Slovensko-nacijonalen lisi. .Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne, 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov — Naročnina za celo leto pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj 3*^ pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Wh naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos. številke po 10 vin. svoboda, čast, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če Uskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo Jeseniške Straže" v Kranju, est. liO. X Itr. i'OŽxaili:ti 100C>. I. leto. Lukman — molzna krava. .Er \vird sicli mit Erfolg beliandeln lassen." Po prav Čudnem naključju smo dobili v roke odprto pismo, katero je pisal c. kr. profesor dr. Binder iz Ljubljane Antonu Maksu, komisarju c. kr. stavbenega vodstva na Jesenicah in ki se glasi v izvirniku takole: Merrn Ing. Anton Max, Baukommissar, Aljling, Oberkrain. Laibacli, 8. 3. 905. Lieber Herr Ingenieur! Ilirem Wunschc entsprecliend iiabe icli mit Dr. A.(mbrositscli) iiber die Angelegen-lieit gesprochen, der Ihre Mitteilung befrie-digt zur Kenntnis genommen liat. Wcgen des evaii. Gottesdienstes ware vielleictit deiin doch jetzt, gerade in dieser crregten Zeit Gelegenheit, eine Zusage von der Gcwcrkscliaft zu erlialten. Es konnte das gegenwartig noch als Beamtenkasino iiii Gebrauch steliende RestaurationsgebSude verwendet wcrden. Wenn niclit, so wird sich iiii Scluilliause, oder nocli besser i m Kindergarten ein Ran m finden. Hinsichtlicli der ktlnftigen Leitung der „Stidmark" Ortsgruppc wird die Partcileitung Ilerrn Karl L.(uckmann) hoffentlich mit Hr-folgt beliandeln. Was die noch notwendigen Gelder an-belangt, so teilen Sic mir sofort mit, wie viel noch aufzubringen scin wird; Sie schrei-ben mir ungcfilhr 50 K. Ich ersuche, uns dies gcnau anzugcbcn; die Suminc wird Iliiien dann in Kiirzc ziir Verfiigung gcstellt, wenn sie niclit zu hoch gcgriffcn ist. Nur hitte niir gleich anzugcbcn, an wen die Gelder zu schickcn sind und wer den Em-pfang best.'Uigcn wird. Mit l.(rcii) d.(eutschem) Gr.(ul]) Dr. Binder ui. p. To pismo sc glasi v slovenskem prevodu naslednje: Gospod inž. Anton Maks, stavbeni komisar, Jescnicc, Gorenjsko. I.jiibljan.i, 8. 3. 905, Ljubi gospod inžcnerl Ustrezajoč Vaši želji sem govoril o za-itovi z dr. Ambrožičcm, kateri je sprejel Vaše poročilo z zadovoljil ostjo. Glede protesta litovske službe božje bi bilo vendar sedaj, ravno v tem ■"'izburjcneni času ugodno, da se dobi od tovarne zatrdilo. Porabi se lalAo sedanji uradniški kazino. Če ne, dobi se prostor v šoli, ali še boljše v otroškem vrtcu. Radi prihodnjega vodstva (jeseniške) skupine „Siidmarke" sc sme upati, da bo nemško strankino /odstvo obdela-valo gospoda Karo a Luk m ana z vspehom. j Glede še potrebnega! denarja mi naznanite takoj, koliko ga je še treba zbrati; pišete mi približno 50 K- Prosim, naznanite nam natančno vsoto; znesek se Vam bo izročil v kratkem, če se le ne bo preveč zahtevalo. Prosim pa, da mi naznanite obenem, komu naj se pošlje denar in kdo bo potrdil sprejem. Z zvestim nemškim pozdravom Dr. Binder 1. r. Na rešeto hočemo vzeti presrečnega očeta tega klavernega pisma, to je nemškega zagrizenca, c. kr. profesorja dr a. Bin-derja iz Ljubljane, koder ta možicelj igra že celo vrsto let vlogo nadležne vsenemške podrepne muhe. Kjer je le kak vseneniški kraval ali škandal, tam je gotovo tudi ta vitez žalostne postave zraven. Glavno torišče ima na