tekma prvo nagrado pri liašem običajnem kontestu. Na našem kontestu so letos , kar ,tri dobro„znane mladenke in sicer: \ Miss Alice Judnich,
1301 N. Broadvay, Miss Julia Rogina, 103 Va Indiana St. in Miss Anna Lukanich, 1102 N. Chicago St. Vse tri kontes-tantinje so v naši naselbini dobro znane in priljubljene in zato ima vsaka veliko prijate-
ga občinskega sveta, ki je zahteval spojitev Goriške z vi-demsko pokrajino, približali zadnji odločilni trenotki. U-gotavlja edinost slovenskega in italijanskega prebivalstva v tem vprašanju in prinaša proteste političnega društva '"E-dinost" <za Goriško in mesjtne-
ga občinskega sveta goriškega
, . j v i tV W lina vtsttAtu vfiiiitu pi proti raztrganju dežele. Po-	ge trud;jo za	y_
tem prinaša pogovor s poslan-	J	_ . v 4 ,
,	j •	8em faranompa je ze znano, da
cem Scekom o sedanjem rioliti-	.	. J u. .
, v .	i	tudi same pridno zbirajo da-
hnem položaju. Poslanec
Seek je ugotovil, da je stala za
zahtevo novih pokrajin po av tonomiji 3amo ljudska stranka, ki pa žal ni prodrla. Potem je rekel: "Zelo se bojim, do bomo v boju za avtonomijo vsaj trenotno podlegli. Načrtov, jx) katerih naj bi se u-redile razmere v novih pokra -jinah, je pa več. Eni pravijo, naj bi ostala Istra, Trst in Go-
Matko Bar,tel, šolski ravnatelj i riška, kakor doslej vsaka zase 7 pokoju. Vsa obširna semi- 'upravna enota, soved%brez av-Ška župnija žaluje za njim ka-1 kor za očetom. Nad 35 let je
bival med nami ter neprenehoma z vzgledno požrtvovalnostjo deloval za občni blagor. Dosegel je častitljivo starost 73 let. Par ur pred smrtjo je še delal v pisarni tukajšnje
rov za kontest in hodijo od hiše do hiše in trkajo na dobra srca prijateljev naše cerkve Mislimo, da ni nobeden tako trd, da ne bi pomagal vsaj malim darom, ker ti darovi so darovani za cerkev Sv. Jožefa iu ono delajo tedaj v korist cele župnije. Tedaj pomagajte sebi!
Izid našega"Faira" jo odvisen od udeložbe, če bode u-delezba velika, bode tudi vspeh velik. Zatoraj šo enkrat vabimo vse prijatelje in prijate
tonomije, na podlagi izakonov
iz isttarih pokrajin. Drugi ... v *	: v,
(tržaški posl. Suvich) predla-1!J1C0 *laso	1* n.aj pnde"
rajo, naj se cela Primorska in <J0 ^otovo k	zabaV1' Videm spojita v eno pokrajino. Tretji hočejo . Goriško
iazkosati: postonjski, sežanski in tržaški okraj naj bi se
hranilnice, kateri je bil ustano- jpriklopili k Trstu, kanalska vitelj in glavna opora Usta- dolina na Koroškem, Bovec in
11 m*11 ia nnnavnn KwormK/v tt C!/\ * —.	_
jo gotovo k tej
Vstopnice za vse dneve so samo 50c. in zato ne bi smelo biti nobenega, da ne bi kupi svojei vstopnice. Te vstopnice so veljavne samo za jedno
..............Lll OS0ho za isti večer, ampak jed-
novil je požarno brambo v Se-'Kobarid,"mo^a'tudi Idrija, k osoba lahko pride V8ak ve mtču. Svoj čas se je tudi veli- Vidmu, ostanek naj bi tvoril r'er' Torei na ^^ in isti t[' ko in uspešno prizadeval, da je |poee(bno upraVTK) moio z Gori- |ket ne b(K?e moZ]o Priti Semič dobil .tako potrebni vo-|eo kot središčem Tomu gta-l^ na isti V(**r na "Fair", dovod. L. 1911. je bil v pri- ^ w priWlili že neka-;Zato 8mo Pa narodili to V8<*>P-znanje za svoje zaslue soglasno |tori gori*ki zlafiU t ki nice samo po 50c. Vsk faran Jzvoljen častnim občanom se- kro^ ki hogejo imeti Gorico paj bi pomagal s tem, da bi ku
na vsak način za glavno mesto I?11 vst<>P™» za "Fair", ki bo-- -	-	'de v nasi lastni "Slovenija"
miške občine. Pred vsem pa je bil vzgleden učiteJj, ki si je
znal ljubezen in zaupanje svo- f°tr"	™ tem< du 1 dvoran,.
iih riPATinAV -nriHrkKifi v iM iUl	l8tra	^
jih učencev pridobiti v taki . ~ ' • __ J ' meri, da so se tudi še v poznej- j a,G.°mkaf NotranJ^ko vred lih letih v vseh zadevah do lcfal V8X Slo™cl ^mj.akino, njega obračali za svet. Nje- ^ bl 80 Pr, ^uzila Vidmu, govo dobro srce in njegov ple- Na Podlagi italijanske npraNameniti značaj sta mu pridobila vsa srca. Zelo vestno je izpolnjeval tueli svoje krščanske dolžnosti. Njegova nenadna smrt je globoko potrla ne samo nas Semičane, ampak tudi vse njegove številne prijatelje. Nepozablen ostane med nami njegov? spomin. Naj mu bo Bog za vse dobrote pla-2hiik.
Brezposelnost v Trstu. Te
dni je skočil zaradi bede iz tretjega nadstropja in se ubil Ivan Bratiassevich v Trstu, ki je bil že dolgo brez posla. Njegov pogreb je bil demonstracija brezposelnih. Štirje brezposelni delavci so no&ili krsto, a iza njo je stopalo 300 brezposelnih. Red se ni kaliL
Sele. (Razno.) Letošnja lovska sezona je precej klaverna. Lovci trdijo, da, je šla vsa divjačina na kako mirovno konferenco. Vendar sta zadnjič dva
pogumna lovca s petimi streli j katere zvest služabnik je bil poslala Gregčevega mačka na 40 let. • Njegovi vnetosti se je
Smrtna kosa.
