Številka 68. TRST, v nedeljo 8. marca 1908 Tečaj XXXII| IZHAJA VSAKI D AH "M tntfl tb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 bt6., (S etotink) ▼ mnogih tobaka mah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, ž t Petru, Sežani, NabreŽini, St. Luciji, Tolmina, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < HNE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stetiak; ca' osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p$ 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst SO K, vsaka na-4aljsa vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, najmanj pa it stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek upravo Bdinoati" — Plačuje ■» izključno le opravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edin—ti jm toč! sa vso loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ae ozira. ViričiiM u li ž Ki j sto izduje .Edinosti' itus: celoittio 15 20, pol lota 2-eo Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo 1'sta. Nefrankovea« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraf.ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iijati na upravo list*. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatt-i 18 (Narodni dumr. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasi nI* konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tidkarjia konsor lista »Edinost41 v Trsta, ulica Giorgio GalrfB 3t 18. — Poštno-hranllničnl račun št. 841*652.-- i T*lefon Stav. 1157 ■■ ----_ Melnozborste volitve na Soriškem. Slovensko veleposestvo. GORICA 7. Nji današnjih deželnozbor-skiii volitvah slovenskega veleposeitva je bilo oddanih 126 veljavnih g'asov. Od teh so dobili kandidatje narodno napredne in agrarne stranke 124 oziroma 73 iti 70 glasov. Kan-data S. L. S. sta ostala s 50 ozirom 49 glasovi v manjšini. 12 glasov jo bilo razpršenih. • pretirajo. Izvoljeni so torej vsi trije kandidatje narodno napredno oziroma agrarno stranke. Laško veleposestvo. GORICA 7. V laškem volilnem okraju •slovenskega veleposestra je bilo oddanih 186 veljavnih glaeov. I z v o 1 j c 11 i so bili kandidatje l«ško-liberalne strscke. Od teh so dobili deželni gla-ar vitez Pa jer 129, inženir An- J tudi važnost tega vprašanja, nabrala si je j zbor, potem ne bi mogli pristaši govornika podrobnih podatkov in je o težavah pro- temu prigovarjati. Reforma poslovnika ima se blema dobro obveščena. T* vprašanja bo j pa uporabljati tudi tedaj, ako se bo razprav-morala v prvi vrati rešiti deželna zakonodaja ljalo o skupnih ogrsko-hrvatskih stvareh, ako in deželna uprava. Minister jo kon&čno po ; bo tukaj zboroval skupni ogrsko-hrvatski kazal na razliko interesov med posamičnimi državni zbor. Govornik je izjavil, d = bodo on kraljevstvi in deželami ter je pri tem izrazil in n;egovi pristaši najodločneje protestirali nado, da bo vzlic temu vprašanje ugodno proti taki reformi poslovnika. (Živahna pohvala reši. — • pri Hrvatih). Konečno je minUter zopet naglašal ve- ; Ministerski predsednik dr. \Vekerle je liko odgovornost vlade in parlamenta, da se ! izjavi', da je pravkar izusten govor najbolji obrani redno tinaDčno gospodarstvo ter je obrambeni govor, kar jih je bilo doslej za apeliral na člene eakete, naj svojih želj ne revizijo poslovnika in ki bi nas moial napotiti, da osiguramo poslovni red v tej zbor-odgovarjali; niči. — Ne glede na politično važnost moram i proglasiti mnenje, izraženo v tem govoru na-J ravnost za predrznost. (Živahna pohvala in ; klici : To je izlaistvo!] Kar je predgovornik ' an j izjavil, ni drugo, nego di moramo mi pred j ložiti naš poslovnik in naš posvetovalni red, j katerega določitev in oseguraaje je naša su-znižala i veren a pravca predložiti sklepanju hrvatskega Na to so posamični veŠ5aki t:a vprašalne pole. f Jan vitez Samiec. LVOV 7. Danes je tukaj v 67 letu rosti umrl namestnik deželnega maršala vitez Samiec. Nemška državna banka. BEROLIN 7. Državna banka je tonelii 126 in dr. Guido Berardeili 120 glasov, diskont na 5 in pol od*t., lombarde pa na i sabora. To ae pravi, da moremo izvedbo do- Kandidatje laško katoliške Btranke, ki so ostali na 6 in pol oust. I ločeb poslovnika doseči le tako, da spravi v manjšini, so dobili: baron L o ca teli i Švica noče izroditi revolucij onarce v. j n* čisto r^olarna deputacija in da 66, grof Rudolf Paca 55 ia Fran Furlani 52 t ' 7 T ® , *JJ,h *)0tem odobn hrvatskl Babor- (Viharni glasov, j ..?ERN 7l Zvetni svet le odklonil izročiti; klici na skrajni levici: Nezaslišano!) Oditla- —-;--Rusiji oba Rusa, ki sta bila aretirana v Z3-]njam še enkrat najodločneje mnenje, izraženo Poljedelski minister obolel. navi in ki sta zapletena v tifiisko afero. Oba;0d predgovornika. DUNAJ 7. Poljedelski minister dr. Eben- sta kila dane3 spuščena na svobodo, hoch je obolel za influenco ia mora ostati v Potres. j Kaf<0 [6 dO^IO dO SpOrBZUIi?- KEČKEMET 7. Ob 5. uii20miu. zjutraj j * 110111«) V Istri T čulo se je tukaj potres s podzemskim grome-' IJOllJfl v 19 lil. postelji. Saniranje deželnih financ. DUNAJ 7. Danes je pričela enketa o' ?3e™- *ot™9 3® H v 9aieri *ere\u> aL , . -Lavo.atore" je te dni pripisoval soci- sanirani u deželnih financ. Minister za finance ^.tralal 10 sekund, poznejo je bil zopet ma-halai demokraciji zaslugo na tem da je prišlo KoritovViki je pozdravil člene enkete ter opo-;11!1 Tn ™ nAT AOT1A „ Q- Jdo Pogajanj med italijansko in hrvatsko-slo- zoril na žalostno stanje deželnih financ. V' . REGGIO Dl CALABR1A 7. Sinoči ob,vensko narodno stranko v Istri ter da pride pojedinih deželah so razmere različne. Že 6 in Po1 un Cui 8e Je tukaJ khek valovit j sedaj — ako deželni zbor pritroi dogovoru, deset let se davajo deželam državni viri do-! Potres' j sklenjenemu od zastopnikov obeh strani — do hedkov in to iznaša že nad 25 milijonov! Nova nemška vojna ladija. pomirjenja. bocijalisticno g:asiio m hotelo kron na leto, toda deželne finance niso poka-j WILHELMSH\VEN 7 Danes uredno-! ™eada u*er1atl svet> (la.Je socjalna demokra- zale nikakega zboljšanja. Nikakor ni možno,; illdae SlJ v navzočnosti cesarjk izpulili v moVje j Z^ZZn^f^Z T 1 ^U^JT, da se po tem potu pride do cilja, ako bo j bojno ladijo. ki so io krstili na ime „Nassau^ J Cipa mednftrodnostl bi«žilno delovala na na vedno država pokrivala deželno primanjkljaje. » , . . .. Glasom resolucije državnega zbora je vlada; 1 4fcusm poslanik, poakušala, da napravi za 17 dežel nekako! PEKING 7. (Renterjev biro) Ruski eličnc- postopanje. Minister je potem govoril slanik Pokotilov je nemudoma umrl. o odgovoiih na vprašalne pole, v katerih se! Angleški kralj, v prvi vrsti omenjajo taki iznosi, ki jih de-j PAR T Z 7. Kralj Edvard ie ob 10 zele dovoljujejo v lastnem delokrogu a potem I in x đpoluđne Odpotoval v B^arritz. tak), za katere je aUonomna obiastLija pre-1 .f . . mala. Eoketa bo gotovo mnogo pomagala.; Velika nesreča na zeleznici. ali minister ve, da bo morala država nekaj i SAMARA 7. Včeraj je pri postaji žrtvovati. Z ozirom na financa ne bo to dru-1 randy skočil s tira poštni vlak iz l'&Š kt UU U • • 1 » a.l « m . « ^ ... . ga če možno nego da se razpišejo novi davki! Postni vlak se je prevrnil čez nasip. 12 oseb slaSe> kl absolutno nima. socijalna demo- ' n frk nair.r^i ^o a o nntiJ a rlairct- no vocin-o • i a Ki i n nKiftVi A.'I »»anionih nrl fuvl-n j rodue stvari in s tem prisilila obe nacijonalni Stranki, du sta odnehali od dosedanje iutran-po. ! sigence ter se začeii piibliževati jedna drugi. Če prav umejaoio glasilo socijalne deoiokra-I c je, bi nas hotelo u verjeti, da je etična moč _ i soci a'no demokratičnih idej dovedla do po-uri:gajanj .:n kompromisa glede volilne reforme Istri. Mi smo žo zavrnili ;o socijalno demu7;ra- ! tiČno samohvalo in naglašamo tudi dunes, da iz TaSkenda.'si socya^na demokracija hoče prisvajati za- :n to najprej, da se poviša davek na žganje ; je bilo ubitih, 43 ranjenih, od teh 36 težko. toda tudi od tega davka 89 bo moral en dei i - uporabiti za državo, ker ima tudi ona svoje' Ogrska poslanska. zl)01*Ilica. potrebe. kracija že zato ne more imeti teh zaslug, ker ni nikdar v resnici posredova Ino vplivala! Če je tudi tu pa tam malce dregnila italijansko narodno stranko radi nje . . . «i „ BUDIMPEŠTA 7. Zboroica ie nadal e-; naciionalnega fanatizma, pa ie socijalna de- Minister ]e omenil različne predlagane y ^ razpravo 0 predlogu posl. Nagyja i mokracija vsik jar spremljala vsako tako po-načine po katerih bi se od strani države ^lede retor£e poslovnika. nnm A/vlrk nfjr/nlnm ' I * C\ H ."»Trni on i u * pomoglo deželam. Tozadevni predlogi se raz-1 dele v tri skupine: 1) da se izroči deželam1 državne dohodke oziroma državna sredstva v obče ; 2) da prevzame država upravne stroške dež'rl; 3) da plačuje država de' stroškov posamičnih upravnih panog. j svarilo še s hujšimi očitanji na adreso hrvat-Posl. S u p i 1 o (Hrvat) je prečital izjavo ( ske in slovenske narodue stranke ia naravni v madjarskem jeziku, v katerem izvaja, da se • efekt tacega „posredovanja" je bil le ta, da po posamičnih določbah reforme poslovnika je še bolj rasel šovinizem na italij. strani, ker spremeni dosedanji položaj hrvatskih delega-ijim je koncem koncev dopuščal v^aj videz, da t jv v ogrski posl. zbo:-., ker se hrvatskim poslan- ) sezamo predaleč se svojimi zahtevami, da hočeta onemogoči vsaka parlamentarna inicija- j čemo popolnoma deposedirati italijansko Iz vpraševahiih pol je razvidno, da mora; tiva in vsak parlamentaričen boj, ako bo, stranko ali si celo podjarmiti italijanski živelj rlofl '1 nvinrornn r-n nn rnX!n • -i - i • . < i . i i . i n •» I > • i -11 !•• t - b;ti viada pripravna šo na večie žrtve. Toda j madjarski del p'oslancev tako hotel. Pravič-država ne bo mogla v;tmu odpomoči, mnogo j nost bi zahtevala, da stavijo regnikoiarne de-bodo v tem 02iru morale storiti tudi dežele i putacije na čisto skupne državnopravne stvari same iz svoje moči. Kar se tiče občinskih financ, ! in da o njih potem posebt j razpravljata ogr-ska ki se jih; zbornica in hrvatski sabor. Ako bi se reforma ca je torej b jrba na italijanski strani proti nam vendar le opravičena. Po tem takem je socijalna demokracija v^ako rahlo očitanje na italijansko adreso paralizirala in spravila ob vsaki učinek z neopravičenimi očitanji na vpraSevalne pole ne dotikajo, uvažuje vlada • poslovnika raztezala le na avtonomni državni i slovan ko adreso, izvirajočimi, — to lahko P O D L I B T E K. 25 Pravljica o zaRleiem građo. (Spisal: Feido Plemič.) Na strmi pečini kraj morja je stal pred davnimi Čas: prostoren kraljevski grsd. Po-nopno je štrlelo sedem mogočnih Btolpov v zrak, in sto oken zrlo v zeleno deželo, in sto oken na sinje morje. Čarobno je bilo videti grad v tihih nočeh, ko so bila vi-a ta okna razsvetljena, kužipot pešcu na kamniti stezi, kažipot jedernicam na temnih valovih. V tem gradu je živel sicer debeli, a drugače zelo kruti kralj Lirofob XXII. s s vej o hčerjo, devico belo kakor luna, milo kakor svit da niče, lepo kakor pomladne rose biserna kaplja v kelihu nedolžne lilije. Živela je kraljeva hči mirno in brezskrbno življenje, obdana od kopice nežnih dvorskih deklic in vitkih dvorjaničev. Živela je iivljenje vseh takratnih kraljevih hčera, življenje običajno po takratnih kraljevskih dvorih. Vendar se je v nečem odlikoval dvor »jenega očeta od drugih. Kralj Lirofob XXIII. si je bil prepovedal vsako petje, žvižganje in \tako godbo v svojem gradu in njegovi bližini. Kdor si je privoščil le najkrajšo pesmico, prišel je kratkomalo ob službo iu mi-ioBt. Grajski kaplau, jedini človek v gradu, ki je znal pisati in brati, je moral to prepoved tudi napisati aa oslovsko kožo in na- biti jo na grajska vrata. Bralo se je tamkaj : ,.Orgljačem, piskačem in drugim godlja-čem vstop prepovedan!" Tihota je vladala tedaj po grajskih prostorih, mrzla, neprijetna tibota. Ls včasih, pozno v noči, ko je muhasti kralj že drn o-bal v svoji postelji, oglasilo se je iz kraljičinih sob tajnostno petje. Zatrepetali so prvi zvoki nežno in jedva slično skozi odprto okno v temno noč. A rasla je njihova moč od kitice do kitice, rasla kakor brezmejno hrepenenje, kakor sila samozavestne ljubezni, in zadoneli so srebrnočisti zvoki tja preko rmrja v razkošnem veselju zlate prostosti. A koj nato je čarobno petje pojemalo ter se jelo topiti v otožnosti, mileje in mileje, umiralo ter slednjič umrlo v morju resignaeije. Tedaj so mornarji tam doli na temni gladini pridržali vesla, in ribiči so pozabili za hib na svoje mreže. In ozrli so se od so nca zarjeveii in od burje razorani obrazi tja gor v razsvetljena okna kraljevega gradu in šepetala so hrapava grla : „Zopet poje kraljeva hči A to ee je dogodilo le redkokedaj, le takrat koje kralj Lirofob XXIII. zasmrčal. — Nekoč se zgubi v te kraje pevec, ne mlad ne star, ne lep ne grd, ne posebno imeniten, ne posebno izžvižgan. Zagleda vam kraljevi grad, in