ljubljanski realki, kjer gospodari neomejeno kakor kak turški paša in kjer je radi njegovih neslanosti že vse bolno na živcih. Videli smo ga zadnje čase strašiti pri raznih Šilerjevih in „SOdmarkinih" hindcr-hondrih in ni še dolgo tega, ko je kakor plah zajec kazal pošvedrane pete v slovenskih Domžalah. In to človeče je danes kranjskim Švabom in Švabičem to, kar je bil svoje dni Mojzes čifutom; srečno naj jih pripelje v zaželjeno in obljubljeno deželo — p i k e 1 h a v b. Kakor nam priča zgoraj ol)javljeno pismo, utika zadnje čase dr. Binder svoj dolgi nos v naše jeseniške razmere. Neka žilica mu ne da in ne da miru, na vsak način hoče dati našim krasnim slovenskim krajem popolnoma nemško lice, kar se mu pa — to ga zagotovimo — ne bo posrečilo. Vedno in vedno obdelava tovarniško vodstvo, priberačiti hoče tozadevna zatrdila. Pred nami leži črno na belem razgrnjen cel program nemškega delovanja za prihodnja leta. Nemška šola—nemški otroški vrtec - v se nemška p rote s tans k a služba božja. In namen je prozoren. Lute r a n s k a ne m š k a služb a b o ž j a n a j bi se opravljala sedaj, ko sc jih je vrglo z vso njih ropotijo iz „luterštemplja", v kantini. Ce bi to ne šlo, pa -- čujte in strmite — v nemškem šolskem poslopju ali pa v nemškem otroškem vrtcu, ki bo za to še bolj prikladen, kakor pravi dr. Binder. Otroci slovenskih starišev na Jesenicah in Savi naj hodijo vsled pritiska "tovarniškega vodstva v nemško šolo in nemški otroški vrtec in v mlado srce naj se jim vcepi tam mržnja in sovraštvo do materinega — slovenskega jezika. Ponemčiti hočejo slovensko deco, da bo tem zrelejša za vsenemški namen, tembolj vneta hajlovska druhal. Nevarnost za ponemčenje bi bila res velika, če bi se šolski pouk opravljal v istem poslopju, kakor to povdarja dr. Binder v svojem pismu. Kakor so nekdaj divji Turki ugrabljeno slovensko deco vzgajali v turškem duhu in jih uporabljali potem kot najsilovitejše turške kohorte, tako hočejo delati tudi privandrani Švabi na Jesenicah po receptu, katerega je nasvetoval dr. Binder. Kaj pa pravite k temu vi, slovenski sta-riši: Z neizprosno silo se morate upreti vsakemu takemu poskusu, kajti drugače se vam lahko pripeti na vaša stara leta, da vas vaši otroci, vzgojeni v drugem jeziku, ne bodo hoteli več spoštovati, še poznati vas ne bodo hoteli in niti drob-tin na mizi vam ne bodo privoščili, skratka odrekli vam bodo vse. Slovenski stariši! Pravočasno vas še svarimo pred nemško šolo in nemškim otroškim vrtcem. Živo polagamo zlasti tovarniškim delavcem na srce sledeče: Ogibajte se teh nemških janičarskih kasarn in rajše pošiljajte svoje otroke pol ure in tudi celo uro daleč v šolo, samo da je slovenska. In sledeče na adreso zagrizenca dr. Binderja : Vsak, kdor pri nas podpira in razširja vsenemštvo, ta škili čez avstrijsko mejo na Prusko, tja v blaženo kraljestvo — pikelhavb. Tak je hajlovec, Vsenemec, kateri hoče imeti združene vse Nemce v eni —pruski državi. To je dandanes vsakomur jasno kot beli dan in reklo bi sc vodo nositi v Savo, ako bi hoteli to šele dokazovati. I n taka izdajalska stremljenja je dovoljeno podpirati C. kr. uradnikom nemške narodnosti! Še bi kak Slovenec v c. kr. službi storil kaj sličnega, bi mu naj raj še odrezali glavo. In s tako vlado, kjer je na dnevnem redu dvojna mera, naj se potem še zavzemamo, naj še z vnemo prelivamo za njo kri kot naši predniki ? Res lepe razmere vladajo v naši „srečni" Avstrij i! Na eni strani vlečejo