Dne 19. ,t m. je bil na slovenskem pokopališču sv. Jožefa pokopan rojak, ozir. sobrat Ma-, j . - . ,. ■ ,tija Ecimovich, ki je umrl dne ne zakonodaje naj j bi obe po- 14. t. m. ua svoji farmi v Es-krajmi imela skupen deželni sex, Ilh-po cei0ietnem boleha-zbor s 60 poslanci, od katerih W Pokojnik zapušča v Es-
oo m ir3! ? 6 ?a	ženo, dva sina in tri hče-
20. Kateri izmed teh pred- re. Rojen je bil na Hrvatskem
logov bo zmagal, zaenkrat ni in je spadal k društvu sv.
mogoče prerokovati.	[Frančiška št. 29, K. s. K. J
St. Lambert.	iNaj v miru počiva.
Dne 23. septembra t 1. je u- j Smrtno ponesrečil
mrl 75-letni mož stare koreni- j se je dne 17. t. m. v tovarni
ne Matija Vidmar, doma iz Ko- barv (Ruberoid Co.) v naši na-
biljka župnije St. Lambert. Od selbini splošno znani in prilju-
ieta 1881 dalje je stal kot kiju- j bljeni rojak Tomaž Legan,
ear cerkve sv. Lamberta zves- star 52 let, stanujoč na svojem
to ob strani . vsakokratnemu 'domu 1604 N. Hickory St.
župniku v vseh težkih dnevih, j Navedemecc je opravljal slu-
Težko je pogrešal zvonov, ki žbo strojnika v gori označeni
.lih je župna cerkev zgubila za tovarni. Vsled nepazljivosti
časa svetovne vojske, ter ni je prišel s svojo obleko prebli-
miroval dokler ni ljudi nago- zu stroja, ki ga je k sebi poteg-
\ oni, da so se zavzeli za napra- nil in na vratu smrtno nevar
vo novih zvonov. Vso župni- no poškodoval; reveža so
jo je jeseni 1921 še v svoji vi- prepeljali v bolnišnico sv. Jo-
soki starosti obhodil od hiše žefa, kjer je čez en dan v groz-
do hiše, kakor da bi čutil, da nih mukah umrl.
mora zvonenje pri farni cerkvi,
oni svet. Zaraditega je ma zadnjem mačkem zborovanju izbruhnil spilošen štrajk proti mišji zalegi. Zato se ni čuditi, da se po naši ljubljanski ulici ob večernem mraku podgane brezskrbno sprehajajo esm in tja. — Cesto ali železnico menda mislijo graditi v Sele iz Bo-rovelj. Za železnico mi nismo, ker prvih razredov iin spalnih vozov, kakoršnih smo Selani va jeni, bi ta železnica ne imela. Če bi pa vozila samo Mode, bi se pa moglo pripeti, ko bi se kak Selan peljal na njih, da bi ga v Borovljah s hlodi vred z-merili in na žagi zrezali v deske, posebno v pondeljkih, ko tam bodj slabo vidijo. Za cesto smo pa vsi, še Uznikov Gregar je rekel, da bi tudi nekaj zraven dal.
zahvaliti, da smo dibili iz livarne na Jesenicah dva nova jeklena zvona, ki se lepo ujemata 2 ostalim bronastim . v trizvoku f-a-c. Na veliko
Pokojnik je bil doma iz hin-ske fare blizu Žužemberka na' Dolenjskem; semkaj v Ameriko je prišel 1. 1887. Pred 7 leti mu je umrla žena, zapustivša mu četvero otrok; ena izmed njegovih hčera je že poročena. Pokojni Tomaž je bil blage-
sredo 1.1. so se prvič oglasili iz ga> tihega in mirnega značaja
zvonika v radost in zadovolj-nost cecle fare. Umrli Mati-
111 velik prijatelj petja; to je razvidno, ker je bil cerkve-
ja je lani imel 50 letni jubilej ni pevec pri naši slovenski svoje poroke, letos 40 letni svo- cerkvi celih dvajset let; jega ključarstva. Zvest kiju- kot tak je bil vne.t član cerkve-ear je bil pod sledečimi duhov- n-ga pevskega zbora, ko je sta-niki: pod Karolom Cerne 6 la še stara cerkev.. Bas. 10 let. Antonom Bercce 8 let. I-'minut pred ponesrečbo ga je
vanom Nemanič 6 let. Jožefom eden izmed njegovih sodelav-riantenc 7, let. Jakobom O- cev vprašal, kako se im^t "Iz-grizek 3 leta, m sedanjim žup- borno, boljše ne more biti," mm upraviteljem Jožefom Cu- \ nu je Tom odgovoril; čez 10 derman 11 let. — Dva si zvesti (minut zatem so ga že nezavest-Matija našel že v večnosti, dru- nega prepeljali v bolnišnico, gi Tr pa kličemo naj Ti bo Bog | Pogreb se je vršil včeraj do-placmk za Tvojo zvestobo, vne- poldne iz hiš« žalosti v sloven-tost in poštenost. ^ 4sko cerkev, od tam pa na far tenorjem.
no pokopališče. V cerkvi so zapeli naši cerkveni pevci in pevke svojemu pokojnemu to-, varišu v slovo par ganljivih-^ žalostink. Vdel«ežba pri pogrebu je bila ogromna, kar je pokazalo, da je bil pokojnik obče spoštovan in priljubljen kv naši naselbini.
Istem) sožalje njegovim preostalim; pokojniku pa naj bo lahka ameriška gruda, naj v miru počiva.! Velik uspeh Waukegančanov v naši naselbini. Minulo nedeljo so se odzvali povabilu dragi nam sosedje iz Waukegana, 111. Tamošnji dramat. odsek združ. katol. dništev je bil naprošen, da v korist naše slovenske cerkvei vplrizori znano narodno igrq "Deseti brat" s prijaznim sodelovanjem Cerkvenega pevskega zbora iz Waukegana. Teh igralcev,, igralk, pevcev in pevk ter drugih gostov je prispelo v Joliet 58 po številu. Potovali so iz Waukegana do Jolieta celih 5 ur.