nada po lepem dobičku mu napolni srce. Pohiti tedaj po strmini navzgor, pride na grajsko dvorišče in začne ubirati : strune. Pevec je bil namreč analfabet, in zato ; ni mogel razbrati na grajskih vrat h pribite prepovedi. Da dopolni mero svoje predrznosti, jame vam še povrhu peti pesem ljubavno. Tako je pel, potem je malce prenehal, ker je bil bolj kratke sape. Primoran je bil oddahniti se nekoliko predno je pričel z drugo kitico. Ali usoda ni hotela, da bi prišel tudi do te. Ko je namreč takole pomalem lovil | sapo mu je le-ta popolnoma pošla, ker je zagledal nenadoma debelega kralja Lirofoba XXIII. pred seboj. A kakšn • je bilo njegovo v eličanstvo ? Lovski pe3 bi se ga bil prestrašil, ne pa pevec, ki je stokrat bolj rahločuten. Debeli kraljev nos je bil v onem stadiju, kjer se rudečkastost neha in višnje-vost začne; li u napihnjeni, iz oči pa mu je bliskal srd sto gadov. Človek bi ga v onem hipu gotovo ne vprašal za kakšno posojilo. In prijel je kralj Lirofob XXIII trepetajočega pevca nemoralnih ljubinskih pesni za vrat ter mu prismolil najprej eno na desno, potem še eno na levo s svojo lastno kraljevsko roko. Nato ie zarjul: ,.Ti se držneš kaj takega, ti cigan ti !" Konečno mu je blagovolil še milostno podeliti red kraljeve brce med spodnje ude njegovega telesa, ia pevec je sfrčal vun skozi grajska vrata naravnost med brinje. Tam se je jedva oddahnil. In tedaj se je ravno ozrl krog sebe, jeli ga ne čuje kdo, ter dvignil svojo koščeno pest proti gradu in zatulil: »Oj kralj, oj grad in tvoji prebi- rečemo — iz narodno-itabjanjkega čut .trovanja socijalne demokracije. Za to, kur navajamo tu. govori preža-lostna praksa. Bil je siccr „Lavoratore*4 — to moramo priznati — tupatam pravičen v razsojeranju etuograf:čaih in narodno-političnik razmer v Trstu. A tudi tedaj kakor da bi se že v teoriji bal zamere si strani italijanskih šovenov, je zabelil syo;m. argumentiranje s kakim stereotipnim napadom na adreso Slovanov, in bilo je ob efekt njegovega pravičnega razpoloženja. Hujše je bilo v praksi, ko so je šlo za to, da bi socijalna demokratična eranka pokazala s s?ojim nastopom v politični borbi, kako zna uveljavljati svoja načela. In tu smo videli, kako je ta slavna internaeijonala postala boriteljica za nadvladje cd nje navidezno obsojane laske buržoazijtične stranke, kako je v boju med laškim elementom, ki ima že vse, in slovanskim življem, ki se bori za svoj ekzistenčni minimum, brez premisleka skočila na stran našim zatiralcem i u jim dajala 3 tem ne le materijalno pomoč, marveč tudi moralno, s tem, da je v svoji navidezni obhki objektivnega posredovalca zvalila ves sfoj srd na S;ovane, češ, da jim je do premoči v deželi. Videli smo to naiprej v Trstu, ko ie slovenska manjšina z obstrukcijo preprečila osnovo volilne reforme, ki jej ie bilo namen vzuti tržaškim Siovencem še ono mulo zastopstvo, ki ga imajo v tržaškem mestnem svetu, Ta obupni boj za obstanek so socijalisti imenovali „pajacado", scve : na veliko radost tržaške gospcdovalne stranke. Volilne borbo v Puli pa so pokazale najbolje, kako znajo socijalisti vplivati na narodni mir v Isti i. Kompaktno in z občudovanja vredno disciplino so šli tam v boj za kandidata, ki je prototip laške buržoazije, hrrat^kega kandidata pa so razferičavali ku-kor za^topn ka politike, ki hoče uničiti laški element v I=tii! Ia v ta boj so silili celo svoje slovanske pripadnike ! Tudi sedaj, ko so so vršila pogajanja za istrsko volilno reformo, edini ptedmet napadov socijalne demokracije so bili — Slovani. Ti da hočejo s svojimi pretiranimi zahtevami preprečiti obiiovo volilne rttorme. Niti ene graje italijanski stranki, „na; vendar deloma priznava taktično narodnostno razmerje v deželi, naj opusti misel za nadvladje in se zadovolji biti enakopravnim činiteljem. Tudi o priliki slavnosti italijanskih bici-kKstov na eni in slavnosti društva „Ilirija" na drugi strani je socijalna demokracija eklatantno dokazala, da nikakor ni nepristranski in objektiven sodnik v borbi med Italijani in Slovani. Nikakor se ne more torej govoriti o tem, da bi bili socijalni demokratje blažilno vplivali na razpoloženje Italijanov. Ne dozdevnemu „posredovanju" m blažilnemu vplivanju socijalne demokracije, ampak odločnosti v borbi Slovanov seje zahvaliti, da je med Italijani uavstalo razpoloženje za pogajanje. Takim nasprotnikom, kakor so Italijani treba imponirati; z mirovno piščalko se takih srditežev ne privablja k zeleni mizi konferencije, ampak pozlati jih treba z bojno trobento. Da smo mi slušali nasvete socijalistov in odjenjevali, ne danes in še dolgo ne bi bilo prišlo do tega, do čeaar je prišlo. Ne strah pred socijalisti, ampak strah pred napredovanjem Hrvatov in valci, prokleti vsi po revnem pevcu! V»a tvoja krasota naj se sesuje; a po tvojih dvoranah in hodnikih naj odmeva od jutri naprej v enomer — veselo petje." Tako je govoril pevec in je izgini!. Njegove besede so bile sicer čisto navadno razžaljene ve ičarstva, in Li niožek za svojo kletvico prav lahko sedel svojih 6 do 12 mesecev, če bi ga bila al!šala kakšna priča. Ali v brinju ni bilo žive duše, in pevec se sam tudi ni šel javit na c. kr. redarstveno oblast, ker jo je raje popihal umih pet iz kraja, iz dežele tja gor med Ciče, kjer je pet^e še v časti in veljavi. ' Ali prokletstvo se je izpolnilo do pečice ! Zrušil se je ponosni grad na strmi pečini kraj morja, in na njegovem prostoru stoji sedaj obširno poslopje — ljudska šola. Zginil je kar čez noč ves sijaj in lesk iz sten, ostale so gole. Po poslopju pa se razlega dan za dnevom, uro za uro veselo petje v šolsko deco zakletih dvorjaničev in dvorskih devic. In vso to deco uče učitelji, nekdanji kraljevi ministri, in učiteljica, nekdanja kraljeva hči, in katehet, nekdanji grajski kaplan, veselo petje dan za dnevom, uro za uro, da mimoidoče ljudi že ušesa bole. Krutemu kralju Lirofobu XXIII. pa je bila prihranjena najhujša kazen in muka. Zaklet v šol. "vodjo mora on od zjutraj ob osmih d» popoludne ob petih s sveto res gnaeijo poslušati ves ta dirindaj in dudeldaj. Bog mu olajšaj težko usodo ! Ktran II »EDINOST« St G8. V Trsta, dne 8. marca IMg Slovencev je dovel do kompromisa glede volilne reforme, do tega torej, da ne bo več tistih srditih narodnih bojev med obema na- redoma. Za gospodarsko povzdlgo Istre. Pred nekoliko dnevi že smo javili, da je na Dunaj Bezvana konferenca, ki se ima posvetovati, kako je uporabiti sredstva, ki jih misli vlada dati na razpolago v gospodarsko in kulturelno povzdigo Istre. Ta konferenca se ie sestala v petek in se je udeležujejo : žestero državnih poslancev iz Istre, namestnik princ Hohenlohe, predsednik zavoda za povspeševanje malih obrti v Trstu in v Istri Maks Brunner ter posebni referenti iz vseh ministerstev. Konferenci predseduje sekcijski načelnik dr. Engel. Le-ta je v otvoritveni seji v svojem nagovoru prijavil, da je vlada izdelala obširen program v povspeševanje gospodarske blaginje v Istri, in je pozval poslance, naj izrazijo svoje želje in zahteve. V imenu Italijanov je storil to deželni glavar dr. Rizzi, ki je nsglašal, da je v dosego namena, ki si ga je stavila vlada, potrebna obširna akcija. Najprej na šolskem poiju. da Istra izgine enkrat iz vrst tistih dežel, v katerih je izdatno število analfabetov. Država naj da deželi na razpolago primerno svoto, ki bo odgovarjala polovici troškov, ki jih ima dežela za vzdrževanje ljudskih šol. Ta svota naj bi se stavila kakor redna subvencija v državni proračun, Vlada naj bi tudi dovolila izreden prispevek za gradnjo šohkih poslopij, katerih troškov mnoge siromašne občine ne morejo nositi. V jednem istrskih mest naj se ustanovi trgovska šola. Govornik je urgiral premeščenie hrvatskega in slovenskega učiteljišča iz Kopra. Us'anove naj se štipendiji za vscučiliščne dijake iz Istre in država nsj poviša prispevek za razvoj obrtnih šol in v povspeševanje male industrije. Vprašanje preskrbovanja vode naj se reši v velikem zlogu za vso deželo po načrtu, ki ga je dal izdelati istrski deželni olbor. Daije je govornik navajal razne cestne zgradbe, ki naj se izvrše. V povspeševanje poljedelstva naj država poviša subvencije v povzdigo raznih panog poljedelstva in v povspeševanje snovanja gospodan-kih zadrug. Govornik je priporočal povspeševanje ribištva v emislu zahtev, ki sta jih stavila centralna komisija in društvo za ribarstvo v Trstu. Priporočal je gradnjo raznih komutlika cij na kopnem in na morju. Zgradita naj se dve črti, ki bosta vezali vztočno z zapadno obalijo Istre. Priporočal je gradnjo črte Poreč Pazin in Lupoglava-Matulje. Subvencija paroplovni družbi Istra-Trst naj se poviša. Istotako naj se dovoli subvencija za črte med istrskim kopnim in otoki v Kvarneru. Podpira naj se družba ali konsorcij, ki bi hotel uvesti avtomobile v zvezo med posamičnimi mesteci i&trskimi in ki bi hotel v teh graditi hotele. Zahteval je državno podporo za na-merovano tramvajsko črto med Piranom in Portorose. Slednjič je naglašal razna potrebna pristaniška dela. Na humanitarnem polju je želel izdatneje akcije v pobijanje malarie. Država naj dovoli prispevek v ustanovitev zavetišč za zapuščene otroke, korekcijskih hiš in zdravilišča za kronične bolezni in za slaboumne. Koperske soline naj kupi država. Na namestništvu v Trstu naj se ustanovi voduo-tehnieni urad. V povzdigo zdravilišča v Malem Lošinju naj se dovoli brezobrestno posojilo. Glede zahtevanega vodno - tehničnega urada na namestništvu v Trstu je odgovoril sekcijski načelnik dr. Engel, da je tej zahtevi ravno z današnjem dnem ustreženo. V imenu slovanskih poslancev je zahteval dr. L a gin j a, naj vlada označi svoto, ki jo misli dati na razpolago za zboljšanje gospodarskih razmer v Istri. Na sploh soglaša s predlogi posl. Rizzi ja. Posebej pa zahteva, naj se v Voloskem ustanovi trgovska in navtična šola. Ne soglaša pa z zahtevo dr. Rizzi-j a za preskrbovanje vode v velikem zlogu. Po njegovem mnenju bi bilo umest-neje, ako bi so to vprašanje rešilo z vrsto malih naprav, kar bi tudi manje stalo. Go vornik zahteva, naj se v Medulinu osnuje obrtno-s pop olnje valna šola in je izročil predsedniku spomenico, ki zahteva izvršenje raznih malih del. Soglaša, da gozd pri Motovunu država odstopi, da se parcelira in razdeli med kmete. Posl. S p i n č i ć je zahteval, naj bo prispevek države za ljudske šole tolik, da bo možno odpraviti šolske takse. Glede obrtnega pouka je zahteval, naj se v državni obrtni šoli v Trstu nekateri predmeti poučujejo v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. V Buzetu raj se ustanovi mala obrtna šola, a dve mali gospodinjski šoli za deklice v Pazinu in Dobiiuju. Ne oporeka predlogom Rizzi-ja glede preskrbovanja vode v velikem zlogu, vendar pa želi, da bi se napravili tudi mali vodovodi. V Voloskem naj se ustanovi navtična šola, a v Baškanovi in v Medulinu navtični tečaji. Zahteva podpor mlekarnam in pomnože nje potovalnih kmetijskih učiteljev. Cožotom naj se vzame možnost konkurence istrskim ribičem. Poleg železniških črt, ki jih je zahteval Rizzi, priporoča še gradnjo črte Hrpeljc Sspjane. Dovoli naj se subvencija paroplovni družbi, ki se snuje v Punta. Zahteva telefonsko zvezo med Opatijo in Trstom, in gradnjo konkurenčnega pristanišča na Keki, za katero bi bila na] primerne) a Preluka. Slednjič je zahteval Spinčič, naj se dovoljujejo posojila ob ugodnih pogojih ▼ zboljšanje stanja raznih društev in zadrug Sekcijski načelnik dr. Engel se je zahvalil na teh predlogih in je izjavil, da za zdaj ne more Se označiti svote, ki jo vlada misli določiti za zboljšanje gospodarskih raz mer v Istri. Vlada hoče še le konkretirati program za to akcijo, a more zagotoviti že za sedaj, da fiuancijelne težave ne bodo ovirale izvršenje tega programa. Zagotovil je, da pozivi, ki so jih stavili na vlado poslansi Rizzi, Laginja in SpinČić, da bo akcija vlade intenzivna in brza, soglašajo z nameni vlade. Kar se tiče povišenja fiaancijelnih sredstev dežele za šolske namene, bo tej zahtevi ustreženo s sklepi, ki jih stori komisija, sklicana radi vprašanja saniranja deželnih financ. Predsednik družbe za povspeševanje malih obrti g. Brunner je zahteval posojil ob ugodnih pogojih v zboljšanje stanja obrtnih zadrug. Hranilnice po Istri in razni zavodi v Trstu naj bi dovoljevali posojila in ustanovila naj bi se zveza med vsemi zadružnimi blagajnami za male obrti. Obžaluje, da se akcija vlade ne razteza tudi na Trst. Posebno bi trebalo v Trstu kaj ukreniti za povspeševanje tujskega predmeta. Istrski razstavi, ki se pripravlja v Kopru, naj vlada dovoli subvencijo in dovole naj se subvencije za potovalne učitelje za obrti in rokodelstva. Na vse te želje je odgovoril sekcijski načelnik dr. Engel, da se bodo — čeprav se vladina akcija ne razteza na Trst — želje glede tujskega prometa uvaževale v splošnem programu, ki ga razvije vlada. Vlada ima sploh