take pijavke kot C. kr. uradniki mastne plače, na drugi strani pa delujejo v pogibelj tistega, ki jih plačuje. Tu je zopet nekaj dela za naše državne in deželne poslance, ki naj ta slučaj čim preje spravijo na razpravljanje in poskrbe, da se takim neodrešenim tičkom ali postri-žejo peroti, ali pa da se jih preseli enkrat za vselej tja, kamor jih vleče srce. Poživljamo pa tudi pristojne šolske oblasti, da napravijo enkrat za vselej konec takim škandaloznim razmeram na Kranjskem! Kaj hudiča briga C. kr. profesorja na Kranjskem vse-nemštvo! Nemški profesorji kot c. kr. uradniki smejo delati za vsenem-štvo brez kazni, še zaslužne križce jim bo pripela c. kr. vlada na prsi, — če pa Slovenci protestirajo proti znakom takega nastop^se pa nanje — strelja. Proč s takimi razmerami, proč s takimi profesorji! Prav na mestu in utemeljena bi bila pri takih ljudeh večkratna, stroga hišna preiskava, kateia bi — o tem smo preverjeni -spravila na dan interesantnejše podatke, kakor so bile — tržaške bombe. In sedaj, očka Lukman, pride vrsta tudi na Vas. Menda nam ne boste zamerili, če se semtertja tudi na Vas spomnimo. Odkrito povedano, dosedaj smo imeli nekoliko boljše nazore o Vas, smatrali smo Vas za kolikor-toliko samostojnega moža, ki dela po svoji lastni volji in svojem prepričanju ter semtertja še celo lisjaško postopa in to bi od Vas kot general nega ravnatelja Kranjske obrtne družbe smeli tudi pričakovali. S tem pismom pa kar nakrat padejo v vodo vsi tozadevni naši računi, pred nami stojite v čisto drugačni luči. Dr. Binder Vas „obdeluje" in „muštra" kakor kakega majhnega paglavca, razposajenega študentka. Njemu je treba samo reči: „Hi, konja! in že vlečete kakorostri-žena 'ovca njegov voz, on in dr. Am-bvožič (piše se ta „jezični dohtar" za Ambro-sitscha in to prihaja po njegovem izvajanju od „Armbrustschatz") se pa smejita v pest in si mislita — dobra molzna kravi ca to. In kdo naj jima tudi to zameri, saj delata tudi za svoj lastni žep in kdo je med jeseniškimi Švabi bolj petičen kakor g. Ka ro I Lukman, generalni ravnatelj Kranjske obrtne družbe. Ne, ne, to je pa že malo preveč, tak c. kr. profesor „obdelava" očeta Luk mana in daje drugim navodila, kako naj tega mogotca „obdelujejo", da se bo iz njega več — iztisnilo. In očka Lukman ga seveda pohlevno uboga, vleče in vleče po njegovem povelju potrpežljivo in skesano — vse n e m š ki v o z. No, pa take molzne krave niso napačne--za Nemce. To je pa spoznal m e n d a t u d i f a j m o š t e r Z a bukov e c in zato mu tudi on leze tako pod kožo, zato ga tudi on po svoje „obdeluje". Po vsem tem je pač dovolj jasno, kdo dela pravzaprav zgago na Jesenicah. Voditelji vsenemškc akcijc so privandranci, usluž- bend C. kr. podjetij, kakor zloglasni in-žener Maks, kateri se krčevito držijo komande C. kr. profesorja dr. Binderja in dr. Ambrožiča. In tej komandi se klanja ves švabski svet od mlečezobili bosopetcev do sivolasega starca. Vi Ljubljani je torej, kakor se kaže, glavno zastopstvo prusaških sanjarij za Kranjsko in glavni zastopnik teh idej je dr. Binder, ki dobiva vrhovna povelja izza avstrijskih mej. Iz Ljubljane pa se pošiljajo do nas navodila in od tam tudi v švabske gozdove razne lažnjive vesti glede naših razmer. Sedaj nam je popolnoma jasno, kaj so nam Slovencem ti švabski privandranci hoteli nakloniti, in sedaj tudi natanko vemo, kdo je oče onega zloglasnega članka za časa volitve častnih I občanov v „graškitetki", katerega