Že ob 2, uri popoldne se je pričelo zbirati občinstvo v 'Slovenija" dvorani tako, da je bila prostorna cerkvena dvorana ob dveh že do zadnjega kotička napolnjena; mnogo gledalcev je moralo celo zadej stati« Dasiravno so je prizadevalo na vse načine od strani naših nasprotnikov, bodisi z a-gitacijo po hišah, ali celo z neumestnim dopisom v nekem chikaškem listu — da bi se uspehu te prireditve škodovalo, — vendar vsa ta nakana ni nič pomagala, kajti toliko občinstva ozir. gledalcev še nismo nikdar .videli pri kaki prireditvi "Slovenija" dvorani. One cen j. "prijatelje", ki so hoteli škodovati naši dobri stvari, si bomo za vedno zapomnili. Na to igro je prišlo celo več rojakov iz mosta La Salle, 1U. Drage nam goste je toono ob uri v imenu cerkvenega odbora in v imenu Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa pozdravil in lepo nagovoril g. Josip Si tar, preds. K.S.K. Jednote izražajoč v imenu nase cerkvene občino veselje in čast, da ima mo v naši sredini ljube nam Waukegančane za goste; želel je vsem igralcem in pevcem mnogo uspeha ter se jim je za njih požrtvovalnost iskreno za-lvalil.
V imenu prisotnih Wauke-gančanov se je nato zahvalil za prijazen sprejem g. Frank Opeka, predsednik nadz. odbora K.S.K.J., ki je vodil skupino Waukegančanov.
Kaj naj pa rečemo o prire-ditvi sami? V resnici, Wau* icegančani so na svoj dramati-ični odsefc in na svojo pevca ahko ponosni. Čast jim! I-gralo se je s tako točnostjo, fi-nostjo in spretnostjo, in petje e bilo tako dovršeno, da si bo-šega sploh želeti ne moremo. 3ri igri "Deseti brat" so oso-)ito igralci in igralke glavni log iste izborno pogodili kot: eseti brat g L. Zupec; Krja-velj g. John Hladnik; Gornik, grasčak g. Andy Ogrin; Dolef njegov brat g. Ig. Grom, profesor Kvas, g. Jos. Maček, Pis-kav grasčak g. J. Jainnik, Marijan, g. Aug. Čepon in ostali. Pri vsakem prizoru so želi igralci buren aplavz.
, Čuditi se moramo, da so vsi igralci, čeravno rojeni v Ameriki, tako lepo izgovarjali in rešili svoje uloge brez najmanj-lega pogreška. čast jim. Igro je vodil znani prijatelj in gojitelj slovenske Talije g. Mat. Ivanetic.
Cerkveni pevski zbor iz Waukegana je pod vodstvom, pevovodje g. L. Kunsta zapel sedem točk, krasno in dovrše no. Na take pevce in pevke je lahko vsak zborovodja pono-en! Krona vseh pesmi jei bil noski kvartet "Vsi so prihaja-tako izbornim in finim
Po sklepu prireditve je wa-ukeganske goste v navdušenih besedah nagovoril in pozdravil naš g. župnik Rev. John Plevnik. Zahvalil se jim ji za njih nastop, ozir. naklonjenost napram riaši cerkvi ter je rekel, da je Waukeganska naselbina lahko vesela in ponosna, ker ima tako vnete gojite-lje nase mile slovenske govorice in pesmi. Zavedne slovenske družine v Waukeganu naj bi bile izgled vsem drugim, ker se poleg deželnega jezika goji tudi našo milo slovenščino brez sramu in straha im to celo pred Amerikanei. ■Dalje je g. župnik obljubil, da se bodo enkrat meseca januarja za naklonjenost Wau-
kegančanom odzvali tudi naši Jolietčani, ter jim je v to svrho klical: Na svidenje v Waukeganu!
Pred igro in med igro je i-gral na gosli in na svojo koncertno harmoniko naš znani u-metnik g.Peter Ahačič s sprem-ljevanjem na klavir g. prof. R. Zupanca, organista cerkve sv. Jožefa. Za svoje umetniške točke sta oba žela tudi buren aplavz.
Cen j. sosedni gostje so se ob 8:30 uri vrnili domov z gotovim ponosom in zavestjo, da so svoj namen častno izvršili. Tako bo ostal nedeljski obisk Wa-ukegančanov gotovo tudi nam Jolietčanom za vedno v trajnem in hvaležnem spominu!
BANKARSKA TVRDKA
133 Second Ave.
■ EMIL KISS, New York City.
Veliki izlet na Božič v Jugoslavijo
pod vodstvom g. ALEKSANDRA LEFKO, upravitelja bančne tvrdke Emil Kiss z ekspresnim parobrodom
BERENGARJA
Zavzemajoč 52,022 ton.
Parnik odpluje iz New Yorka dne 12. decembra; pot traja do Cherbourga 6 dni, od Cherbourgha do Zagreba 2 dni; torej vsega skupaj 8 dni. Od Cherbourga ide posebni vlak do Zagreba. Vožnja za potnike je v privatnih sobah. Cena do Zagreba $110.85 in $5 vojnega davka.
Pišite takoj, da ne zamudite!
BANKARSKA TVRDKA EMIL KISS,
133 Second Avenue.
New York City, N. Y.
Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
Mesec december, doba glavnih letnih sej se bliža. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali nef
Mi vam sveujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago kupite pri nas kake vrednostne papirje ali rbonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam donasajo nad 5 odstotkov obresti. Bonde lahko vsak dam prodate, ali zamenjate v denar.
K. S. K. Jednota je skoro vse take bonde, katere las-tuje pri nas kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi!
Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
kakor kdaj preje, je tedaj potrebe« u opotnim, kajti reč je množine denarja med tjofrtrom delaj« ipektftatje vatika dot« W£ke z onimi, ki jim gredo o* limanice.
Na! denarni zavod je zanefjjiv in poznan fined narodom po tro£ iljndni in Wtri postrežbi
■HHilHittiil Mi plačujemo M hranilno »loto
po 3 odst.
ki jih pripišemo i glamid ako jih ce dvignete.
Naša banka je pod nasorai-wm vlada Združenih drla* in Banlc* federalnega itntm-
na nasvet in cene.
Pri pošiljanju denarja v gostarfjo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cone, ker se hočejo okoristiti « nevednostjo ljudstva, kadar želite poslati denar e
Povprašajte a etaro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of njn in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplata«
THE JOLIET RATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital 1150,000.00	Prebitek $360,000.00
POTOVANJE PO RUSKEM - ŽIVLJENJE V MOSKVI.