najbolje namene, da ugodi potrebam bolj zanemarjenih pokrajin. Poživlja pa poslance, naj vladi ne krčijo finanancijelnih sredstev z obrekovanjem dohodkov, kakor se je to zgodilo ravnokar v proračunskem odseku. S tem je bila seja zaključena. Nemška obsodba nemške proti-poljske politike. Da niso nositelji pangermanske, po za-tretju druzTh narodov stremeče politike tako okamenelega srca in zakrnjene duše, strezniti bi jih moralo že dejstvo, da obsojalo to pan-germansko politiko najizbraneji in najprosvit ljenejši duhovi iz vseh civilizovanih narodov. Ali oglašajo se proti tej politiki tudi vsi trezneji in dostojneji elementi v narodu nemškem samem, ki odkrito izjavljajo, da se nemški narod se svojo akcijo za uničenje Poljakov s sramoto pokriva pred vsem svetom. Tako piše „Germania" povodom parlamentarne rešitve protipoljske politike : Jedna obžalovanja vrednih epizod v pruski zakonodaji je prišla do formalnega zaključka. Ustvarjen je zakon, na katerem se nikdo, razun hakatisto?, ne veseli, zakon, ki se opravičuje z „narodnimi" razlogi, ki ga pa velika večina naroda nemškega občuti kakor krivi c o, kakor kršenje ustave, kakor brutalno odredbo, ki nikadar ne izgubi odi j a v zakonodajno obliko povitega programa „moč gre pred pravico", ki pa tudi nikdar ne doseže svojega namena. Haka-tističnim prijateljem bi bilo seveda jako ugodno, ako bi veliki manjšini poslanske in gospodske zbornice, ki je odklonila ta zakon, mogli očitati „protinarodno" postopanje. Ali, kakor stoje stvari, to nikakor ne gre, ako se pomisli, da proti razlastitvi niso glasovale le stranke svobodomiBlenega bloka poslanske zbornice, ampak tudi konservativni krogi gospodske zbornice, možje, ki so cesarju osebno jako blizo, ali so žnjim celo v sorodstvu. Moralni poraz, ki ga je doživela vlada, s konečnim vsprejetjem predloge, nikakor ni popravljen. O gr s ka. Rauch v Budimpešti. Iz Budimpešte javljajo, da sta bila na konferenci z Rauchom razun ministerskega predsednika tudi minister Košut in Adrassj ter predsednik zbornice Justh. Na konferenci so rezpravljali vsa važna vprašanja; doseženo da je popolno sporazumljenje in storjeno več sklepov. — List „Keleti Ertesito" piše, da je baron Rauch predložil ministrom podrobnosti „velike akcije", ki bi mogla odpraviti sedanji spor med obema deželama. Ker pa je za to potrebno mnogo časa in dela, zato da se sabor odgodi. Kratki smisel dolzega govora je torej, da baron Rauch vrta na vae strani in manevrira, kičevito vsaj nekoliko časa kiju buje na manifestanten način izraženi volji' naroda da se vzdrži na banski stolici, če-1 prav omražen in sovražen od vsega na-' roda. Castihlepnost in cinizem tega človeka' sta zares fenomenalna. Zahteve stranke neodvisnosti. Iz Budimpešte poročajo: Izvrševalni' odbor stranke neodvisnosti je imel sejo, v j kateri se je razpravljalo o strankinih vora-i šanjih. Več členov je zahtevalo, da se o d-pravijo delegacije, kakor tudi, da se; vnanja politika razpravlja pred zbornico. Nadalje se zahteva nova ureditev uovinstva, neodvisnost tiskovnega urada in imenovanje velikih županov izmed stranke neodvisnosti v razmerju straoke. Hrvatska. Socijalnodemokratični shod. Oba velikonočna praznika se bo vršil v Zagrebu shod hrvatske socijalnodemokratične stranke. Na dnevnem redu je med drugim tudi načrt o ustanovitvi socijalnodemokrati-čnega dnevnika in o povspeševanju strankinega slovstva. Starčevićanska stranka. Klub Btarčevičanskih poslancev bo imel v sredo svo;o sejo, na kateri se bo konstituiral. Drobne politične vesti, Fallieres v Petrogradu. — V petrjgrajskih diplomatičnih krogih smatrajo kakor gotovo, da pride predsednik francoske republike Fallieres v kratkem v Petrograd. Predsednika bo spremljal minister za unanje stvari Pichon ; v tem dejstvu je izražen veliki politični pomen tega obiska. Zenitev kralja Manuela. — „Frankturter Zeitung" je prejela iz Lizbone vest, kako da se tamkaj širi govorica, da namerava kralj Manuel zaprositi roko prince -sinje Viktorije, hčere nemškega cesarja Viljema. Omenjena prmcesinja je rojena 13. septembra 1892. — „Agencija Havas" pa poroča iz Lizbone, da je ta vest brez vsake podlage. Sestanek med nemškim cesarjem in italijanskim kraljem, Berolinski „Lokal-Anzeiger" javlja, da se nemški cesar in italijanski kralj sestaneta v Benetkah med 10. in 15. aprilom. Ta sestanek bo baje privatnega značaja. Sestanku bo pa, kakor poročajo iz Kima, prisostvoval minister Tittoni. Ta poslednja vest pa ni nikakor v soglasju z zatrdilom, da bo sestanek „privatnega značaja". Dnevne vesti. Poziv v stvari narodnega katastra. Da ideja narodnega katastra, ki je bila prvič sprožena na shodu slovenskih trgovcev je3tvinearjev, ne zaspi, marveč da se z ozirom na njeno nedvojbeno narodno-gospodarsko važnost Čim prej uresniči, osnoval se je naro-roden komite, ki je že pričel s sestavljenjem recenegj katastra in ki ima resno voljo do dela. Poživljajo se torej tem potom vsi v Trstu in okolici bivajoči slovenski industrijalci, trgovci, podjetniki in obrtniki vseli vrst in panog, ki jim je na tem, da jih spozna bližnji in daljni slovanski svet, da se oglase najkasneje do 16. marca t. 1. pismeno v redakciji »Edinosti« ali pa ustmeno med 3 —4 uro po-poludne v pisarni odvetnikov gg. dr. Gustava Gregorina in dr. Edvarda S 1 a v i k a. Nadejati se je, da se oglase vsi brez izjeme, ker je to v njih lastnem interesu in v interesu slovanskega življa ob naši Adriji. Podrobnosti se objavijo svoječasno v različnih slovanskih listih. Predavanje g. prof Ilešiča : „ U kake šole so hodili naši očetje" prične točno ob 9. in pol uri zjutraj. Bodi to predavanje uspešen začetek slovenske ljudske univerze v Trstii. blamaža „Slovenčeva" prav temeljita. Ia da jo tu izlagamo javno na ogled, na tem nai se „Slovenec" zahvali le svoji slepi strankarski strasti. Kopal je jamo za nas, a je sam štrbunknil vanjo. Štrajk na učiteljišču v Kopru končan. Kakor smo poročali včeraj, se je predvčerajšnjim predstavila deputacija slovenskih učiteljiščnikov na tukajšnjem namestništvu g. dvornem svetniku Schaflgotschu in deželnemu šolskemu nadzorniku Matejčiću, predvodjene od g. državnega poslanca dr. Rybara. Tej deputaciji je priporočal grof Schatfgotsch, da naj se pokore dijaki pozivu ravnateljstva c. kr. učiteljišča v Kopru tir da naj se vrnejo najkasneje v ponedeljek dne 9. marca ob 8. uri zjutraj v šolo, ker se bodo sicer smatrali oni, ki se ne odzovejo temu pozivu, kakor da so izstopili. To bi imelo seveda za posledico, da bi dijaki zgubili celo leto, a štipendisti štipendije. Istočasno pa je obljubil gref Schatigotsch dijakom, da se ne bo izvajalo nikakih konsekvenc iz njih nastopa, ako se v ponedeljek vrnejo v šolo ter da se bo delalo na to, da se ugodi njihovim opravičenim zahtevam. Tudi c. kr. deželni šolski nadzornik Matejčić je obljubil deputaciji dijakov, da se bo uvaževalo opravičene zahteve njih memoranduma. Vkljub tem zagotovilom se slovenski dijaki še niso hoteli udati, akoravno je del italijanskih dijakov in sicer oni del, ki pohaja četrto leto prelomil štrajk. Čakali so še, kaj dosežejo Štrajkujoči italijanski dijaki, ki so se obrnili do tržaških socijalističnih poslancev za posredovanje. Ti poslanci so včeraj stopili do namestuika ter se zavzeli za štrajkujoče dijake, a namestnik je istim na kratko odgovoril, da on ne pri-pozna dijaških b t raj ko/ ter pozval socialistične poslance, naj vplivajo na dijake, da se povrnejo v ponedeljek v šolo, ker bi sicer brezpogojno nastale gori omenjene od ravnateljstva učiteljišča zažugane posledice. Italijanski dijaki, katerim so socijalistični poslanci prijavili odgovor g. namestnika, so sklenili, da se vrnejo v ponedeljek v šolo. Isti sklep so zatem tudi storili slovenski dijaki. — S tem je končan štrajk koperskih učiteljiščnikov, niso pa še odstranjeni vzroki, ki so ga izzvali. Mi smatramo z i svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade, da vendar enkrat reši vprašanje premestitve tega nesrečnega učiteljišča brez vsakega ozira na objestne proteste laške klike v Gorici. Da se vlada ne bi bila toliko bala teh protestov ter toliko časa ne odlašala z rešenjem omenjenega vprašanja, ne bi bilo prišlo do sedanjega štrajka. In ako vlada v kratkem ne reši tega vrašanja, se je bati, da se taki pojavi ponove. Zadnji čas je tudi, da vlada ugodi vpra-vičenim zahtevam dijakov glede pouka V3eh predmetov v materinem jeziku, kajti ni je veče pedagogične nesmiselnosti kakor poučevati slovenske učiteljiščnike in bodoče slovenske učitelje v nemškem jeziku. Opravičena je tudi kolikor toliko zahteva dijakov, da se jim dovoli prosteje gibanje, kajti s preveliko strogostjo v tem oziru se doseže ravno nasprotni efekt od onega, ki se ga je hotelo doseči. To Bmatramo povedati vladi na vsa usta sedaj ko je štrajk končan. Prej nismo hoteli ulivati olja v ogenj, ker smo vedeli, da je vlada bila odločena postopati z vso ener-žijo in brezobzirnostjo proti Štraj kujočim dijakom in ker smo jih hoteli varovati zlih posledic. Imenovanje. Carinski oricijal Anton Cingerle v Trstu je imenovan carinskim re-videntom. Novo delo mojstra Rendića. Ta veliki kiparski umetnik se je proslavil z novim umetniškim delom ; izdelal je namreč poprsje gospoda dr.a Stangerja, odvetnika in župana v Voloskem ter namestnika deželnega glavarja istrskega. Kendič se je dobro uglobil v dušo StaDgerjevo, kajti naravnost mojsterski je izdelal to poprsje, Zdi se ti, da ti tisti blagi Stangerjev pogled nekaj govori, kakor zna govoriti duša in dobro srce Stangarjevo. Izraz lica, jasno čelo, tiste gube po njem, vse ti govori o plemenitosti Stangerjevi in umetnosti mojstra Rendiča. Poprsje se nahaja v novosezidani občinski dvorani v Voloskem. Načrti za spomenik cesarice Elizabete. Odbor za postavljanje spomeniki pok. cesarici nam javlja, da bodo došli načrti za ta spomenik izloženi danes na ogled v veliki dvorani borznega poslopja od 11. ure predp. do 1. ure popoludne. S pomorske vojne akademije na Reki. Pučetkom prihodnjega šolskega leta (16. septembra 1908.) bo na pomorski vojni akademiji na Reki izpraznjenih 35 malt gojencev, d-.-loma brezplačnih mest, deloma po-luplačnih, deloma s polnim plačevanjem. Prošnje je poslati na vojno ministerstvo na Dunaju (oddelek za vojno mornarico) in sicer do 31. julija t. I. Dimitrij Slavjanski-Agrenjev v Trstu. Za danes le naznanjamo občiustvu radostno vest, da pride kmalu v Trst Dimitrij Sla-vjanski s svojim slavnim ruskim zborom. Koncerta bosta v Narodnem domu dne 20. in 23. t. m. Kako se „Slovenčeva" strast maščuje nad njim samim! Mi smo bili prinesli vest, da je v kmečkih furlanskih občinah zmagala italijanska liberalna stranka. Ta vest pa ni bila resnična in smo jo mi p o-pravili takoj v naslednji številki. Konstatujemo pa, da je bila ta vest razširjena po vsem mestu in da so jo prinesli tudi drogi tržaški listi, kakor „Piccolo" in „Balkan". Stvar je torej povsem nedolžna in ne bi bili niti sanjali, da bi hotel kdo kovati iz nje strankarski kapital proti nam. „Slovenec" pa se je dal zavesti od svoje slepe strankarske strasti, da je porabil tudi to priliko in nas hotel stim&tizirati kakor lažojivce. Ali to pot se je vrezal imenitno v svoj lastni prst. I^ta roka namreč, ki nas je obdolžila lažnjivosti. je v istem sestavku napisala laž, češ, da sta „v mestu Gorici propadla liberalna kandidata goriški župan dr. Marani in Jurij Bombig-* in da sta „zmagala krščansko - socijalna kandidata prof. Federico Simzig in Giuseppe de Fabris z okolu 40 glasov večine". Ta „Slovenčeva" vest je bila ravno tako malo resnična kakor je bila naša o zmagi liberalnih kaudidatov. Bili bi torej — kvit, ako bi ne bilo to vsaj verjetno, ker sta v prejšnjem deželnem zboru zastupula futlausku občine dva LLeraina poslanca, dočim je | Sušica je grozna morilka človeštva. „Slovenec" nekaj neverjetnega prinesel kakor Dolžnost šole je, da opozarja mladino na to gotov dugedek ! kruto bolezen. Pri nas, žal, Se nimamo šoi- Na podlagi vsega se na naši strani ne skih zdravnikov. Zato naj skrbi že zaradi more govoriti o nikaki lažnjivosti, dočim je človekoljubja učiteljstvo, da z zdravstvenimi V Trstu, 8. marca 1908 »EDINOST« štev. 68 Stran ITI migljaji očuva mlada bitja prezgodnje smrti. Mnogo je takozvanih domačih zdravil, ki koristijo ali vsaj ne Škodujejo. — Pravijo, da je suh hren, nastrgan, prav dobro sredstvo zoper sušico. Vsak dan ga je pozobati po eno žlico. Komur se upira sam, naj ga poizkuša uživati s črnim kruhom. — Domače zdravilo zoper sušico je tudi čaj iz navadnega domaČega ječmena in iz m'adih brinje-vih vršičev. To čaj je pili na teše 3 in po večerji. „Učit. Tovariš." Olajšave na zrelostnih izpitih na gimnazijah. Z Dunaja poročajo, da je naučno ministerstvo že dovrftilo načrt za preosnovo zrelostnostnih izpitov, ki ima že letos stopiti v veljavo. Pri ustmenih izpitih ztižajo število predmetov: odpade namreč izpit iz zgodovine in tizike. Pri ostalih predmetih ustmenih izpitov bodo pogoji za oproš-čenje lažji nego do sedaj. Pri pismenih izpitih odpadeta latinsko-nemška in naloga iz matematike. Z Opčin. Venček, ki ga je priredilo pevsko društvo „Zvon" dne 29. februvarja v lepi dvorani g. Jamšeka, izvršilo se je dobro. Animiranje je trajalo do zadnjega. Vse hvalevreden barkovljanski tamburaški zbor igral je izvrstno lepe plesne kemade. Ker 8d niso mogli udeležiti zabave sta doposlala : gospod A. Gomzi stavbeni mojster K 2 in g. Vukovič usl. elekt. tram. K 2. Preplačali so ustopnino gospa Straudaher 80 st. g. Kopačin 20 st., g. Mauričič 80 stot. g. Brišček 80 stot. Srčna jim hvala. Tržaška mata kronika. Zlomil si je nogo. 60-letni Andrej Oeglar, stanujoči v Rocolu št. 635, je včeraj popoludne okolu 5. ure po nesreči padel z nekega zidu tam blizu, kjer stanuje, ter si pri tem zlomil levo nogo. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal nemudoma prenesti v mestno bolnišnico. Povožena. 69-letno Katarino Puntar, ki stanuje v ulici del Valdirivo št. 3, je sinoči ob 7. uri in pol neki izvošČek v ulici Gioac-chino Ros sini podrl in povozil se svojo kočijo. Ženico so takoj prenesli v bližnjo lekarno Biasoletto, kamor je bil pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki je konstatovai, da sta bili nesrečni ženi strti dve levi rebri. Podelil jej je najnujnejo pomoč in jo dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Vino jo je vrglo v — vodo. 56-letna Marija G., stanujoča v ulici della Torretta, je včeraj popoludne posrkala vase precejšnjo množino vina. „Slaoko vince piti" ob morju pa potem hoditi — je precej nevarno. Potem ko ga je imela dovolj, je šla namreč Marija po obrežju dei Pescatori. In glej : sladko vince, ki je je bila Marija izpila jo je vrglo v — slano vodo, namreč v morje. Nekam preveč v stran se je bila zaletela in.... štrbunk — bila je v morju. Neki mimoidoči je pa priskočil Mariji na pomoč in jo potegnil iz vode. Pozvan je bii na to Trcves, ki je dal Marijo prinesti v mestno bolnišnico. Koledar in vreme. Danes : L postna nedelja. — Jntri : Frančiška vdova. — Temperatura ▼čeraj ob 2. uri popoludne + 13° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, deževne. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo v posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi Temperatura mila. Počasno boljšanje. Nekega vsčera minolega meseca je bil t krčmi Antona Konig a v Lovrani in tam je bil začel razgrajati. Krčmar je vsled tega pozval občinskega redarja Ivana Palmića in ta je skn&al razgrajača z lepa spraviti iz krčme. Delisandri je v prvi hip vbogal redarja in šel iz krčme. A komaj sta bila z redarjem na cesti, se je Delisandri zakadil v "edarja, ga prijel za prsi in ga vdaril dvakrat s pastjo. No, Delisandri je vendar srečen človek, Na razpravi se je namreč dokazalo, da je on redarja vdaril še predno ga je redar areto-val, vsled česar je odpadla obtožba radi zločina in se spremenila v obtožbo radi prestopka. Dokazalo se je pa tudi, da je bil Delisadri onega večera popolnoma pijan, vsled česar je sodišče toženca o rostilo. * * * Razpravam je včeraj predsedoval sodni svetnik Perissich. Državno pravdništvo je je zastopal namestnik drž. pravdnika dr. Barzal. V razpravi proti Pribacu je branil toženca od v. Petronio, v razpravi proti Deils-sandriju pa dr. Laneve. Naše gledališče. Nocoj ob 8. uri I! Izvanredna prilika II TKANINE ZA MOŽKE OBLEKE angleške in narodne, ravnokar prispele, prekrasna in moderne. Tkanine za površnike, monture in telovniki v raznih barvali. JOSIP SPEHAR — TRST Vajzmerneje cene. ulica 8. Caterlna it. 9 Hajxxerneje oene. r Deseti brat u narodna igra s petjem. Spisal Govekar po slavnem Jurčičevem romanu. Nastopi vse dramsko osobje. Sodelujeta orkester in pev&ki zbor šentjakobske čitalnice. Sodna kronika. Radi kvartanja. V krčmi Ivana Grlaviaa v^ Krkavcili (blizu Kopra) je bilo na da sv. Štefana m. 1. več pivcev. Štirje njih so se bili združili in začeli skupaj kvartati. Igrali so cbčeznano „briškolo". Kar je mej dvema njih, in sicer inej Josipom Brec-om in Mihaelom Pribac-em uavstal prepir. V tem prepiru je Josip .Brec pljunil Pribacu v obraz. Mihael Pribac, ki je 35-leten možak, pa ni mogel tega mirno prenesti, marveč je zgrabil za čašo, ki je stala pred Djiin, ter jo z vso močjo zagnal Brecu v glavo, vsled česar se je Brec — zadet — s krvavečo glavo zgrudil na tla. Drugi gostje krčme so ga pobrali in pozvali k njemu zdravnika, ki je odredil, da je bil Brec takoj prenesen v bolnišnico v Trst, kjer je ostal 33 dui. Državno pravdništvo je vsled tega dogodka dvignilo tožbo proti Mihaelu Pribacu, ki £e je moral včeraj zagovarjati pred sodniki na tukajšnjem deželnem sodišču. Tožen je bil zločina težke telesne poškodbe, predri-djenega v §§ 152 in 155 kaz. zak. Na razpravi se je toženec priznal krivim. Izgovarjal se je le 3 tem, da je izvršil zločin v pijanosti in vsled provokacije. Dejal je pa tudi, da mu je jako žal, da je ranil Breca. Oškodovani Brec je na razpravi zahteval, da mu toženec plača <»20 kron vsled bolezni zamujenega zaslužka in pa 500 kron za prestane bolečiue. Kakor priča zaslišani Anton Reja je povedal, da je Breo res provociral Pribaca in mu celo grozil, da ga oklofuta. Sodišče je obsodilo Pribaca na 2 meseca ječe in v plačilo 200 K oškodovanemu Brecu za prestane bolečine. V pijanosti. 27-letni zidar Paskval Delisandri, doma iz Pieve di Cutarolo blizu Padove v Italiji, je moral včeraj odgovarjati sodnikom radi zločina javnega nasilja predvidjenega v § 81 Kaz. zak. Delisandri je delal nekje blizu Lovrane. Književnost in umetnost Ivan Cankar: Zgodbe iz doline šent-florijanske. Ko se je igralo v ljubljanskem gledališču z velikim halo-om „Pohujšanje v dolini šentflorijanski" in so romali rodoljubi z dežele v trumah v belo Ljubljano, odkoder so se potem potrti na duhu in na telesu vračali domov, v tem dobrem času sta hitela Cankar in njegov založnik kovati železo, dokler je bilo gorko, in izdala brž nadaljne „najnovejše novosti4 iz doline šentflorijanske za 2 kroni, da se je človek kar čudil tej čez-naturni plodovito3ti pisateljevi. No, stvar je naposled kaj preprosta: te „Zgodbe" r:iso namreč najnovejša senzacijonalna razkritja iz doline šentflorijanske, nego le ponatiski starih, že znanih fantazij Cankarjevega peresa, ki jih je bil prinesel svoječasno „Ljublj. Zvon" in kjer niso vzbujale niti posebnega zanimanja, kaj še le senzacijo. Vsaj spominjati se ne moremo, da bi bili čitali kdaj kje kako kritiko ali kaj enakega o teh zgodbah. Niti o „ P c-1 i k a r p u M ne, ki je po našem mnenju vendar še nekaj najboljega, kar je produciral Cankar; ki je vsaj originalen, zanimiv in globok, ki izgleda res kakor premišljena psihološka oziroma patološka študija in prinaša vsaj nekaj novih tonov v večno enoličnost Cankarjeve literature. Ako pa je človek prebral „Pohujšanje v dolini šentflorijanski" in za nameček še te „Zgodbe", se skoro ne more čuditi kritiku v zadnji številki „Dom in sveta", če mož vzklika: „Uboga dolina Sentflorijanska I Kaj si vendar storila, da si prišla kar naenkrat v pregovor in ei postala v zasmeh ljudem, ki se imajo za ženialne in nadčloveške ter s pomilovanjem gledajo na tvojo ničvrednost! Cankar je odkril tvojo hinavščino in tvoji grehi so postali očitni vsemu svetu. V vsej ubožnoati stojiš tu in si zakrivaš svoje lice, zakaj obsojena si in dokazano je, da si lagala in se hlinila .... Huda usoda je zadela ubogo dolino šentflori-jansko, hujša od toče in povodnji !u — Res, kaj se je tako pregrešila, uboga dolina sentflorijanska ? S čim si je zaslužila to ? Vprašujemo tudi mi in zraven pa vprašamo to: Kaj bi bil danes Cankar brez doline šentfio-rijunske ? Kje bi bila njegova slava ? — Dolina Sentflorijanska, ona je bila, ki je ljubila vedno Cankarja kakor mati ljubi svoje dete, ona je bila. ki je zalagala in kupovala njegove knjige, vprizarjala njegove drame, mu rodila (Dalje na 10. strani). flnlODio Alberti Izdelovanje in barvanje kožnhvine Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema naroČbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom E S Pohištva Pohištvo svetlo Id temno, spalne In jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje. slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni koaadl. Trsti via Chiozza 8 (Radeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. 1 Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškeponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. TOVAKNA obuvala v MODLING -u TRST, Corso štev. 27 Sedal so iztrpljeni vsf olrl prlpo- močkov. Katar mi postane permanenten in vsa sredstva so brezuspešna. Potil sem se, pil sem Čaj, jedel vsakovrstne bombone in pastilje, tako, da je želodcu joj, in vendar se ne n orem iznebiti katara-— Tako ? Ste-li poskusili FAY-ove pristne mineralne sodenske pastilke ? Te Vam odženejo katar da je veselje in ne mislite morda, da škodujejo želodcu. Te Vam nevtralizirajo vee presežne kisline Kdor poskusi FAY-ove pistilke, ta se počuti vedno dobro. Dobi se j ih v vseh lekarnah mirodilncah in prodajalnicah mineralnih vod po K 125 šk&tljica. Posnemanja naj se odločno zavrne. — -~ | |NajbOljŠa reklama Z3. trgOVCC, Glavna zaloga F. MELL - TRST obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh ----!«n „MALI OGLASI ' v „Edinosti". tiL ■ L..-, -^r. Vrtni čevlji iz gome (galošej ameriške za moške . .K 7.50 ameriške za ženske . . ,, 6'00 ruske za moške ...... 5'50 ruske za ženske . . . . „ 4*40 jPodplati patentirani higijenični iz navadnega asbesta . K 1*20 iz dvojnega asbesta . . ,, 2*40 iz navadne kožuhovine „—*40 iz najfineje kožuhovine ,, T— Gamaše angležke za lov, za avtomobile, za šport črne z gumbami ... K 10*— Črne oziroma rumene najfineje ........... 15'— Kopita ameriška, da se vzdrži čevlje v redu in prvotni obliki..........K 5 — (Za pošiljatve treba je poslati dolgost čevlja od pete do podplatov). Gritfin je najboija ameriška krema, da se ohrani usnje najfine-jih čevljev vsake barve mehko in svetlo.......K K I"— Britania je izvrstna pomada za čiščenje in voščenje obuvala črnega in rumenega K 50'—. Tosoratfi TRST, ulica Malcanton štev. 4 Proflaja po cenah, fia se Di bati konkurente Prodaja po cenah, da se ni bati konkurence trliže, volne in žimo za žimnice, zavese po-grinjala in preproge. Emporij zefirja za srajce, bloze in obleke. Izdelano perilo za moške in ženske. HT Izbera drobnarira. umSJizobje Plombiranje zobov izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. ]. cermak * j. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Skladišče kož vseh vrst črne lo barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokskalb). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vso kraje dežele Izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Soclale] 1 Zobozdravnik dnnajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistomu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev. 34- TELEFOH štev. 1708 V prodajalnici manufakturnega blaga L G. Colombani ulica Vincenzo Bellin" P+, !8 Ker je zimska doba kmalu kc • proda se cela zaloga blaga in fuš tanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe. Manifakturna trgovina Arturo Modricky Trst, ulica Belvedere 32 Fuštanj bel in barvan, maje Lawn-tennis, fuitanjaate Bpodnje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, Sarpe volnene in židane, fuštanjasta spodnja krila, srajce za moške in ženske, moderci. pafi, ovratniki, zapeatnice, ovratnice in vee potrebščine, ki spadajo v krojaško stroko. i Struchel & 3eriisch Trat, Piazza Nuova = vogal ulica S. Caterina Izbera perila, volnenega blaga, trliža preprog, zaves, pletenin in modercev. Iožnlio?ina — Žida — fnšlaiij Čipke, vezila, cbsivl. -- Drobni predmeti. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH prirejena v Trstu Rafaela 6e5ina, lekarna ,. tflla JfaDonna Delh Salute" pri od lekarnarjev: sv. .oba in Jcsipa SoSins, lekarna jnr ^ea' paraeto 4 . ja. i O. - TEKOČINA GODINfl Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti post, povzetju ali proti anticipatni posiljatvi zneska i K franko požt^in zavoja Stran I v" ►EDINOSTc štv. 68 V Trstu, dne 8. marca 1908 HOTEL i Pri zlatem jelena v GORICI. C Ugodna lega sredi trgovskega < dela mesta. — Nad 40 na novo < opremljenih sob. — Velik jedilni J salon, stekleni salon, obširen vrt, J veranda, klubove sobe, kegljišče. J Izborna kuhinja. — Plzensko in C Puntigamsko pivo. — Raznovrstna ( namizna vina in v butelkah. £ Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za uinogobrojen obiak se toplo pripo- roča udaai DEKLEVA. Velika izbera manifakturnega blaga za moške in ženske obleke in razne druge potrebščine ——- , P f% ekarna obroke ovišanja cen- Kislo zelje ulica Madonnina štev. lig! TRST^ TRST, uiica Sorgente 7 - repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič Tel. 1465 Prodajalnica jestvin Ivan Gusilnčič, Trst ulica Seile Jostane štev. 46 Prodaja kave, ri/.a, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke. masla, mila olja, otrobi itd. — Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej poštnim povzetjem. Vsaki dan sveže blago. Trst, uiica Bosehetto £t. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. Postrežba brezplačna na dom. OS Pekarna V^NV d Giovanni isravin Prva slovenska zalop ju tovarna pohištva AJTOKEJT J na, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svoj k svojim OUERINO MARCON :: ulica Civaritetla štev. 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja m drv kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje r.a dom. Telefon št. 1664 Fratelli Rauber «8aan Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomajei E£j£ Izvršuje naročbe za v^e kraje v pokrajini. MiRODILN'CA ^^ Hočete rmetš svež kruh cel služite se v pekarni Anton Kralj Trst, ulica Commerciale štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. G-itstav© aajm,ao u3ica Giulia št. 20 Dro^e. barve, poko»?, petrolej, čopiči ščetke. mila, parfumi iž-i. — Zalog-a šip in eteklenin. Filijalka: ulica iflolin grands št. 38 I rst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Teši sveže slaflčice in MM Postrežba na dom. lastnega iz del k s r^ ji i| IIIPI »|| IIH III I | || l| | f SiMišče izgotovlj enlti oblet in izdelanih kosov za ženske oMe A. Fonda, Trst 31 — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. PEKAMA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom slaščicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi na dom. Zaščitna znaiia: „SIDRO" -ra Lirrment Capsici C°. nadomestek za Asiker-Pain-Expeiler je splo5no priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri preblajenju itd. — Cena SO stot., K 1 40 in K 2 ; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj ae jemlje le originalne steklenice v Jkatljah z našo eaačitno znamko: 3,SIDRO", potem je kupo-~ o prejel originalni izdelek. — — Dr Richier a lekarna pri Zlatem levu PRAGI Trgovsko »obrtna lairap v Trsti ¥Ia S. Francesco d* Assisi št, 2, i« sra. kjer je bila prej ..Tržaška posojilnica in hranilnica'1. — Telefon štev. 16-04 Poštno limni'nični račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje 4 vi. Sprejema, tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je reaJizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K i 00, tako, da se posojilo odplača v petili letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malju BOjaailj se dajejo f oradu med nraiimai urami, fi so: on cd 9. Ho 12. UodoI. Ia od 3. do 5. dgdoI. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga, 3 neomejenim jamstvom. OOOOOOO O OOOO Oblastvene varovano! Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen ie halT^m v zeleno varstveno ———--- inierryjev paizam znamk0 z nuno, 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentmm ^akiop(,m Thierryjevo centifoiijsko mazilo i a vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja _ se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot AtieintchrerBaton najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na »fetmuM lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. M&mES1* Prodaja na debelo pri : FRANCESCO MELL — TRST Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnino prosto Pekarna O. Majeršič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št. 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom* i One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo iHtih zadostno razvitih, naj pridejo v GOIFFEUB des 3&MES FERD°. ANKELE prej asistent c. kr. dvornega ,,C0lFFEUB des DAMES" na Dunaju. trst, ulica San Jflcolo 34, vogal ulice San Jfatonio, mezzanin. Specijaliteta : valovljanje lasi, barvanje in sušenje istih s pomočjo električnih aparatov in ne - govanje rok. - Bprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do najfinejega bandeus in spremembe. Sprejme se naroČila za č?sanje goapa na dom. ^ecosooooooc« B&v Nad 40-hten vspefa ~*a I PišTIGLIfcl PRENDiNI ei o^claaj >u« iltdko ik*rj• inajditelj In izdajatelj P. PRENDINI v Trati Po?a3čene i kolajnami in diptamo Zdravniško priporočane pri grloboitf, kažlja hrlpavosti, kfctani. P«deliuje o pevcem ia govornikom či»t glM. Zaloga v lakarnl PSENDIN! Ia v vatb boljših iekarn&b v Tratu in Evropa. Bar ' je r.a nepoštena ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIGLIE PRENDINI". ISTRSKI TERAN . . stotiiik 72 PRISTNI ViŠKi OPOLU „ 80 Vis facon burgundec, specijaliteta tvrdke po stot. 90 liter ^ v steklenicah od 30 litrov naprej, v^ Eefošk (Izolii) steklenica K 2 — Asti spumaiite F.lli Cora „ 4. - Velika izbera španskih vin. Skladišče uina, Trst ul. SS. Martiriji TELEFON štev. I47i ^OOOCiOOOOOCSOOOOK Večkratno odlikovana prva is edina Tovarna sladčič Minerva66 1750. Sprejema zavarovanja človeškega živ jeDja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi poboji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z --manjšaj očimi se v Vsak član ima po pretek« petik pravico do dividende. let TRST — ulica S. Cilino 150. — Telefon Odlikovana z zlato kolajno na dunajski razstavi priporoča P: N. občinstvu svoje specijalitete, kakor Karamele, napol njene s eadjeui, likerji, mlekom, čokolado, kavo, nialtom itd. Kuske marmelade itd. itd. — Dobiio se v boljših prodajalnicali. ——————— „S L A TU A" vzajemno zavarovalna banka v PRAGI Rez. fonrfi: 38,242.074-78K. Izplačane cdškot! in kapiialije 91,936.993 72 K Po velikosti uruga vzajemna zavarovalnica n še države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojmila čaje gcceralni zastop v fjabijani čigar Disarfce ^o v lasluej teiičnej M- ______v oospausKra uxioah št. 12 v TRSTU artistična vlivanja lomeo £apagna Trg deHa Valle hi sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1678 ^ooaooooz-ti o in čistoj I ranceFrederic Charpin je izvedvl zname-j moialo." nito misel s tem, da je razpisal anketo o I Grof di Romanones. bivši d.ini Ur ta verskem vprašanju. dobro vedeč, d* so s? Španskem: „Pripuščam versko kri/.**, radi predmetom ankete dotakne najakatoej^rga vprašanja v obče. Vprašal je razne odlične učenjake za njih mnenje v verskih zadevah ter niih izjave objavil v svojem listu. V uvodu ankete piše Cbarpin : ..Ni možno prezreti, da so naboženske studije dosegle v poslednjih letih izreden razvoj. Nikoli doslej nismo -videli tako gorečega delovanja na poj:u vede in verske kritike. V vsrh deželah se izdajajo velika dela, vzra- Kutere so bile v poslednji dobi v vseh ei i'.i-zovanili deželah |.oii-kane ce!e gore papirja. Ni možno prezreti revolučnih izbruhov ljud stva proti tradicijonelnemu naboženstvu, ko druge vrste celo svojo dušo žrtvujejo za ohranitev cerkvenega reda. Zgodovina je za be'ežiia mnogo podobnih duševnih kriz, ka-koršno preživljamo sedaj ; in v nobeni njih ni umrla verska potenca ljudstva. Potreba vero je spojena s človeško družbo in bo tra H^jO nove ®tolice na univerzah in ča«?opi3i, f jala z njo na veleči Početek naboženskega oboji posvečeni verski filozofiji in zgodovini | čutenja je naše zavedanje Gdvisnoati od višjega posamičnih veroizpovedanj. In občudujoč to' bitja. In to zavedanje živi v masah dalje, gorečnost vidimo istočasno, kako se vCra meši j Ideja in n&božensko čutenje preživljajo razvoj, med politične in Socijalne stvari, na vstli V bodočnosti ostane sumo etična esenca tiraneh opazujemo akutna vprašanja aH z geslom „proti veri* ali „v imenu vere", v Franciji ločitev cerkve od države, v Angliji boj za laično šolo, v Nemčiji konflikt med državo in katoliškim centrom, v Italiji in Španiji protiklerikalne manifestacije, v Rusiji cepriiateljstvo aespotičnega pravoslavja proti liberalizmu, v Orijectu se plemenski konflikt izraža tudi v verski rivalnosti. Formula anket9 se glasi: „Ali je možno v sedanji dobi opozarjati padanje ali razvoj verske ideje in naboženskega čuta To vprašanje je predložil „Mercure de France" učenjakom raznih veroizpovedi, temperamentov, poklica itd. in dobil je vrsto zanimivih ođgGvcrov, iz katerih najzanimivejše objavljamo dobesedno brez komentarja, samo da Čitatelji izvedo kako sodijo o veri različi.i učenjaki na svetu. Kuyper, ministarski predsednik na Ho-landskem, ne pripušča ver?ke krize, razven kikor prehode j pojav. Historija nas uči, da so veliki in mali narodi često zablodili na stezah vere, to pa ne more biti vzrok, da bi verovali v padec idejo tli verskega čuvstva. Post tenebras Iux. Boj poglablja in jača vseobčo versko zavest, ki po današnji kritični dobi doseže zmago in to v smeri, ki presega doba minole. — Tako nizozemski prenrer. Ribot, člen rAcadćmie des Sciences mo-rales et politiquesu v Parizu in urednik jR^vue philosophfque" meni, da je današnja generacija prožeta zanimanjem za verska vprašanja. So nekaterniki, ki so hladni ali pa neprijateljski napram vsnki verski formi, upajoč, da bo novo pretvorenje človeške družbe obstajalo v tem, da najdejo ljudje srečo ca zemlji ia se otresejo vseh skrbi za drugo življenje. Ali iz teg;:, da šte>ilo tako mislečih očividno raste, ni možno napraviti prognoze o upadku verskega čutenja. Od dobe. ko ima človek zgodoviuo, ni izginila nobena potreb in hrepenenj, ki jih je izkazoval od početka. So nadalje takšni, ki jim je vera samo navada, ki so si jo v mladosti globoko v srce \kiesaii. Za druge je samo spekulativno sredstvo v političnih bojih in ohranjajo \cro, dasi je nimajo iskrice. „Naj-rečift nevernikov sem našel redno med onimi, ki so kričali, da se najbolj verni," pravi Ribot. D: ugi, ki v nj;h dremlje takozvani mistični fond, večkrat zamenjavajo nabožen-stvo z estetiko, ali pa je odevajo v razne forme, ki se izgubljajo v okultizmu in njega obdobah. Ako sedi za itzae generacije poseben karakter, je možno današnji generaciji prisoditi ncujasnjenost, negoto?ost. Ta kon-fazua skrb za verska vprašanja vpliva rušilno na naboženske forme, jasno izražene (konfesije) ; aii bo morda imela blagodejen upliv na konečni razvoj verskega čutenja. In v Kristovega učenja, principi svobod?, enakosti in bratstva, ideal sodobnega demokratizma, ki k njemu kakor idealu cilja tudi politična evolucija. V sedanji dobi so se proglasile cerkve za nepomirljive napram tem težnjam in anathemizujejo poskuse, ki streme k realizaciji jedra krščanstva. Tako obsoja v Italiji krščanska cerkev demokrate, v Franciji bojuje z republiko, v Rusiji se spoj uje z avtokra-cijo, v Angliji se protivi laizaciji šole, na Španskem proklinja liberalizem. V celoti pa ortodokfeija vseh cerkva trpi na padanju svoje avtoritete in pomena. Vsepovsodi vidimo isto prikazen : evolucijo verske ideje, ki dela narode globeje in temeljiteje krščanske, a evolucijo verskega čutenja, ki podžiga narode, da se upirajo proti tlačenju od strani cerkve. Poglejte naproti temu gibčno življenje in napredek vseh cerkva v Bpojenih državah Severne Amerike. Tam se cerkve ne upirajo napredku naboženskega ideala v okvirju krščanskega učenja. In to je ravno vzrok njih napredka. V malo letih je dosegel katolicizem v Severni Ameriki 20 milijonov vernikov. Upam, da se nekoč nepomirljive orthodokšne in gospodujoče cerkve povrnejo v svojo državo, ki je in mora biti čisto duševna. V" tej državi najdejo mnogo src iskrene pobož-nosti, ki se rada privinejo k dogmam ljubezni. Verska zavest izide iz te krize ojačana, ker vera v Boga, naj si ga nazivamo ka-koršnimkoli imenom, ne more nikoli umreti." Theophile Braga, profeser modernih literatur na vseučilišču v Luboni, se izraža pikro proti vsakemu pozitivnemu naboženstvu. O dogmah posamičnih konfesij pravi, da so to pravljice iu bajke, ki jih pripovedujejo stare pestunje deci. Čut, ki se je javljal doslej v naboženskem čutenju, se bo javljal pri človeku bodočnosti v čistem altruizmu. Oscar Brovvning, profesor univerze v Cambridge, pravi: „Verujem v božjo prisotnost in v božje vladaratvo nad svetom. Domnevam si dalje, da nabožeustvo, hoče li biti uplivno, mora biti organizovano v cerkev in cerkev ne more eksistovati bez dogmat. Anglija je dežela vrlo pobožna, in ko bi enkrat prestala biti pobožna, prestala bi istočasno biti velika. V poslednjih desetih letdi konstatoval sem z veliko radostjo renesanco verskega čuta v Italiji. Historija Francije uči nadalje da zamore sedanji konti kt imeti samo ta izhod: Kadarkoli je francoska vlada bojevala proti naboženstvu, trajalo je to vedn.j tako dolgo, da je kateri vladar v interesu države osigural inir. Kar se tiče verskih fo* rem, je možna \ri njih evolucija, ki bi jim bila prospešna." Siegfried Wagner, skladatelj v Bayreu thu: „Kakor umetnik no morem verjeti, da bi naboženstvo, ki je ustvarilo največja dela, kakor Rataela, Dante-ja, Bacha, Wagner-js taksen pit rod verskega ču;enja Rtbot veruje, očeta, moglo nazadovati.1' Thurcau-Dangin, Člen „Academle Fran-eaise" pravi na kratko, da že sama forma ankete je pravzaprav odgovor. Ko bi obstajalo v sedanji dobi padanje verske ideje, ne Francis Jammes, pisatelj : „pred našimi očmi razpadava vse, kar ni zgrajeno na veri."' Francois Coppče: „Pravil sem danes zjutraj in bom priznaval zvečer v svoji bi videli toliko glav pečati ee z verskim molitvi: .