očetovstva se je tovarniško vodstvo na Jesenicah tako krčevito branilo in se ga še brani. Vsi do zadnjega moža na branik! Nemci hočejo dolii do Adrijanskega morja priti, to je že stara pesem. Naši kraji so jim na potu, ter jih hočejo ponemčiti radi tega. Danes imamo zopet nov dokaz za to, da je tako res, pri vsem tem pa še n a-sprotniški program v rokah. Vedno smo mi Slovenci na braniku. Umagal je napadajoči Turek in omagal bode tudi Švab, a ko branimo neizprosno in trdno svojo rodno zemljo pred tem našim sovragom, ako stojimo pozorni na straži. Stojmo pozorno na straži našega branika in nevstrašeno naprej! Dve važni razsodbi. Važna razsodba upravnega sodišča v šolskih zadevah V češkem mestu Vičav imajo pfctrazred'TO nemško .šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci železniških uslužbencev iz sosednjih občin. Ko je i)rešln mestna občina v češke roke, je okrajni šolski svet prepovedal sprejem v mestno nemško šolo. Nahujskani nemški stariši so se pritožili, in vse instance do upravnega sodišča so dale starišem prav. Upravno sodišče pa je zavrglo obsodbo naučnrga ministrstva ter izreklo, da mestna občina ni dolžna sprejemati zunanjih otrok v šolo. Posledica temu bo, da S3 bo nemška petrazredniea morala skrčili v Irirazrednico. Razsodba je velikega pomena za liste slovenske občine, ki morajo vzdi zevati vsiljene jim nemške šole. Torej tudi za našo jeseniško občino, kajti otroci iz S en o že t spadajo po tej razsodbi nikamor drugam, kakor v koroškol)(ilsko šolsko občino. Volilna pravica pr isto j a tudi uradnikom državne železnice in drža v n ih skladišč, katere je šteli med državne uradnike. Iz Trsta so poroča, da je italijanska stranka zelo vznemirjena, ker je oliei-jozno glasilo tržaškega namestnišlva dokazalo iz dvornega dekreta z dne aprila št. 4.-), da jo med državno uradnike šteli tudi uradnike državne železnice in državnih skladišč in da torej tudi tem pristoja volilna pravica. Dopisi. Dovje. (Divja j a ga. — Germanska nesramnost.) Predzadnjo nedeljo se je sprla tukajšnja švabska garda z domačimi fanti. V gostilni Železnik je bil prvi spopad. Tu so Švabčcti z asistenco „Majniieber- lierrja" srečno zmagali in dva slovenska fanta postavili pred duri. Domov grede so Švabi srečali tukajšnjega ura rja L. in njegovega tovariša J. Na slovenski pozdrav „Dober večer" je obstal Breitmunderle in začel oba zmerjati z lepo germansko maniro Lausbuben, Krainerische Mistviher, Scheisskerl i. t. d.; zraven je prišel tudi znani Dreifus in sekun-diral svojemu ljubčku. Da se izogneta vsem neprilikam, šla sta slovenska fanta mirno po drugi poti domov. — Med potjo je izstrelil urar svoj samokres. Čez nekaj časa pridrvi z« njim Švabče Breitmunderle čez drn in strn, v desnici držeč napeti samokres, pograbi urarja za vrat in hoče sprožiti. Ta, ves prestrašen, iztrga se mu hitro iz rok in zbeži. Sedaj skoči Švabče nad ostalega tovariša, nastavi mu samokres na prsi in mu grozi ga ustreliti, ako se količkaj premakne. Le-ta se obrne urno in mu za-kliče: „Streljaj v hrbet, v prsi me ne bodeš." Švabče tuli: „Aretiert! Drei Schritt von mir" in mu zopet smokres proti glavi nastavi. Ker je bila skrajna nevarnost, da bi pijano Švabče res uresničilo svoj namen, zgrabi ga slovenski fant in potisne od sebe, tako da je ubogo Švabče svojo morilno cev vrglo od sebe, noge proti nebu molelo in klicalo svojega boga na pomoč. Ko se je Slovenec enkrat otresel nevarnega Švabčeta, odstranil