Začetkom oktobra t. 1. se je' nek trgovec iz Londona dlje časa mudil v Moskvi v svojih, ali privatnih poslih.
O svojem bivanju in potovanju po Ruskem je dal nave deni trgovec nekemu časnikarskemu poročevalcu več zanimivih podatkov.
Iz Varšave do Moskve, kojo razdaljo se je svoječasno v 20 urah na vlaku prevozilo, je rabil cele tri dni in tri noči. Do spevši na mejo je zamenjal angleške funte v rublje, katerih je bilo toliko, da jih je nosil s sabo v kovčegu. Za eno samo kosilo na vlaku je moral plačati 15 milijonov rubljev, za pre-
voz pitnino
prtljage 12,500,000, za na-lino postreščku na železnici pa 3,000,000.
Danes se dobi za en Sterling že milijon rubljev, med tem ko je bila predvojna cena enega rublja okrog 2 šilinga.
V Moskvi so cene raznih živil danes sledeče:
1 funt črnega kruha velja 180,000 rubljev. 1 funt belega 550,000 1 funt sladkorja velja 1,400, 000.
1 funt klobas velja 8,000,000 1 funt sira velja 3,200,000 1 pint mleka velja 400,000 Karfijola vsaka 2,000,000. 1 funt kakao velja 10,000,-000 rubljev. 1 obleka velja 400,000.000 1 par čevljev velja 35,000,-000.
Premog 1 pud (36 lb) velja 1,500,000 rubljev.
Trgovine v Varšavi so bol; prazne ker nimajo zadostne za loge blaga; pao je pa živahen in promet na cestah in trgih
Živi torej Špela 1 Bodi še vesela, Če si prav defeela!
Minnesotski iin
po kramarskili stojnic. Red je ^ ' £e»	da
^^Moskvi uzoren, kajti številna policija, oborožena s samokresi pifstopaasttogo in «sti»li vsakega, kdor bi kaj razgrajal, ali ukradel.^^^H^^^^^IH Ko dospe kak gosposko oblečen tujec v Moskvo, postane pravcati predmet občudovan ja od strani raztrganih in sla boooblečenih ruskih prebivalcev. — Vlaki, oziroma vagoni, kjer se vozijo ruski uradniki so še precej čedni in v dobrem stanju; vse drugače so pa umazani vagoni za navadne civilne potnike. — Vlaki vozijo zelo • neredno in počafci z velikimi zamudami.
Oori navedeni angleški trgovec dalje zatrjuje, kako Rusi po nepotrebnim kratijo čas. Načelniki postaj so večinoma neučeni ljudje. Pripetilo se je, da nek postajni načelnik o-nemu angleškemu potniku ni zqmogel sam izračunati tovor-nine njegovega kovčega; zato je rabil več ur in poklical na pomoč še enega uslužbenca; med tem jo je pa določeni vlak brez trgovca oddrdraL
Angleški konzulat v Moskvi je vedno poln Rusov, kjer pro sijo, da bi se jim izpošlovalo dovoljenje potovanja iz Moskve, toda zaman.
Vsak železniški uradnik noi si na svojem ovratniku rdeči boljševiški znak v podobi zvezde, z vdelanim srpom in kladivom. .
Na velikem trgu v Moskvi, kjer je svoječasno v svoji palači živel nek ruski .vojvoda, je stal spomenik generala Skobe-lovega, znanega izza rusko-tur-ške vojne; zdaj so pa ta spomenik podrli in tja postavili kip Svobode. Pri vznožju tega spomenika je posebni majhen o-der, kjer pri raznih slovesnostih govorniki stoje in čitajc ljudfctvu proklamacije.
Rusi so ostali še vedno globoko verni, dasiravno si njih boljševiški voditelji na vso moč prizadevajo spraviti jim verski čut iz srca. ' Iz mržnje do vernikov delajo boljševiki
kaj radi kake sramotilne napise pod razne kipe ali sv. podobe n. pr. "Religrija je opij (strup za ljudstvo."
Moj godovni dan. Pozabljena roža. V drugi službi.
Veliki načrti. Sloveča koza.
V Žolijetu, dne 19.
listopadal922. ^redraga moja botra!
Ker je danes moj prvi god v Ameriki, ga že ves dan po nalein obhajam v hiši neke go Poljubne družine tukaj na hribu, kjer sem na začasnem >bisku. Gospodinji sem od-inila cel pe<tak, da naj kaj »oljšega pripravi v ta namen, kajti svoj god človek obhaja samo enkrat na leto. In res. f'e včeraj so zaklali starega, 11 funtov težkega petelina za našo pojedino; jaz sem spekla veli :o orehovo potico, gospodar je pa naredil še nekaj finih klo-)as. Vse to smo zmerno zalivali z letošnjo Noetovo kapljico, kavo in čajem. Tudi na moji "vofceti" ne bo tako lu-štno, kakor je bil moj godovni dan. Celo plesali so kar na porču, ker je bilo v sobi prev-
so me
ravno danes tako kurja očesa
bolela, inače bi se bila tudi jaz * gospodihjiuo hčerko* HrkrJt zavrtela; z moškimi pa sploh ne plešem, ker so prenerodni.
Ker se tako za "Desetega brata" zanimam, sem ga šla popoldne zopet gledat v našo 14 Slovenija" dvorano v nadi, da bi se- kaj z Krjavljem pogovorila, ali s kakim domačinom z vrhniškega okraja, ki so prišli v Žolijet na obisk. To je prav, da sem molčala, kajti Krjavelj je baje že oddan neki drugi, bolj mladi punci! Vidite botra, tako je, če je človek že predolgo na svetu! Ce ie pojde drugače, se bom nazadnje kakega starega peči a r-a, ali pa vdovca oprijela, kajti leta naglo teko, saj veste M)tra, koliko sem ze stara!
Po igri sem šla zvečer pa še v neko kino gledališče, kar se mi pa ni nič posebno dopad-o, ker igralci nič ne govorijo.
Tudi vam naznanjam, da sem dobila včeraj od nekega neznanca iz Mine šote za ^ god sledečo čestitko, ali pesem:
coklar."