Čredo in sanetam ecclesiam1. vprašanjem. Mrtve stvari ne vzbujajo k tolikim debatam. Sergi, profesor antropologije na vseučilišču v Rimu; nisli, da protiklerikalne manifestacije, ki se z večjo aii manjšo silo poka-zujejo pri vseh katoliških narodih, so samo —C. Razne vesti. □ □ □ Jadranska banka v Trstu NRZNHMILO. II. redni občni zbor delničarjev JADRANSKE BANKE v TRSTU se vrši v nedeljo 22. marca 1908 ob 10. ari predp. v prostorih banke v Trstu, Via S. Nicolo štev. 9. DNEVNI RED: 1.) Letno poročilo upravnega sveta in predloženje bilance za 1. 1907, 2.) Poročilo nadzornega sveta o računskem sklepu 1907 in tozadevni sklep. 3.) Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1907. 4.) Sklep o popolnitvi upravnega sveta. 5.) Volitev 5 članov nadzorstvenega sveta za 1. 1908. 6.) Sprememba pravil. 7.) Razni predlogi. Gospodje delničarji, ki imajo glasovno pravico in se žele občnega zbora udeležiti, so naprošeni deponirati svoje delnice s kuponi vred pri bančni blagajni najpozneje do vštetega 14. marca 1908. TRST. dne 5. marca 1908. UPRAVNI SVET. m i Izvleček iz pravil. § 15. Na občnem zboru tvori Tlakih deset ileluie p., en gla!> : nll-do pa nc suie ne v svojem no v tujem imenu imeti več nego 20 glasov. Delničarji, ki «e vetrno ne udeležijo, morejo biti zastopani p« pooblaščenih, ki ne morajo l>iti delničarji. f! • Parabrodna družba Severno-nemški LIoyd- Bremen : : (NORDDELJTSCflER IiIIOVD — BREMEN) Redne parobrodne črte tz Bremenav Nov York, Baltimore, Galveston, Buonos Alr0g kakor tudi po pristaniščih južno Azije _ Avstralijo itd. itHi opažamo jo; koraka v podobi filozofe in; premičnine %U porabljene predmet U d. Itd., moraike. Očiščena uabožeuska ideja postaja | ^ l ? Q J^Sf^ foVaj^j® u&ez lu* iilozoiična in moralna. Ali bo naboženstvo; _ najbolj pripravni v dosepo namena. 'r9m kedaj popolnoma absorbirala filozofija in mo- ■hhhhhh^BHB naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ J BOGATO ZALOŽENO :: trgovino jeslvin v ul. Giulia it. 29 :: iia veflno sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Pekatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke. J Pošiljam po pošti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avstro - Ogrski- ASentiirsKo podjetje z zalogo na debelo ulica Donizettl šte«. 5. j TOVARNA V čevljarski delavnici v ., Josipa Ekubsc fl£i7ni /O^ TrsI -Uia Giu,ia 22 ■Tr3t Uljtai 11 i\U Y FmJaika: via M1°,i!'Grand8 š,ev-34 francesco Zantlta bogata izSiera čevljev TRST, Piszzetta S. &iacomo 1 •• teo: »'iS iS.1m Izvršuje se vsaka poprava. Popravlja čevlje in prevza nn Cene, da se ni bati konkurence. tudi naročbe po meri. ^piTTTITgn1"".....I—B——■—M^M—i^—— TOVARNA POHIŠTVA Meksaod. Levi Miiizi Crst — ulica della Cesa SI. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della SanltA štev. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-68. (Za informacije vprašati 6-70). Zaloge: Piazza Rosario štev. x. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. »EDINOST* Štev. 68. V TrBt.ii, 8. marca 1908 Josip ©tor kovae in mehaniker instalater za vodo in plin T R S T Ulica Boschetčo šte?. 2. iloja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi \ Trstu odlikovana tovarna sodov zvršuje naročbe veakt vrstnih sodov, bodisi za vino pirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. fran f*bram Trst, ulica S. Francesco 44. ASSICURAZION! GENERALI IM TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Društvena glavnica in reserrm dne 31. decembra 190-j K 270,05 ! 07S-G L Glavnica za zavarovanje življenja o 31. decembra 100 . K 771,870.007-51. Plačana podvračila d leta 1831 do 31. decembra 1005 K 827,076.227*40. S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo zaživljenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povdarjata je sledeče ugodnosti police : I Veljavnih, takoj od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vr=iti vojaško službo, ako je vpisan v polah Črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1 °/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost v3;ed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka. II. iTeJJavnih. po pretoku 6 mssacev od Izdanja : a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formahtete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne police). Podpisani naznanja, da se je preselil iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Moiino a vento 7 b prodajo usnja, podplatov in potrebščin za čovijarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE. ki je bil mnogo let pri gospodu Počkaj-u. V nadi, da me bo si. občinstvo počaščalo bilježim udani AGOSTINO Dl LIBERTI. Zajutrek od vseh cenjen ! b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tu Ji v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. IH. Veljavnih po preteku ©neg \ leta po Izdanju polioe: a) Zavarovanca se oprosti plačevauja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po preteku tah l9t ol izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovaa|a ra;um slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali posušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 '/2 °/ . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. v Trst ulica Barriera 40. nahaja se dunajska slaninama z bogato izbero slanine, katero se dobiva iz najboljših tovarn. — Dnevni dohodi svežega blaga. Udani lastnik Benedetto Presotto. Valerio Benussi & C. ulica Carradori št. 9. Z^Z Zaloga pristnega istrskega in dalmatinskega vina v sodih, velikih steklenicah in buteljkah. — POSTREŽBA NA DOM. - Za gg. krčmaije in gostilničarje posebni — pogoji. — "prodaja'inica izgotovijenih oblek ul. Arcata I, ob strani gost. „Antico Ussaro" — Prodajalnica izgotovijenih oblek ——* - ^ Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". Častim se opozoriti sL klijentelo in P. n. občinstvo da sem naročil v veliki množini izgotovljene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke tu in inozemsko blago" Ker sem kupil vse to blago EN BLOC zamoren prodajati je po izključno nizkih cenah, da se ni bati konkurence. Opozarja tedaj si. klijente in P. n. občinstvo, da si, predno kupi navedeno blago, ogleda mojo prodajalnico, kjer najde blago po najnižjih cenah. Udani VITTORIO PISCUR MfcJk.—..—..—■■ . i j ,.. .. ■■ ,. tfSSgfi Prodajalnica izgotovijenih oblek ul. Arcataob strani_ gost. ,,Antico , Jakob Previd k mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inštalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja j kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvauo plastična nikelovanja itd. ' Vela Izbsra mlill in raznih uotrelJščin. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Delalnica : Trst, ulica del Arsenale 2 1)1 u Trst, Piazaa Nuova štev. 1 vogal Via S. Caterina Čokolada bomUons. Fonđanls riđ. Karla Wikus v Budimpešti. 7Hi C MM OorašUlnI \BT - ulica &adonnina štev. 8 »lik, VELIKA ZALOGA pohištva,, mamfaktur, ur zrcal in tapetarjj. Popoine spalne in obedovalne sobe. Moške obleke nn. izbero. OGOPNE OENfi. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroka. >38. Steklenica Aie najbolja tinktura za laae. V isti ni nikakih Škodljivih stvari. Dob! sc plavolaso, kostanjevo, črnikasfo, črn« birvt. y noyem skladišča pohišfua 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmm PoiUJfttv* po pofttnam pon«tJv< mmm—ammmmmmammi^m V gostilni Trcttoria „Al UCCCbl AlflC!" v Via Boschetto štev. 2 — se toči — najboljše furlansko, istriansko in belo vino. Bunajska in italijanska kuhinja.---—J —■ ■■ CENE ZMERNE. - Se priporoča Anton Marija Sire, gostilničar. Novo pogrebno podjetje :: z uradom u ulici Uincenzo Bellini štev. 13 TELEFON 1402—1403 (na strani cerkve sv. Antona Novega) preskrbljeno z novimi bogatimi mrtvaškimi vozovi s prideljeno zalogo in prodajo SUGČ na drobno in debelo Sprejema po zmernih ceuali vsako naročilo za pogreb. Udano Ravnateljstvo. Romeo Savio Zvst, ulica Siusegipg parisai št. 1 je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne sobe, slike ia zrcala po najzmernejih cenah. Qiov, Miniussi TRST, ulica Gluila štev. 52 fr^ Nova črevljarnica z veliko izbaro vsakovrstnih finih črev-Ijev po cenah, da se ni bati konkurence Mor tofli poiiiađ najtioljših tovara. Da vstreže udobnosti P. N. občinstva, odprla je z dnem i. novembra 1907 Prva Tržažka mehanična Dralnica TRST, ulica Belvedere 35 nov prostor = u ulici S. Sebastiono 7, II. nad. kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. --NOVA ~~ Nova prodajalnica ur in dragocenosti BUCHER (tt e^S Drni Oekletn) Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET P I mS C Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure. — Cene zmerne, __ . __ m PeKornn in sladčičarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Montorsiiio štev. 7, Kojaii. Dobi se vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi-Sfcotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domaČe peČilo. — Priporoča se ea obilni obisk svoji k svojim i JOSIP BIBEULE, :: Armaiido Censky :: Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvainica in izdelov alnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga kožii&ov u ueliKI izberi kakor tudi kap za civilne in vojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju g Josip Waidner ^ skladišče lesa x THST ć----- Madonnina štev. 17. 0 - 01 oo^ooooooooaoooo VWWVWWWVVY1 Pohi solidno in elegantno sC3T po zmernih cenah Rafaele itaiia TR8T — Via Malcanton 7 V Tr^u, dne 8. marca 1908 »EDINOST* štv. 68 Stran VII (iopfeio drnštFO na Frđenići gju™ — išče — krem^rja. = Zahteva se 400 kron kavcije. Gospodinja mora biti dobra kuharica. Pismene ponudbe sprejema in pojasnila Jaje predsednik Jernej Kocjančić, Sv. Ivan št. 89, pri Trstu. rtajbuljša reklama za trgovca j ži tnike rokodelce fn zasebnike sploh 30 „W£U OGLASI" v ..Edinosti" 1 gj .0 0 © ^SaHKgnHHHBHSHHBHi msa ia kateri pripada lep vrt in nekaj polja n gozda, je v slovenskem kraju na Ko-oškem na lepo ležečem mestu v.\v. | isr na pm da ee tudi v najem in je pripravna v stanovanje za dve družini posebno kot letovišče. — Več pove .,Inseratlli 0(1- ! delek Edinosti4' pod številko 284 □ Vsem vinograchilkom naznanjam, da imam še 2Q-0OO cepljemh trt na prodaj "M azilih finih vrst, belih in črnih, kakor lašk zhnJc, beli in rrni burgundec, žlahtni na bela u rtideča in več družili sortiranih trt. Cena: 100 komaBov Kroa 1V— Imam tudi na prodaj "belo i a črno vino I. vrate in po nizkih cenah. -- ----Pošiljam tudi na zahtevo ceni'^. Josip Cotic vinogradnik in trtničar Vrhpolje p. Vipavi (Kranjsko) E3 ftiiio tflfite zlatanlno in dragocenosti, oMščiier delavnico zlatanin in Dragocenosti] Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) -\ašii bodete dragocenosti po lakih cenah, da se ne .-.ti konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in me-ava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče dt lo —- se takoj izvrši. — Prilika ! Okoristite s?! .7 uiici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico--— za povekšanje fotografij po najnižjih cenah. Troeca uermanoiia Barriera vecehla št. 8 ima v?liko zalogo t,škik pred za otroke in odraščene. V enci ti poicelana i:i biserov vezanih z eno uco. o i umetnih cvetlic S kovi in napisi. : iike ua poicelanastii plošcali za spiutnile. Kajcišje konkurenčne ceno. STARA MIRODILiNICA M. F. HiiHsr Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak. čopičov, pramenij, kemičnih izdelkom, miner. vod. parfi-mev, zamahi, železno žice. elastike za cepljenje, mila in STEKLENIH ŠIP. ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. Mso BrilM V TRSTU ulica Vinc. Bellini štev. li IN 4 „O L L A" ^ /deluje zadelauje z emajlem, porcelanom srebrom In zlatom. Izdeluje posamezne umetue zobovc kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol priznan tafcor najbolja, in lieprekoslji-va vrsta rsoh gumijevih higijeiiići. h pretiniL-tov in ribjih uiehurjev —— DVELETNA GARANCIJA —. M. Gal — Zrst, Corso 4. PoSiljatve po gM- 2, 3. Delalnioa pasov, kilnlh pasov, e jst;c-nih noaovic. ob.ei. ravnjdriajov. Ser-solj In bidet. Irigatorjt od gl. 120 naprej. Toplomeri za vroč»oo K 2, nav. * —"50. Usled velikih posoda, nanrnuljenih direktno u AMERIKI zamoremo zalagati frakove h za pisalne stroje vsakega sistema, prepisovalne ali ne, hektografične, litografične i. t. d. vsake barve, prve vrste, po k^on enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj bo njeg-ov sistem kakoršensibodi. GIUSEPPE FANO fu Dott. Gustavo Srst, ulica Ifttsva št. 5, I. — telefon 19-73. Skladišče ei valnih Birojev in potrebščin, kakor tudi amerikan-fikega pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. Mehanična delalnica za poprayijanje strojev. — H J L 3EEE3E !B0 Stanje hranilnih vlog nad 24^2 milijonov K Rezervni zaklad nad 900.000 K ljubljanska cc >-Jl a si a> PUi > l»Ipi Mi p i^ir- i?? umm**\ IE J atm&gU. M h; &> < O O *t O trt- O < S' p K0TRAN0VA VODA „SERRA VALLO" izvrsten pripomoček proti pranim balsznim in onim v sapniku, pljučnemu kataru, vnetici sapnika, trdokornemu kašlja, ostankom prehlajenja, in v obče proti vsakemu vnetju v sapnih organih. Prodaja se po K 120 steklenica v lekarni 5ERRRVRLLO, Trst sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev. Denarne vioge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 47-0/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 m pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. AUSTRO-AMERIČANA - brza zveza z Ameriko. - TRST—NEW-YORK Brzi parobrod „ALICEU odpluje 19. marca iz Trsta v New-York. Potne cene: ITT, razr. K 140; II. razr. od K 200 naprej ; I. razr. od K 250 napr. Bodoči odhod v New-York: „ARGENTINA" II. aprila 1908. Trst-New-OrIeans: GIUI.IA 14. aprila. Trst—Buenos-Ayres Pa.rob. rSofia Hohenbarg- odpluje 19. marca \l Trsta v Buenos-Ajr^s, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u Las Palmas in Rio de Janeiro. Potne C8ne : III. razr. K 160 ; II. razr. od K 600 naprej : I. razr. od K 850 naprej. Bodoči odhod v Buenos-Ayres : „0CEANIA" 14. aprila 1908. V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenočišče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Največji konfurt. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj. Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za.potnike v Trstu", ulica Molin piocolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TAEABOCHIA & C.o, Trst, ulica Ponterooso it. 3, X. nad. In goldinarje staue mali postni zavojček dobro zbrancgn mihv : vijolica. vrtnioa lilija i. dr. — PoSiljatev i»<> poštnem povzetju bo humi a parfumeeik Boduabaoh a £ Weioha? 240 SVETOVNA NOVOST Elektro fotografski atelje AMTOH JERKIČ odlikovani fotograf — TRST, ul. delle Poste I0f I. n?d. Posnemanje se vrši izključno pri elekt. razsvetljavi, neodvisno od vremena in dnevne svetlobe "»d 8 do 9. zvečer. □ Slikajte ae električno. Posrinjcila za vozove in plese (šasre) Lui^ri Zuculin Carlo Grhega 2. — "j? ulica Izdelovalnica pohištva fiOl = TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bedisi navadne aii fine vrste 50 cenaii, da se ni bati Mirace in jamči za največjo natančnost I - in preciznost. Zahtevajte brezplačno pošiljatev mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamstvo za več let Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku. Risbe pol naravne velikosti. Št. 36:» Srebrna damska ura •^32 Remontoir gl- 3.50 Št. 322 "Ž32 Srebrna za gospoda -Sai Remontoir |1.B.50 Št. 337 Srebrna Anker 1 1£33 kamenov, gld. 5-— dvojni pokrov gld. 6.50_ Št. 341 1E3S Srebrua Anker, 2 "g^jj pokrova, 15 kamnov posebno močna grl 7 do. gld. 9.50 OTON KIIT3IA\N St'E,"!S jzoa v vse dežele. — MARIBOR T. a (Štajersko). Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana St. 7 In 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Skladišče pohištva VITT0RI0 V0SILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanit& št. 8 vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim jn?pre-koaljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. ^ Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Poč kaj & A ogl. Hotel Balkan Siran Vili ►EDINOST Prodajalniea jestvin peter pelernel, trsi ulica Oiulia 76. Prodrl: kavo. rlž, testenine, sladkor, moko, mulo, SCTfc »veža in suho sadje, kostanj, otrobl,socvje itd- Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. 0trt bi, moka. oves na drobno In debelo po konkurenčnih cenah. Vsaki dan sveže blago. 0C0 Sredstvo za barvanje las 0°© „BFFBKTCra,< od E. LINE. zakonito zavarovano saras (brez strupa) odlikovano zlato kolajno, častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, j/ "š PARIZ. LONDON, je za zdravje zajamčeno >. >.v K^® neškodljivo, barva trajno osivelem ra- . Popravljanje vsak \r- £ stilih potrebščin putovanja, g jner CI;KE ZMIRNI:. SI Bogata ztiega tu-matov in inozemskega blaga in vseh pred-»padajočih v krojaško obrt. Odlikovan dne 5. aprila 1908 a* XXVII. me liiatodni rasstari ▼ Parizu a čanLao diplomo, Č*etaim križcem in zlato kolajno :n na It. me-lnarodii rasstari ▼ Brniollcs a t najvačo odliko „G BAN D diplomo. Haročbc se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim ipoStovaojem ' - gl AVGUST STULAR U Trat — ulica Caserma štev. 4 — Trst jff Delavnica se nahaja v Isti uiic! ib 6, I. nadst. — ^j; Specijalist za zdravljenje kurjih očes ran ranocelnik. r i omaaai diplomi- Ambulatorij L # < t :■£>» Zii t »Vrun^fj Hečerni krojaški tečaj za izpopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9 ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst i ulica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr. B0NIVENT0 & Comp. TRST, ulica Tizfano Tecellio Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. io, jamči za perfektno in lepo izvršitev. Artistično . kromoiito-grafični zavod I. reda Št. 4. — Tel. 19-97' orso 23,1. n, Ozdravi takoj navadna it ;anta;&na kurja oče-a ter ji;: izdere na najnnvmlnej$i mi-čin brez vsake bolečire. Ga-i«ntira ozdravljenje v ns ->3 ________rastočih nohtov. KeŽe nohte vgake debelosti. — Na zahtevo pride tudi na dom .«1.»11111.11 • 1111111111 > • 11»< • •»< • •»•14 ^ ■ SIjIKAR - DEKO^flTES* -L 1 11 nn™ aaa^ V pekarni Valentin Cuccggna ulica Molino a vento št. 3 se Sobi sveži kruh trikrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst bžškotiiiov. Postrežba na dom. E3 Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. * LL'-iLr^a^'j« r &m i uri? Trst, ulica Poste Nuove 9 £epne are najboljilh tovari. Najnovejše stenske uro. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah, a* ram; Trsi, ui. Ugo Foscoio stsv. 9 iz višnjo vsakojako slikanj o ao > vi različnem modernem sklada Tapeciranje ^ DELO SOVBBN ). s papirjem. osriE zsiKij L33 Zavod za komisije in zastopstva se je preselil iz ulice S. eaterina št. 1 v ponte della fabbra št. 2, il. n. 9 9 • 9 C ASencijG m najeme Kupounjile in prošlo fl?BFC8? in Ml • t irand hotel „Union" £uciano graUoni = mehanik — TliST — uiica Tiziano Tecellio 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. Carlo Zottich j TRST, ulica Molino a vento 3 prodajalniea usnja Velika izbera vsakovrsnih kož. — Groponi in polgroponi s taro iz prvih avst. tovarn sk^* Izbor vseh potrebščin za čevljarje, j 3(omfort prve vrste. via Arsenate 2-4(Piazz,i Verd-) — Telefon "4 73 — A. SEMULIČ Bogata izbeira pohištva Trst, trg 3elvedoio štov. 3 Lastna delalnica, ui. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene z. iu postrežba poStcna in natančna. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, L 11. — TRST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje 4 o, po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6»/0, na menjice po 6",/o, na zastave po 5 7j°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmodemeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004 V proSajalnici jestvin in kolonialnega L! . Vekosl 5tepanČK TRST, Campa San Giacomo 20. TR3* dobi se VELIKA IZBERA t?8tenia, moke, olja in vinskega o ve ta po cenah, da so ni bali konkurence. Pošilja se poštno pošiljatve po dežjli SLOUENCI in SLOVANI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAM, ; KI OGLAŠAJO V NAŠ"I" j LrIST U BODSTE DOBRO F PO STREMENI IN S TEM £ BO DETE P OD PIR ALI I TUDI ».EDINOST", i \m V mizarnici, KeU«taTorricelU2 se izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin, jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strucarska dela in zaboje za pošiljatve V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. t Sternito v stsclilHsWoiCfiiiiiSMi je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo ss povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE \/ VSEH GL>A\/j4lH MESTIH ======== Vprašajte vzorce in kataloge v = j Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala jjelveaare št. 1, ćelefon 105T V dne 8. marca 1908 Stran IX Samo pristen MACKov Za vsakdanja uporabo v umivalni vodi.__ • pristni MACKov 2IAT3ER BCSAX jo" že ' mnogo let temu r^ijmilejSe in najzdraveje Jepo-I tiino sredstvo za kožo. I^ii dela vodo mehko : ia kožo čisto, nežno in belo, in je priijubljeno ust in zob v i-tno inmko rodilom »-Ogrsko w ui jl i. i/ua&j m KeplcBO Mm po Kneiiipovera načinu v Do'inL pri Trstu vpisana zadiugu z omejenim poroštvom naznanja ni zbor ki se bo vr-il v iiedeljo 22. n.area 1308 ob 10. predpol. t ciscIssLi nisarci v Dolini. Tebnieni mi MffiU & PAOLIHI T UST — ulica Chiozsa štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Nape-jave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, ljkalnice_ perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru. < < f K ( < < < V Včeraj se je odprta nova kavarna 33 S MEHANIČNA DELALNICA Alarik Lantschner zapriseženi cenitelj TRST — ulica Oep ^a Ste v. 12 Ekskluzivno zastopništvo in zaloga avetovnoznane tovarne koles (bicikl jev in motociklet „Styria 4 tvr-dke Joch. Paeli & Co. v Gradcu l>Urkopp & Nenmann kakor tudi tu-inozemskih tvrdte veliko zalogo pritiklin. — ZALOGA in UPE- LJAVA ELEKTRIČNIH ZVONCEV. ■V Sprejme kakoršno si bodi popravo v svoji stroki. } > > > ? ) \ T i > DNEVNI RED: Sprejem novih udov. i. Volitev na&Utva, nadzorništva in razsodi=ea. slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob-• i/A se dr;:gi občni zbor uro pozneje. DOLINA, 5. n.area 1908. Matko Mandić Alojzij Bunc ^ ui in dežel, poslanec nadučit. i ram way" IRST, ulicu Mm 5Z Gorimenov ani lokal je bogato preskrbljen z inozemskimi ill tukajš- j = njimi listi, ima dva biljarda in izbrane pijane. ===== Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udana GiEsia Gossancich, lastnica. [=3 □ OP n Cenjenim insereniom na znanje m „Pogrebne podpor, društvo" pri sv. Mar. Magdaleni vabi na redni občni zbor ki ae bo vršil danes, nedelja 15- marca ob 2. in pol uri popol. v doti dvorani g. Josipa Miilavca p. d. KaCuii pri sv. Mariji Magd. spodnji po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in želje. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBQR .TST. ii-isfi ■m in umetnih mrtvaške vozove, i akor t adi trakov z napisi. Prodaja vencev | cvetlic, za Velka izliera. - Cene Dizle. f. JtflORO, Urst Plazza r;uova(ex Gadola)št. l,II.n. V mircdilnici o N >x. Mar. Mi?gd. Zgornja šf. vogal ulice delF Ietria, blizo šol hi se VELIKA IZ i ERA KBAMENIJ, BARV, &IP /EBLJEV, PETROLEJA, zimiđhov, žvepla I. vrste elastlca :a cepljenje trt in specijaliteta: Keč'.lnl r-rašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. lefc Dr TEKEOCZY-ja v Ljnblje.nl. Protlaja na J robno in debelo ZfiMM „TiSRARHE EDIHOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 ■ je izšel v sloven. prevoda ROMAN AE£l3:li spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male csmerke stane 1 kross.0 BO s t. po poŠti 20 stot. več. DaM sa jja v vseh kDjigam&b po Slo? trškem. Ža večkrat so nas prosili naši cenj. inserenti, osobito oni z dežele, ki ne poznajo mere na vrste, katera je v rabi pri vseh listih in ker niso mogli tedaj zracunati, koliko bi plačali za ta ali oni oglas, da uvedemo za oglase tako mero, ki ::: je občinstvu poznana. Da ustrežemo tej želji in da sledimo vzgledu angleških in ameriških listov, odločili smo se za mero na milimetre. Odslej tedaj računali se bodo oglasi na milimeter v širokosti I kolone : :: in sicer po sledečih cenah : :: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 stot. milimeter ; osmrtnice, zahvale, poslanice in oglasi denarni h zavodov po 20 st. milim., in sicer veljajo te cene za 1-kratno uvrščenje. flko se objavi oglas večkrat v mesecu, ali cel5 v tednu, dobi se primerni :: popustek, ki raste s številom oglasov. ašujte Vaše oglase v „Edinosti"! FILIP BVANISEVIC ^ j zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišn v ulici Valdirlvo 8t. 17 (Tolofon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svojo gostilne ,All'Adria ulica Nuova 5t. 11 in „Al fraiell dalir.nt!,, ullei Zndeedie št. S. v katerih toči svoja vina I. vrste Linimest Capsici C° nadomestek za Anker-Pain-Expelier Pii nakupovanju tega priznano najizvratnejšega bolublaiujcćega mazila, ki se dobi v vseh lekarnah naj ee vedno pazi na znamka »SIDRO*. Podpirajmo Dijaško poJporno društvo v Trstu. Razpošilja se le proti povzetju aii napraj poslanemu znesku iT, Ui prodajo sladeie in likerjev ' rst ulici Giuseppe as/ pekarni s M. Stoppai*, . Giaaomo štev. 7 (Korzo) s podružnico Caprin št. 