se je hitro, ker se je bal, da bi ga le-ta ustrelil. Švabče — komaj pokoncu — je zletel kakor lastavica po krajnih potih do gostilne Rabič, kjer je v sredini Lahov „Te-resinko" prepeval in si svojo hrabrost s „Ti-roler Blut" hladil. Med tem časom je bila pa silna jaga po celi vasi. Vrišč in krič! Kje so orožniki? Ješeš! Švabče je izdihnil! „Glejmo, pejmo, sej smo kristjani," klicale so stare ženske, „iščimo ga, našega Breit-numderla." In res, hočeš nočeš, žendar-merija je morala „ausriikat". Lov se je nadaljeval. Dreifus je imel svoj rešilni kor, tudi več drugih je iskalo, a vse zaman. Švabčeta ni. — Nekdo je upil: „Jaka, vohaj, če hočeš najti munderla." — Vsi klaverni in potrti se vrnejo z rešilnim koroni proti domu. V svoji žalosti se Dreifus zaleti v gostilno Rabič in tukaj — oj veselje! Kaj je to, sme li upati svojim očem? Glej, mrtvi vstajajo! Konec prill. JVovičar. Poziv slovenskim občinam in političnim društvom! Z ozirom na vedno večji pritisk C. kr. uradov, kakor c. kr. sodišč, davkarij, okrajnih glavarstev, finančnega ravnateljstva i. t. d. z nemškim uradovanjem, je sveta narodna dolžnost vsake slovenske občine in okrajnih zastopov, da v prvi seji sklenejo izključno slovensko uradov a n j e ter ta sklep naznanijo c. kr. uradom, s katerimi pridejo pri uradovanju v dotiko, poleg tega naj se tudi odločno zahteva, da so tudi naslovi na zavitku slovenski. Pripomni naj se, da se bodo v tujem jeziku pisane vloge nerešene vračale. Savski ropot. Dne 1. t. m. vršil se jc pogreb zamrlega tovarniškega delavca M. Zupančiča, katerega je spremljala tudi tovarniška godba k zadnjemu počitku. Ob tej priliki jc savska „gospoda" zopet pokazala, kako črti Jeseničane. Skozi Jescnice namreč pri pogrebu niso igrali žalostink in nazaj grede so začeli s poskočnicami šele, ko so srečno prispeli na Savo. Seveda so se pri tem premalo naigraii in so vsied tega morali igrati še na Kovačevem vrtu. Kakor smo poizvedeli, se prepirajo doli na Savi sedaj glede tega, ali naj igra godba na Telovo pri procesiji ali ne. To je sladko maščevanje, mar ne, pane Pongrace?! Hvala vam za veliko uslugo, ker so sedaj naša ušesa varna pred savskim ropotom, vsled katerega so nas že marsikaterikrat bolela. S tem nikar ne mislite, da nam boste imponirali, šc manj kakor pa s svojo uniformo, ki je delana po vzorcu uniforme Doberletovih pogrebnih fantov. Kuta, kuta, to je najboljša oprava za „f a r š k e hlapce". Lukman — molzna krava. S tem naslovom se bavimo v uvodniku. Pred vsem bodi povedano, da je ta Binder c. kr. profesor, obenem pa tisti „hecar", ki prireja vse švabske demonstracije na Kranjskem in da je to isto Svabče, ki je priredilo vsenemške provokacije v Domžalah. In to Švabče se v svoji nadutosti vsiluje s pomočjo Maksa v jeseniške razmere, ki je na Jesenicah aran-žer vseli švabskih prizadevanj, kakor nam sedaj potrjuje na prvem mestu natisnjeno pismo. Pokrovitelj in plačnik delovanja te krilate c. kr. dvojice je torej naš Karol Lukman, ki seveda vedno zatrjuje, da nima ničesar opraviti s politiko proti Slovencem, ki se drži previdno povsod v ozadju. Mi smo mu rekli, da je „političen lisjak" in v enem oziru zasluži to ime. Kajti sam ne bode podvzel ničesar. Ako hoče šikanirat lesne trgovce, pooblasti Caraota; ako hoče strašiti delavce, pooblasti klerikalčeta Pongraca, ako hoče delati za protestantizem in germanizacijo, pooblasti Maksa, ako pa hoče agitirati proti častnim občanom in sploh