Že zadnjič sem vam omenila, da me v Mine soto nič ne vleče v šle d prehudega mraza n indijanske suše. Morda si na spomlad kaj premislim če bo pustni čas slabo izpadel; aj veste kaj mislim! — V zadnjem opisu moje sli-"e sem vam popolnoma pozabi-a omeniti glede pušelca ali rož na prsih. Pa nikdar ne misli-e, da senu ga dobila od kakega \merikanca! Ker so zdaj japonske rože "kri zate me" v modi, sem kupila eno suho v nekem 10c štoru. Jaz take lože zato "glajham", ker o&ta-lejo vedno lepe in jih ni treba zalivati; na spomlad bom pa to rožo namesto peres na slam-lik prišila. Če vam ljubo, polji te mi po pošti eno rožmari-iovo in nagelnovo koreninico, tajti teh rož še nisem v Ameri-Ti videla; roženkravta je pa dosti, osobito tam na In dej A-na cesti.
Tudi vam moram pisati žalostno novico, da mi je teko či teden moj gospodar en dolar pri plači odtrgal. • Kaj si mi slite! Pravi, da je prišla taka postava ven, da morajo iti plače dol, rent in premog pa
gor. To me je pa že tako ujezilo, da sem svoj plec (službo) še isti dan prečenčala (preme-nila). Ne boš se ti ajriŠ jen-kidudl s Špelo fulal ne; pa si poišči kako nigrovko, ki ti bo morda zastonj dišes (posodo) umivala in čistila, ne pa jaz, ekspertna kuharica. '
Ker še nisem štapanja (brezdelja) navajena, sem šla takoj vprašat za drugo delo in sicer v Zvitorovo oberals fabriko.
Začela bom šivati drugi teden in mislim, da ne bo tam preslabo. Nekatere naše, Slovenke zaslužijo tam po $16.— na te
selbinah krošnjarila; treba mi bo zato kakega velikega cekar-ja, ali koša. Žal pa, da tukaj v Ameriki nahrbtnih košev ne
poznajo, zato bom vas prosila, da bi mi kakega starega poslali, če le mogoče! Oddajte ga
v
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi ve-
liko izbero čevljev za sprejmem tudi naročila molke obleke po meri.
JOHN OERM.
Slovenski trgovec. v 817 East 0. St. Pueblo, Colo.
Ljubljani pri Balkanu; moč na sem že tako, da bom lahko V košu nesla vso importirano zalogo. Če pojde stvar "ol-
rajt", si bom pa v naši novi slovenski Adrija fabriki naročila en bolj . majhen atamobil; tudi šofirala bo. jaz sama. A-li ne mislite, da ni to preslaba misel! Ako se mi kupčija dobro obnese, potem bom pa še vam poslala kar,to, da bodemo v španoviji; vam še največ zaupam. -Jaz vam samo,toliko rečem, da gre vse v. denar, kar "e importiranega; celo staro-krajske osle, motike, plenkači, fermonke itd. Če drugi delajo profit zraven, čemu bi ga še jaz ne! Šteti po angleško znam že do 100, samo čeke pi- * , sati se moram še priučiti, ker Mili - V - pni liri bom imela na banki svoj ček a-1	f	UIU
kaunt. Samo, da bi mi ti le* pi načrti no izpodleteli!
— Naj vam k sklepu še omenim o naši znameniti Iiok del-ski kozi, ki je zadnji teden po celi Ameriki zaslovela *'x vslec brihtnosti.
V Rok del pri Žoljetu ma nek Slovenec veliko rogas-to kozo turške sorte (Angora)
Ta koza je pa postala zadnji čas tako radovedna, da je vsa gospodarjeva pisma na porču prešnofala, preengavla in nazadnje še celo požrla. Tudi za časopise se fe zanimala, ka, je. novega po svetu. Pa jo je zadnjič njen gospodar zalotil, ko je bas zadnjo stran nekega lista zadovoljno žvečila in požirala. Za ta prestopek mislijo oblasti sedaj to kozo zapre ti, samo kam, tega še ne znajo kako koznilnico ozir. kaznil ti nesrečna žival!
Važno za vsakega!
AKO SE POČUTITE BOLNI, OBRNITE SE DO
Dr. Jos. M. Jevnicka D. C. Ph. C.
slovenskega zdravnika kiropraktike. 805 N. CHICAGO ST. Joliet, HI.
Jamčim vam, da se boste v kratkem času počutili boljše.
Uradne ure: od 9—11 dopoldne, 2—4 popoldne in od 6—8- zvečer. Ob nedeljah od 9—10 dopoldne.
den, ker delajo "pis vork" (od bp "ZiZ iT V iT J j irJa\ nijJ ^	fbe ^rstlce 111 vas iskreno pozd
v
nico! Oj
Ravno včeraj sem zvedela, da jo misli gospodar za kazen že prihodnjo nedeljo — zaklati! Kaj ne, tukaj v i^meriki so bolj brihtne koze, kot pa v starem kraju ! Zdaj pa sklenem te moje sla-
Ljuba liasa Špela, Špela, ta debela, Bodi dan's vesela.
Slamnik star na glavi Malo si popravi;
Pušelo drug nabavi. ♦
Fino bi podala • Tebi se očala Velika, ali mala.
Res, prav nič zlatnine Lišpa, srebrnine Nimaš dragotine!
Kaj pa v torbi skrito, Imaš danes zvito Peto še razbito! »
Kaj pa tvoja vaga, Peša, ali zmaga, Špelica predraga!
Če že Jolieta Sita si kofata,
Ha j'd do Eveletka, ■
Dosti tu koline, Razne je mesnine In pa divjačine.
Ženinov na prste, Iz ^najlepše vrste Boš imela čvrste.
kosa). Oberals, to je plavi delavna obleka za moške; s i hlače, vestja in rekelc —vse skupaj v enem kosu. Po našem bi rekli taki obleki "Čez vse", ali "oberals". Mislila sem že enkrat vprašati za delo v "meč fektori", pa je predaleč za hoditi. Ne mislite, da v tej fabriki delajo mece, ali kako orožje. Ne; ampak po angleško se pravi žveplen-ki: "meč". Ali ni to čudnof Pravih mqčev bi že ne sla delat, ker se prerada urežem.