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladeie in vsak dan svežih g? 1 Mgijenlčnili biškotov. prepečene! (blšKoii) za indije, f kakor tudi avsži kruh 4-krat na dan. ® Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerje. — telefon i464 Novozgrajena vila na Vrhniki z 4 sobami, in drugimi prostori, obsežnim vrtom in krasnim razgledom, se odda pod ^ zelo ugodnimi pogoji precej na več let v najem. — Pojasnila daje KARL TOMŠIČ, občinski tajnik v Kranju. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moja prodajalnica jastvin in kolonijalaega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in vedno svežim blagom : ulica Bsivedei's št. 2 Toplo se priporoča lastnik NiKOLA ERCECiOVAC. ANTOM SANZIU pok- Frana - Trst Barriera vecchša št. ii Veliki dciiod zefirjs, f srkale, satena, baflsfa in perila. MOBSSOI, ČIFKS, SICAK7. in DBOB^iLBINE. ia O' % ti SIRUP PAGLIANO r Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 HEg Vpisan v italijanski vladni formakapeji za čiščenje ia krepčanje krvi. I^IOFESOKJA EEXESTO PAGLIANO. — Nase pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti. Tekočina- prah—svaiki (krogljice) Prodaja se v vseli glavnih lekarnah. (Za Avstro-O^rsko M. LANG — TRST) |XJ t * NF. Pazite na ponarejanjs. — Zahtevajte našo tovarniško zaaaiko (modro, rudeĆ3, zlato). Ni^uamj p^dr užnie. fVTica^4 i. CcipeiJ Naslovljati Prof. ERNESTO PAGLIANO — Calata San Harco 4 lNCapeiJ LEP SPOmN. Krasna ura cesarjevega jiMeja z verižico in obodkom mesto K (2, samo K 8. Srebrna Phonix-Remonioir ura cesarjevega jubileja za gospode s 3 lepo grav. močnimi pokrovi s prožino, z zapinjačo, dobro idoča, z lepo veriiloo in obodkom ter 3 letno pism. jamstvo samo K 8. PcSiljatve po poStnrm povzetju : Tovarna ur Phonix I. Dunaj XVi/2 Neulerchenfelderstr. 27/11,12 A. 5\3sms Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani p"naiska cesta 19 o""""*« zavaruje 1) proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2.) proti prelomu zvonove, in za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. — EDINA DOMAČA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA! — STOji k svojim! glavno povsrjetiiiivo za Črsi, Goriško in 3stro pri gosp. Drag. Starec na prošeku pri £rshi. Stran X »EDINOST c Ste v. 68. V Trstu, t*, marca 19C8 dobrodušnih kritikov, dajala kruha slovenskemu pisatelju — čeprav suhega kraha: revna do-iina šentfiorijanbka žal nima boljšega! — In zdi*j jo zadene tako kazen! Res, nehvaležnost je plačilo 6veta. . # Pisati nam je kritiko o pričujoči Cankarjevi knjigi. A to ie nemogoče, to se pravi, nemogoče je povedati kaj, kar bi ne bilo že stokrat povedano. Da je moči povedati o kakem de'u kaj novega, je treba, da je delo gamo n-kaj norega. Nova pa Cankarjeva dela že davno niso. Kako tudi naj bo nov pisatelj, ki nikdar ne pride k sapi, ki samo še samega seh? prep:suje. ki nikdar ni imel velikih idej niti nikdar izvirno ustvarjajoče sile, in fci je Ie znal prikrivati doslej svoie nagote 7. drzno besedo in spretno tebniko, kateremu pa zdaj tudi to že odpoveduje službo ? Zanimiv Cankar že davno več ni, zanimivi .so samo še njegovi kritiki ; Cankarjevih knjig ljudje ne bero več, bero samo še kritike o njem. Cankarjeva slava se ne živi od njegovih dtl, ampak živi na stroške njegovih kritikov, prijateljev in nasprotnikov. Bolj ko se ti med •eboj lasajo, večja reklama zanj. In kaj ti vsega skupa) ne spravijo ! Kaj vsega ne počenjajo ! Drastičen vzgled tega canka'janskega humbuga nam dajeta dve kritiki v februarski številki "Ljublj. Zvona", ena od dr. Zbašoika, oruga od Vi. Levstika. Kdor prebere obe in ob tem ne dobi krča v trebuh, ta je junak. Vti ti mladi naši literatje, kakor Levstik, Robida, Regali, Lab, Zupančič itd., ki delajo kakor umetniki človeku veselje in med katerimi ni ne enega, da bi ne nadkriljeval Cankarja v tem ali onem oziru. vsi leže na kolenih pred Cankarjem in mu kade. Samo, ker ti ga boje. Kajti gorje mu, kdor se Cankarju zameri! Nihče ne bi rad, da bi se mu zgodilo kakor Aškercu v „Slovenki", ali kritiku Ko-balu v uvodu Cankarjeve „Judite" ali pa celo tako neusmiljeno žalostno, kakor se je zgodilo Grovokarju. Kadar se pa Cankarju le primeri, da napiše kaj tako „Čudnega", da ga puste — čeprav sama za hip — celo njegovi najboljši prijatelji na cedilu, mu pa priskoči na pomoč prof. Merhar in ga reši — ko ga umetniško ne more — vaaj s filcuoiko kritiko. Tako je danes s Cankarjem. I a samo na ta način je moglo priti, da je izgubil Cankar konečno umetniško resnost in umetniško vest in se začel norčevati iz Boga, iz ljudi in iz samega sebe.__K. Grof Lev. N. Tolstoj : Tri povesti. Pod tem naslovom je izšla v založbi tiskarne „Edinosti" knjiga, obsegajoča troje znamenitih Tolstojevih povesti, ki so po svoji obliki in vsebini pravi biseri ljudske književnosti. Najzanimivejša je prva Jetnik v Kavkazu", kjer op:suje Tolstoj lastne svoje doživljaje me d Tatsrji, katerim je bil pal nekoč v roke, ko je siužboval kakor častnik v Kavkazu. — Druga povest „Starca" se odlikuje po svoji silni elitni vrednosti in ga nima morda para v svit vni literaturi. — Lepa je tudi tretja „Koliko zemlje potrebuje človek?" To knjigo je sprejela slovenska kritika z največjo sim paneb sramote in ponižanja, da, iz takih ostb je eelo napravil čvrfcte, močue in vsaeega dela <>2je ljudi Ta praSek je že marsikaterega uila-dcniči spravil na/aj na pravo pot sreče ter je podaljSal za mnogo let življenje mnogim o« bani. Zavod, ki poseduje ta ( čudodelni praSek, joSlje vsem »nim, ki zahtevajo knjigo h pojasnili in en vzorec. Dopisovanje t italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma nt Škodljiv. pn7A iČriTMTF 62, Chancery Lane :: UULn IO I I I U I L London 271 (Anglija) pismu jo d jati znan ko 25, na dopisnice za 10 stOt. Slovanska brivnica v Trstu. 9B - Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in v okolici, da sem otvoril evojo higijenično urejeno SLOVANSKO BRIVNICO v ulici Saverio Mercadante 1 II (blizu slovenske knjigarne) g E V zalogi imam vsakovrstne parfime, vsakovrstna ma žila za lase. ščetke za lase, zobe itd. Za najboljo in najsoliilnejo postrežbo jamčit V. GJURIN, brivec. Sirile EDINOST Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane št. 834, Trst. s prolajo sMčic. — M čas mi trati. POSTREŽBA NA DOM. Mo ke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepeSeici Glasoviti Cement-portland Prve odlikovane dalmatinske tovarne aiLARDI & BETTIZA v Spljetu Edina zaloga pri Fratelli Zernitz & Co, Trst, ulica stadion 22 Zaloga „Cemento-Romano" (hidravlično apno) Mnenje g. dr. M. Gal-a Pr e gle do valne g. zdravnika Zveze zadružnih bolcišniških blagajn na Dnnaju. ---—- Gosp- J. SBRRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Tam aa uspehe z Vašim izvrstnim izdelkom ŽELEZNATO KINA- VINO SERBATALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) katerega sem rabil jaz sam po težki influenci in dolgem okrevanju ter težkem prebavljanju. ter potrjujem jako rad izdatnost istega. DUNAJ, 11. oktobra 1907. Dr. M. Gal. i ržiška tovarna za oija, mazilo za vozoue, Kemiški proizvodi g Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokriranje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In ntj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In itars plasti na asfaltičnih kartonih, skriinlh ploščah in vsakovretnem iaaoarinu. Asfaltirani kartoni, izol&torni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asf&ita in katrama, opolzla olja. ma »t sa ftrojs. inasi/a za vozove, priznano in najbolje znamke (regiitri™«) mast > naast-vasellna. sa koze, mast za orožje, voSoilo za fievlje Ud, Tof-irci in pisamr. r TRŽIČU (Monfolcone) pri Trstu. V Trstu, dne 8. marca 1908 »EDINOST« št 68. Stran XT iako lepa. K sodelovanju se povabijo razna rska druStva. Na pustni torek se je pripetil v Vrtojbi velikanski narodni Skandal, Skandal, ji cm zaman iščeš para po Širokem svetu, tfati socijalni demekratje — so korakali z erodbo rudečo zastavo na čelu skozi obe 'b5ini — Gorenjo in Dolenjo Vrtojbo, — prepevajoč znano laško pesem „La bandiera rossa? la trioDfera" itd. — Ali ni to škandalozno za našo vas, ki nima niti enega Italijana v svoji sredi ? I In Vrtojbenci naj mirno gledamo. kaj počenja naša mladina ? Ne! Vzbuditi se moramo iz narodnega spanja in začeti moramo delati ia sicer delati na narodno-izobra-ief&lnemu polju! Streti moramo ta mednarodni socializem, Itako? šen je pri nas. Prepe vfijc-ii laški socijalisti, kjerkoli si bodi sloven sko popevke ? Absolutno ne ! In vendar pravijo naši socijalisti, da so tudi laški Rodrugi mednarodni! Socijalizcm sicer mora biti internacionalen, a mora biti le v gospodarskem ozru in te v jezikovco-občevalnem. V Gor. Vrtojbi imamo narodno izobraževano društvo „Napredek", v Dol. Vrtojbi pa .Čitalnico" in „Bralno in pevsko društvo". >"a noge naša društva ! Na delo društveniki ! Nastopimo proti brezdornovinstvu, ki se je s pomočjo Blavno znanega vrtojbenr-kega zdiaž-bara zasejalo v našo vas! Vničiti je moramo, zato pa na delo ! x Goriška eksportna zadruga. Na prvem občnem zboru lanskega leta je bil izvoljen predsednikom štamlrtški župan Andrej Liituian. podpredsednikom Franc t'ernic, župan v Šempetra, V zadrugo je vpisanih okoli 400 kmetov. Omenjena moža bi lahko delala, ako L i le hotela, da bi uspevala zadruga, a k o njiju izvolitvi se je spoznalo, da z njo nima'.a dobrih namenov, kajti že na prvem ob" em zboiu se je pokarala strankarska politi a. Na tem zboiu je bil predlagan nadzornik : :n za Standrež mož. ki je politični na- mik klerikalnega tamošnjega župana, radi česur se je ta tako razgrel, da je na neza-kc: t način vrgei volilne listke med zadružnike. Xa občnem zboru je bil prisoten vladni zastopnik, poslan od name3tništva iz Trota, Ko ie videl, da vladajo v zadrugi osebnosti in str n ;arstvo, £e je kasneje v Gorici izrazil, . " ■ " — ■ ■ ■ - ---- pripravljene za barvanje.--- »K ČfnV Specijalni izdelek g • • -'ifj "Rorva Civr^fl^ in m 'itr P ki >e ne unnuiejo, ki sc vzdržujejo v kljub :Uwo9feriči.i!!i spremom I.ara ig^l ' v bvcuc iii luvibuc Tlažnosti in kiselnim soparo ui, posebno pripravne Indije, želen:.ične voze in traruwaj-e, bolnišnica, kopelji, 9ole, urade, privatna stanovanja, prenočišča, rosuivrante, gledališka itd. itd. ^ __Speoijaliteta: Podi Jako svetli za luksusna dela. vj Prevzamem Vsako delo, bodisi fino kakor tudi navadno, katero izvršuje Izveiban slikar - Kaj »e no zamudi poprai.it! cenike, katere se daje zastonj. = IVAN KRZE Piazza B. G io vanm štev. 1 Š - OQ ;?vtorizovana mehanična Delalnica ^ konccsijonirana oi c. k. namot. t Trstu za instalaciju plina, ToilofoioT in Ig-Tarna a ;arato? za acettosii pliu zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TRST, ul. Giorgio Vassari 1. -- Tei. 1448 Izvršila je nad 150 instalacij. 0 - C ^ Trgovina z urami o Ifaffaele Chfarellt , Priporoča svojo trgovino s kuhinj.sk.) posodo vsake vrsie bodi od norc°lona, zemlje, emajla kositarja, ali cinka, nadalje i'a.sanjjinte je, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in strkleno posodo za vino. —-—555 Razpošilja na deželo. - Zaloga kuhinjskih in kletarakih potrebščin od le?a in pletenin, škafov, hreni čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sli in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter muog 1 drugih v to stroko upadajočih pre.lmetov. Postrežba na dom. Cone zmerne. ta" = ZALOGA O1!^ A © IZPOSOJE VANJE Harmonijev ri?ST, LUIGI ZANNONI Piazsa 3. Giacomo št. 2 (Corso) TRST AKORDIRA IN POPRAVLJA. Trst, ulica Barri«ra vecchia 19. Velika izbera zlatih iu *rbrniii 0 žepnih ur za moSke iu lenfbe. A Sobne zidne ure [pendolej, b«- jj dilnice a gld. 1*50 in vel z 5 jami tvom za dve leti. Izvršuje poprave z oajvečo 11a- Q q UinčnoBtjo. Cene po dogovoru r iOOOCJOOOOOCOOOOCI Zastopstvo BSsondorfer in drugih Jjj glasovitih tovarn tu- in inozemskih S Dr« Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj airbulatoiij v Trstu, v uiici San K:oo!6 štev, 9 (nad Jadransko Ba.nkoi 8?rejeina od 1*. do l. ia od 5. !n pol do C. Ia nol SLOVENC Haznrij Kocijančič, Trs! » ulica Donavo Bramante 6 Priporoča Tam svojo čevljarsko dehtvuieo. i ; Vdobi . e v skladišču vsake vrste čevljev po zmerni c-nl. Sprejema naročila po Eter i. eniin Car Telegrami . VALENTIN CERGOL u icr« Scorzerla št. 16 /s ^ Tvorničar odlikovanih kranjskih kislih zelj fižola, svežega sadja, kraškega krompirja prve vrste, suhih gob itd. MIROD1LNICA ANTON URS1GH TRST — ulica Barriera vecchia 14 Ž J\ LOGA: barv pripra7ijenih a oljem iu v prahu, poviakov, čiotila za pod Zaloga suhega sadja, mila, psrfim. prahu, zamahov, žica in elastika za cepljenje trt. in velika izbera izrezov (štampov) za slikarje. FRAHCESGO S. DONATi ol&ktrotehnik TRST, ulica i^l* Aegu«Iatto l*. S1 Attariiimi ditfraistaiSK ćfftiiia i »liSii mehenično dolainico Tp»ij»Ta »ittlrlfri* i«l«f»n3T, *tr«:oTC