proti kakemu narodnemu koraku od strani naše srenje, pooblasti svojega hlapca, našega župnika Za-bukovca, njegovega kapelana Zabreta in delavca Rozmana. Ako se Lukman nikjer ЧС vidi, pa vendar je njegova roka povsod vnies. Radi tega smo mu rekli - političen lisjak. Nemci mu pa še gotovo tudi pravijo „die Wurzen", kajti vse gre le na račun Korlnov. Da pa je naš Korl včasih „filzig" 'II da ga morajo naši Švabčeti dostikrat opehariti za groše, imamo tu dokaz. Binder piše Maksu, da je sedaj v tem razburjenem času prava in hudo lepa priložnost „ta starga poči", da bo „gcwerkša[t" dala dovoljenje za lutrštempel, najbolje v otroškem vrtcu, kamor bo ta ali oni delavec iz špekulacije ^ial svoje otroke, in da tudi upa, <' ,o strankino vodstvo radi „Stidmarke" ta sta-f^^ga uspešno „obdelavalo". Torej, to je precej dobra sličica g. Lukmana od spredaj 'Ч od zadej. Občudovanja vredno je pri vsem tem obnašanje naših klerikalcev. Za-luikovec je zelo gostobeseden radi ponesre-'-^^"Cga lanskega štrajka, češ, mi smo delavski prijatelji. Isto tako Rozman. V resnici pa ta dva gospoda velikanska straho-Pttiieža ter pri vsaki priliki kot dobra „Slo-V'-'iica" in „katoličana" našim savskim Švabom ležeta pod kožo. Rozman je pri zadnjih volitvah volil s hajlovci in daje sedaj svoj '"trštempl hajiovcem brezplačno na razpolaganje. Zabukovec je vodil z roženkrancem ^'fajk in bil jako gostobeseden v „Slovencu", ^a to je pa šel, kakor sta Lukman in Trap-v „Laibaherici" sama izjavila, s svojim kolegom Koširjem k Lukmaiui, prosit od-Piiščenja in obžalovat štrajk. Danes je v zvezi s hajlovci. Vidi se pač, da delajo klerikalci z našim delavstvom le dober „kšeft" in da jedro klerikalne stranke od kričača dr. Šušteršiča in zmedenega Kreka pa do zadnje farške kuharice ni nič druzega ko dolg umazan jezik z ene strani in luknja brez dna z druge strani. Škoda, da uredništvo „Simplicisima" ne ve ničesar od teh naših katoliških možakarjev. Dali bi mu materijal za najmanj deset let. ' Golica. V praznično obleko je oblečena naša zelena Golica, narava sama jo je obdarovala ž njo, nadela jej je bujno pomladansko floro in posebno cele poljane narcis, ki se vidijo od daleč kakor velika snežena polja, jo delajo svečanostno. Nekako vabljivo gleda doli proti beli Ljubljani in vabi v svoje naročje kranjske dolince, vabi pa k sebi tudi prebivalce tužnega Korotana. In v tej svečanostni obliki praznovala bo naša Golica jutri svoje slavlje praznovalo bo slovensko planinsko društvo slavnostno otvoritev Kadilnikove koče, praznoval bo slovenski narod svoj naroden praznik. Da se tem sijajnejše proslavi ta praznik, pohite jutri Slovenci od blizu in daleč k nam, pohite gori vrh planin. Ob tej priliki je pač umestno, da se seznanimo s pomenom Golice za nas Gorenjce in naš slovenski narod. Velepo-m e m b n a je Golica za razvoj slovenske turistike; ona spada med one gore, kamor poleti lahko vsak brez težave, naj si je hribolazec ali ne, odkoder se mu nudi tudi hvaležen razgled po Kranjskem in Koroškem, zlasti pa po Rožni dolini. Posebno sedaj, odkarstoji slovenska planinska koča na Golici, zremo lahko lepši bodočiiosti nasproti, smemo upati, da se število obiskovalcev naše Golice podvoji, če n e p o-troji. Že smo skoro smatrali Golico izgubljeno za nas, že smo skoro mislili, da postane nekako nemška postojanka sredi slovenskega planinskega sveta, a prišlo je drugače; danes z mirno vestjo lahko trdimo, Golica je tudi na zunaj naša