— Že parkrat sem Študirala, da bi popolnoma opustila te sitne službe in delo za druge; a-li, da bi človek začel kak biz-mus (kupčijo) sam zase. ' In
to bom tudi izvršila, če pojde vse po sreči. Če so drugi sko-•o z ničem pri bizmusu obogateli, čemu bi še jaz ne, saj nisem tako grinarska, ali zelena ne. — Žnani Rokefelar je bil nekoč za komija v neki šta-cuni; danes pa premore več sto milijonov. Si§er jaz toli-l'o denarja še nočem ne. Kam •>om pa ž njim! Ampak par sto dolarčkov bi se mi pa pri-eiglo, da bi bilo saj za "balo." Sklenila sem torej že na zimo, li na spomlad začeti s kakim mporting bizmosom. V ta namen bom narotila iz starega sraja nekaj polhovih kučem in suhih gob, dalje nekaj suhe obe iz Ribnice: lesenih žlic, kuhainic, ribežnov, pipcev, mu-
havnikov in druge ropotije^ od Ternkocija v Ljubljani bom pa naročila nekaj marijaeeljskih kapljic, vunderbolzna, maniše-trofna in lebeneseiica in Zaher-lina. Vse to pojde v denar z
ravljam čez vse hribe in doline in čez široko morja
Vaša udana
Špela.
Ali imate za prihodnjo sejo kakega novega kandidata? če ne, skušajte ga pridobiti!
Prečitajte velike nagrade, razpisane za razna društva v sedanji kampanji!
STENSKA GODBENA URA
IMPORTIRANA IZ EVROPE.
6 jeklenih plošč zastonj.
, Glejte zadnje iznajdeno godbeno uro, iz slike same lahko spoznate njeno vrednost. Ne le vrednost ure same in krashf izdelek, ampak tudi iz praktičnega stališča, kar še niste oipazili pri nobeni drugi uri. Vi- dobite v ti uri sledeče stvai^: 1) Krasno veliko stenjsko uro. 2) Krasni godbeni instrument. 3) Muzikalično vj budilko. 4) Splošno varna ura. Ta una je dobila, prvo nagrado na svetovni razstavi. Igra vsakovrstne godbene komade izbranih najboljših zbirk. Ni navadirt zaboj z uro v njem, temveč je ura velike vrednosti za splošno domačo ljudsko potrebo. Ospredje je grasno izdelano in ima steklena vrata skozi katera lahko <J vidite vse kolesje m ustroj kako deluje, •Ta ura je 20 palcev visoka in 11 palcev
široka — ima močne jeklene zmedi drži redno pravi čas.
m

PATENTI
PROSTA POJASNILA
. Pošljite površno obrisbo vaše iznajdbe ali ideje v pregled in pišite v slovenskem jeziku. To-čen, zanesljiv in pošten. CLARENCE O'BRIEN, Registered Patent Lawyer. 933 Southern Building, Washington, D. C
ZASTONJ! Mi damo popolnoma zastonj z vsako uro šest izbranih jeklenih god-benih plošč. Kot budilka je to izvrstna ura ako želite vstati zgodaj v jutro napravite na uro ob kateri želite-in zaigrala vam bo krasno melodijo v priče-tek vašega dneva. Ta ura bode stalna zabava in okrasek v vašemu domu. Vsakdo bo pohvaflil ta instrument in izvrst-
__________no godbo. Prežene vam dolgi čas po
trndapplnem dnevnem delu. Bodite med prvimi v vaši naselbini, Vi si naroči tako uro—pokažite vašo pravo razsodnost in oceno za nadvse vredno uro. fla ura se lahko reče, da je vredna najmanj do $25.00 in se vam ponudi sec^aj le za kratko dobo po zmerno nizki ceni, ,da tako seznanimo ljudstvo o tem Te ure se izdelujejo v Evropi in mi smo edina tvrdka v ti deželi, kjer se lahko to uro dobi. Naša posebna ponudba za kratko dobo (>i O QC je (ob sprejemu ____________________________________^ 1
10 dnevna prosta poskušnja-Ne pošiljajte denarja
Zapišite vaše ime in naslov na spodnji kupon in priložite zraven 1 dollar za poštne stroške in mi vam pošlljemo to krasno stensko godbeno uro na tO dnevno poskunjo. Prosta poskušnja. Mi vam damo 6 jeklenih plošč poPol-noma zastonj. Plačajte ob sprejemu $12.95 in nič več. Igrajte 10 dni in potem ako niste zadovoljni, nam pošljite uro, seveda ne pokvarjeno v teku 10 dni po parcelni pošti nazaj in mi vrnemo vaš denar. Grand Novelty Company, Augusta St., Dept. 1348, Chicago, IIL NE ODLAŠAJTE — POŠLJITE TA KUPON ŠE DANES!
oženo najdete $1. Prosim pošljite mi čudovito stensko godbeno uro. Taz bom plačal ob prejemu ure še $12.95 in nič več. Jaz dobim 6 izbranih jeklenih plošč popolnoma ZASTONJ, nato si obdržim uro 10 dni na PROSTO POSKUŠNJO in ako ne bom zadovoljen, vam pošljem v teku deset dni po parrcel pošti zavarovano in nepokvarjeno nazaj in vi pa meni moj denar.
BOŽIČNA DARILA
Nikdar prej niso bila božična darila svojcem v stari r domovini s tako hvaležnostjo sprejeta, kakor bodo letos, ker jim je tam letos letina tako slabo obrodila radi silne suše, katera jim je ponekod uničila vso žetev.
Včeraj so bile cene sledeče:
1,000 kron za......$5.00 100 lir za ..... .$6.00
Pri višjih pošiljatvah primerno nižje cene. Vsaka pošiljatev je jamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek,
1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.


T	•
bi s to robo po slovenskih na-
DENAR GOVORI!
, , Varčujte in pripravljajte si s tem Vašo neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obrsti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.	•	..
PPK SAKSER STATE BANK;
82 Cortlandt St., New York City.
Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE.
70—9th Avenue,
Gozdarjev sin.
Spisal F r. S. Finžgar.
(Nadaljevanje.)
Ta mož je bil Gozdar, ki je prišel na Štajersko poizvedovat po sinu. Prisegel je na gosposki, da gre sam po sina, Če ga rešijo sekacijona. Rešili so ga, in Gozdar je moral za Janezom na Štajersko. K-malu je zvedel, kje so drvarili Kranjci in tako prišel k oštir-ju Miheljnu. Ali žalostne novice je zvedel o sinu. Drugi drvarji odšli vsi drugam na
delo, Janez je pa pustil sekiro, zadel puško in se pridružil razupitemu divjemu lovcu — Poc Hanzi. To je očeta ne izmemo zabolelo in zato ni povedal nikomur, da je nesrečni oče razupitega tatinskega lovca, ki s Poc Hanzo kljubuje v-sej gosposki.
"Danes, da," odgovori Mi-helj. "Pa jaz se bojim, da jih res zasledijo. Ne bota se nadejala, da bi v tem vremenu kdo lazil za njima. Le poglejte, kakovo je zunaj! Saj bo še vse skupaj zamelo gori v planini. Pa naj jih le ! 0-na dva jo bota že unesla, tista golazen od lovcev naj pa po-mrzne v grmovju. Kaj bi se poganjal za judeževe denarje. Vsak ima pravico streljati, ne pa samo gospoda!"
"Kaj si rekel, Mihelj, za judeževe denarje f Ali je mar odmenjeno plačilo tistemu, ki jih vjame, kalit"
"Seveda je. Kaj se nisi slišal tega? No, se ve, nisi pač mudil drugod. Ti si hitel, da bi preje fanta dobil ter ga peljal domov starišem. — Škoda zanj, če ga dobe v pest, meni se prav smili. Ali vje-
li ga pa bodo. Sto goldinarjev dobi vsak, ki pripelje enega teh-le dveh h gosposki, za oba pa še enkrat toliko. -Za mrtvega pa le petdeset. Vidiš, to je lep zaslužek za tiste zelence. Samo judežev denar je U), tako jaz rečem, nočem ga, če bi mi bilo tudi precej iti
ob beraški palici po svetu."
"Kako se je pa vendar tako spozabil ta Kranjec, da je potegnil s tistim potepuhom. Mar naj bi bil šel z drugimi naprej, ko so tu podelali,,, vtaknil se jo v govor Miheljev hlapec Martin, ki je sedel pri njih.
<4Kaj ne poznaš Poc Hanzet C'e ta koga dobi v mrežo, potem ga ne izpusti izlepa. Janez ta pa le za njim sili. Kdo bi si bil mislil, da je vos neumen na lov. Meni koj od začetka ni bilo kaj prav, da je Poc Hanza vedno vanj tiščal. Pa sem si mislil, fant je je že • sam pameten. Če prav gre enkrat z njim, naj ima veselje. Da bo tako prišlo, tega se nisem nadejal!"
"Streljal je rad, streljal, že od mladih nog," omeni otožno Gozdar.
Hudo je bilo očetu, ko je to čul o sinu. • Toda svoje žalosti ni hotel in ni smel pokazati. Težilo ga je posebno še, ker si je zmerom očital, da bi bil lahko zaprečil vse nezgode, ko bi bil Janezu prepovedal, da ne sme od doma, posebno pa s Surgo ne. To je dalo povod, da je vprašal:
"Ali ni bil še nekdo drugi z Janezom, neki Surga, kakor smo mu pravili na Kranjskem."
Ko Mihelj čuje Surgovo i-me, mu vsplamte oči in od jeze zardi v obraz; s pestjo pa jizno udari ob mizo/da so od-skoČili kozarci:
"Surga, to ti je vražji človek! Ko bi tega ne bilo, bi bilo mogoče vse dobro. Jaz sem ga imel poprej za poštenjaka in "frrav prijatelja sva bila. • Asedaj sem ga pa spoznal, kakov lisjak da je. Ta pretkanec je podpihoval Jane-.
za in odvračal od dela, da je potlej za njegove denarje pil, če je revež s trudom ubil kakega jelena. Okoli podjetnika se je lizal in hlinil toliko časa, da ga je postavil za to, da je nekaj pazil na druge, čeprav so morali vsi nanj paziti, ,(}a jih ni okanil. Seveda, je le sam postopal, ko ni bil za nobeno rabo. Jaz sem mu dajal cel mesec zabele, moke in pa cesar je hotel, pa mi ni krajcarja plačal Gospode je baje tudi hotel opehariti, a se je opekel, slepar grdi. Sedaj pa sedi zaprt. In prav se mu godi! E, da bi še enkrat prišel gori k nam, jaz bi mu drugače posvetil. Prav ta je tudi Janeza izdal, jaz stavim konja, da je tako. Bržkone je upal, da se z izdajstvom izliže iz je-č<*. Kako bi sicer vedeli tako natanko kje, na kateri planini, v kateri koči da sta skrita f " " "Taka je, midva tudi tako oraviva," pritrdita zajedno ! Martin in drvar, ki je sedel pri njem.
"Tisti človek ti je naredil za denar vse. Da se je le njemu dobro godilo in da je mogel pijančevati, pa je bil vesel. Če bi druge zavoljo njega tudi na meh odrli, to mu ni bilo nic raari."
V tem stopi v sobo Rezika. Z ruto je pehala sneg raz sebe in z nekim boječim glasom pripovedovala, da je cula, ko je po vode, od daleč vriska-in upi t je lovcev in da se da bi no bil Janeza uje-
Le
" pravi, "že gredo." te jih! Toda, Bo g
bodi zahvaljen, prazni so. Jaz sem koj rekel, da talcih ptičev, kakor sta j;a dva, ne bodo vje-li. O, to jim privoščim!"
V tem pa že zaškripljejo ve-Žna vrata in lovci ropota je ter neotesano kolneč vsi sneženi v-stopijo v sobo, postavijo pal {-ce in puške v kot ter vsi na enkrat silijo k peči, da si ogreje-jo mrzle ude!	, * | •
eledi.)

Vsi se iznenadeno spogleda-jo. Gozdarju je jelo srce nemirno utripati,
"Kaj, če ga pripeljejo tod mimo? Gledati bom moral sina, vklenjenega kot hudodelca. In ko me Janez zagleda ter izpozna očeta, ki ga je premalo trdo imel, ali me ne bo pogledal z očitajočim očesom, če®, jaz nisem imel pameti, morali bi jo imeti vi toliko več; pa bi ne bil nikoli zašel na tako pot Ne tega pogleda ne prenose očetovsko srce, ki je vendar zmerom gorelo za ljubljenega edinca ter mu želelo edinole sreče."
Povprašaa torej ves v skrbeh Miheljna, ki je nekako pomilovalno potresal z glavo ter rekaj predse mrmral.
"Ali se bodo lovci kaj ustavili tukaj? Če pridejo noter in če peljejo vjetega Kranjca, tedaj se moram jaz skriti, da me ne bo videl. Pozna me."