in ostane vedno naša. Na njenem vrhu blesti novo poslopje slovenskega planinskega društva, veličastna planinska stavba „Kadilnikova koča", katera jasno priča vsemu svetu, da so te planine, ki jo obdajajo, naša last. Visoko gori na vrhu Golice, na vzvišenem, lepem kraju, stoji naš branik in vabi k sebi vesele planince. In kedar gre tujec tod mimo in zagleda to stavbo, se nehote vpraša, čegava je, in ko zve, si misli; tudi ta narod ima svojo prihodnjost, tudi ta narod dela in njegove so te planine, ti krasni kraji, ki me danes obdajajo. Prihajali bodo k nam zlasti slovanski gostje in četudi bodo odšli, ostal bo vendar blag spomin na naše slovanske brate in kadar se bodo vračali v naše kraje, kadar bodo prišli zopet med nas, pozdravljali jih bomo tem veseleje, tem prisrčneje. Danes pozdravljamo Golico kot goro, na katero bodo prihajali hribolazci pogosto, oni hribolazci, ki bodo dali kaj zaslužka našemu planincu. Prihajali so dosedaj sicer tudi turisti, prihajali so turisti raznih narodnosti, toda tukaj se niso čutili tako domače, saj je bila ravno nemška koča na Golici znana vsled svoje slabe gostoljubnosti. Danes pa imamo visoko na gori svoje zavetišče, kjer bomo vedno gostoljubno sprejeti, danes nas vleče vrh planin tudi zavest, da se nam ni treba bati postrani-pogledov. Slavnostno se otvori jutri to naše zavetišče, ime starosta slovenskih turistov nosi. Pohiti naj vsakdo, kdor more, jutri gori, pohiti naj v sredo veselih planincev, praznuje naj ž njimi tudi d o m a č i n - d o 1 i n e C narodni praznik. Po Savi se raztresajo vesli, da pohite jutri tudi Švabi številno na Golico, tako vsi tukajšnji hajlovci, dalje iz Beljaka in Ljubljane. One iz Ljubljane pripelje baje sam dr. Binder. Kakor se čuje, prirede Švabi ta izlet samo radi tega, da bi zabavljali Slovencem, jih zbadali, izzivali s hajlanjem i. t. d. Svetovati bi pač bilo tem švabskim petelinom, da naj se vzdrže vsakega izzivanja, ker gorenjska, posebno planinska kri ni tako hladna in najmanj ob takih slavnostih ter vskipi, ako se jo vznemirja z izzivanjem. Sicer smo mnenja, da so to govorico Švabi nalašč raztrosili in da hočejo samo vznemirjati duhove, da jim pa v resnici ta dan nebo dišalo pohajati na Golico. Zato svetujemo posebno našim gorenjskim fantom, da se vzdržijo vsakih neprilik in naj bodo mirni. Pismo dr. Binderja, katero priobčujemo na prvem mestu, imamo dobro shranjeno in smo se prej, predno smo ga priobčili, prepričali s primerjanjem pisave, da je v istini pisano od dr. Binderja. Nekako sumljivo je to, da se je to pismo našlo, šele sedaj, v prav zadnjem času, četudi je starejšega datuma. Najbrže so imeli Švabi na podlagi tega pisma zopet kako posvetovanje, ki se je — kakor pri Švabih navadno — končalo s „fajhtnostjo" in v tej lajhtnosti ga je potem inžener Maks izgubil. Našel je to pismo seveda naš stari znanec „Jeseniški gigcrl", ki nam ga je takoj doposlal, zajedno pa tudi natančno poročilo, kako je do tega prišel. To poročilo priobčimo prihodnjič. Semenj na binkoštni ponedeljek je bil zlasti od prodajalcev mnogobrojno obiskovan. Kupcev ni bilo toliko, ker smo imeli o praznikih nenavadno grdo vreme. V vsem pa se vendar kaže, da Jesenice tudi v tem oziru napredujejo. Jeseniški možje so se letos vrlo odrezali na binkoštni pondeljek. Živahno so pokali topiči na hribu nad jeseniškim kolodvorom, česar je že par let na Jesenicah manjkalo. Obžalovati je le, da se morali to delo opravljati možje namesto fantov. Steber jeseniških klerikalcev, neki Franc Pogačnik se je hotel pred kratkim na poseben način odlikovati, kakor se zna edino le kak koncesijoniran jeseniški klerikalec. Pelo se je „Hej Slovani" in je stal med nebrojno množico pokrit ter izjavil, da se pri takih neumnostih ne odkrije. Ta slučaj smo navedli, da pokažemo, kako duhovščina vzgaja naše ljudstvo. Obsojen je bil v sredo, 14. t. m., pred okrajno sodnijo v Kranjski gori Matevž Zupančič, podomače Matija, na šest dni zapora, poostrenega z enim postom, ker je raznašal o g. Fabincu lažnive govorice. Lepo svarilo za opravljivcel Gospod Anton Trevn je obhajal v torek 13. t. m. svoj godovni dan. Jeseniško gasilno društvo in jeseniški „Sokol" sta mu priredila kot svojemu najzaslužnejšemu članu in najodličnejšemu jeseniškemu občanu na predvečer serenado, ki se je izpremenila v pravo narodno manifestacijo. Pevci Jese- niškega „Sokola" so zapeli več lepih pesmi pod vodstvom g. Tancerja. Nebrojena množica ljudstva je razkritih glav pela „Hej Slovani". Bil je res lep večer. Gospodu Trevnu kličemo k njegovemu godu tudi mi s sokolskim „Na zdar": Na mnoga leta! Telovadno društvo „Sokol" naznanja, da se bo vršil na dan sv. rešnjega telesa, to je dne 22. t. m. ob štirih popoldne v sokolski telovadnici na Savi društveni redni letni občni zbor z naslednjim sporedom: 1.) Nagovor starosta; 2.) poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika; 4.) poročilo načelnika telovadcev; 5.) Volitev novega odbora; 6.) Slučajnosti. Vsi bratje Sokoli se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. Lepo veliko stanovanje v 1. nadstropju v restavraciji na Jesenicali se odda s 1. avgustom t. I. 40—1 Več pove A. Emil Guštin. пошоШа pVa Hantnosc^Ha ter brusač (šlajfar) dobijo stalno delo takoj v kamnosekarstvu 39—2 R. Jeglič v Kranju. Franc Stibilj trgovec z vinom na Jesenicah št. 92 priporoča svojo veliko zalogo pristnega vipavskega vina 38 з več vrst po najnižjih cenah. Prodaja se v zaprtih posodah na drobno in debelo. HOTEL „ILIRIJA u Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. Poskusite I Vzorek dragovoljno! Vydrova žitna kana Poštna 5 kg. pošiljka II4K 50 h frankoll „DOMAČI PRIJATEU" vsem odjemalcom zastonj poSlljani mosečnik. Vydrova tovarna žitne kave Praga-Viil. urar na Jesenicali priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6—27 § Г *9« J f "j V J ( ** 5 v j f *2# i ^су xTr T"r w Jesip Bricelj pleskar na Jesenicah št. G se priporoča slavnemu občinstvu za vsa V pleskarsko stroko spadajoča dela, katera izvršuje liitro in po nizkih cenah. 5-25 Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d. Postrežba točna! PWoVarna G. Aner-jefib dcdičef V £i Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcih in zabojih. Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrćpoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. G Kaj j C ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke H. Suttner, urar, Kranj SEVDU^ Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgeiiijc sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri I. KraŠovicu, Л. Prevrni ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 3 25 31-() M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka In pokalic (kraherl) V Lesc lil na (ioronjskem priporoča svoje izdelke. %-!) Postrežba tofna. Cene nizke. Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže* Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.