"Kaj pa, da ne gredo mimo gostilne, posebno v takem vremenu ne. Če so res koga vje-li, tedaj bodo od veselja hoteli vse popiti; če jim je pa iz-podletelo, hladili bodb zopet z vinom svojo jezo. Saj morajo biti v kratkem tu. Pri oknu bomo videli, če Janeza peljejo, in tedaj se ti še vedno lahko skrije. Če ga pa nimajo, ostaneš tukaj. Nihče ne bo vedel, da kaj veš o Kranjcu in da si ga prišel iskat."
Potem vstane Mihelj od peči in gre proti oknu.
75 let stara, - in kaj jo drži i dobrem zdravju?
Gospa Josie Boleha, Iola, Kans., nam piše z dne 23. okt. 1922: "Sedaj sem 75 let stara in Trinerjevo zdravilno grenko vino me drži pri dobrem zdravju. Čudim se, zakaj se drugi ljudje ne brigajo dovolj za svoje zdravje in ne rabijo tega izvrstnega zdravila." Res, to je prava gola resnica: Mnogi ljudje se zelo zanimajo za pofliti-ko, potrošijo mnogo časa pri raznih društvih, a jako malo se brigajo za. svoje telo. Naj-poglavitejše načelo zdravja je držati telo prosto vsake nerabne snovi, v kateri se goj in ramože razni bacili. Trinerjevo zdravilno grenko vino čisti črevesje in ga obenem tudi o-jaiči. Slaba »prebava, vetrovi, slab okus, glavobol, vse to izgine, če je telo čisto. Vprašajte vašega lekarnarja ali pa govca z zdravi/li za Trinerjevo zdravilno grenko vino, kakor tudi druga izvrstna Trinerjeva, zdravila, kot Trinerjev Liniment za ravmatizem, nevralgi-jo; bol v križu, zvinjenjo i h o-tekline, ali Trinerjev Cough Sedative za prehlade in Trinerjev Antiputrin za vnetje grla ali boleče čeljusti.
(Advertis.)
Božič se bliža. T
Kakor druga leta, bodete gotovo tudi letos poslali svojcem primerno denarno darilo za božič.
- Naša banka pošilja denar v stari kraj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Poleg tega je letos storila se posebne odredbe, da bodo njene božične denarne pošiljatve točeno dostavljene.
Prejemniki dobe denar na svoji domači pošti brez vsakega odbitka.	^
Ako pa ste namenjeni potovati za božič v stari kraj, tedaj se poslužite naše banke, ako hočete biti točno postrežem.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na: SLOVENSKO BANKO:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:—
To je vdlika in vama banka,
s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka, Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja In nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O brnite se nanj, ker vaiti bo 8 vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite ee na
First National Bank
OHISHOLM, BONN.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu iu okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z groeerijo, , ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava
tm" Goiobitch * Golik
bor. Hickory 6 Marble St • Joliet, m Telefon 4555
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in relilčna zdravila, katera priporoča Msgr, Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi.
I Pišite po brezplačni oenik, V katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi
Math. Pezdir., Box 772, Pity Ball Sta^ New Tort; N.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE POŠLJITE DANES.
Jugoslavija:	Italija:
1000 kron za........$ 4.30 100 lir za........$ 4.70
10,000 kron za........ 42.00 1000 lir za........43.00
NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St	Chicago, HL
Ml

■K
3
BREZŽIČNI TELEFON
za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike.
Za pojasnila pišite ma JOHN r. VESEL
Jeweltr, Greenwood, Wis«
PfiUtBLpVANJB » 97m OA KRAJ* V AMBUIQ
teWJol. JuUfttlodetto
h Pjftt* »©al * Vam aaatdta*
Pravila* fe	pfofeja,
C« oaafat nt pjfcia p<ma«ro
Na pdfafcfti 4» m bq kvota *Mt i*&9iMw MATIJA 9S&NDBR frVBi OOtu ■a s^iiti iwi Id atari knj «237 Buikt St Wmfcwsh, Pa.
CUNARD & ANCHOR
Dva ogroama parnik« gonjena « oljem NARAVNOST V TR«\
Lepo opremljati* kabina tratjaoa razreda z 2 4 6 posteljami. Kreene obtdnloa, «oba za kajenja ia odpočittk. Zaprt krav aa lata*!* Dompča kuhinja. Vlao naatonj. H4*aa t*4ačk noet Brecbri#a. Ugodno potovanja.
Iatotako odpljafcjo parallel reak tortf* prcfftft Cherbourga r I i nek v Ju®pflavijp. Aqujtania. Mauritania. Btra&flwrfc,
Za karte in

Severova z.'r-.vil vzttr/ujejo
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak In se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajfta kaietj ta advrni mnogo trpljenja. Je ravna tak dober za ocrpcl* kakor za etreke.
Ceaa tf ta •• »centov.
Vpralajte f lekarnah.
SEVBHA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehjai, (mpo in za edpomoč pn glavoboQ veled prehiada
uena 10 eantov
W. I.	CO.
CCDAN f.'rt JtOS IOWA
Established 1857
CEMU SMO Z VELIKIM IN MA-LIMI VLOGAMI ZADOVOLJNI?
Mi z veseljem sprejemamo tudi manjše hranilne vlog, ker - vemo, da bo lepo število teh vlog sCasoma postalo večjih. Velike vloge pa sprejemamo tudi^ radi zato, ker je naSa banka največja banka v Jolietu. Nam je mogoče s takimi vlogami tako ravnati, kar se more ravnati.
Va&a vloga, bodisi že velika, ali majhna, —bodisi že hranilna ali na čekovni rafcun— nam je dobrodoSla. Sprejeli bomo vsakq na enako prijazen način in uljudno.
Zglasrte se pri nas, da se domenimo glede bančne zveze z Vami.
Se je čas da Vasi v domovini dobijo denarno darilo, katerega ste se namenili jim poslati, da se na SVETI DAN hvaležnih src na Vas spominjajo, .v	• ^
T	*\
Pošiljatve se kopkujo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Važe naročilo čimprej pošljete, kajti kdor pride ta prej melje."
Naše cene in postrežba bodo sigurno v Vaše zadovoljstvo.
Glavno Mtopetvo FRANK SAKSER STATE BANK j.dkanbke banke. g2 Coftlaodt St., New York City.