GLASBENA MATICA V LJUBLJANI
oooocx>ootx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx>oooooooooooooooooooooo
BESEDILO PESMI
KI SE POJO V KONCERTIH GLASBENE MATICE
DNE 22: IN.29. MARCA 1920
Stanko Premri. JUGOSLOVANSKA HIMNA.
Kranjc.
Bratje!
V Triglavu ognji gore, žarki kresovi,
krvavi plameni,
kakor silni meči ognjeni,
ki jih sami arhanglji vihte.
Bratje!
Naša pomlad gre iz tal, bistra ko burja, močna ko val.
V naša domovja se je zagnala, temo razklala,
solnce skovala,
solnce kralja Matjaža dan!
Bratje!
Bratje, na plan!
Kliče nas stare pravde dan! Drava nas zove,
Adrija rjove,
vrancem bliskajo nove podkove.
Bratje, v sedlo,
vajeti v dlan
in, Makabejci, naprej!
ZBOR CIGANOV
iz spevoigre „Vračara".
Tanana of tanana! Dabuliki čušmanda. Tinka teto šinkamo dabuliki čušmando of tanana!
Nek se čekič ori gdes ciganski zbori. Dok ustraje panj i naš nakovanj.
Mi cigani odabrani,
što naSemo to izbrišemo,
bilo ovo ili ono,
sve je nama melem sam.
Nek se čekic ori . . . itd.
Tanana of tanana!
Nek se čekic ori . . . itd.
o
O
V. Novak.
NESREČNA VOJNA.
Čujte! Trobijo in bobnajo! Mladi fantje v vojsko gredo!
„Tudi jaz bi rad šel z vami, če kdo konja osedla mi!“
Starša sestra vsliši ga in bratu konja osedla.
Srednja mu pa sabljo dala, a najmlajša zaplakala.
„Sestre, ne plakajte,
bratje, ne jokajte,
saj on pride čez tri leta!“
Tri že leta minejo, sestre brata čakajo. —
Fantje vsi iz vojske gredo, bratovega konja vedo!
„Prašam vas, vojaki mili, kje ste brata mi pustili ?“
„„Na Francoskem je planjava, bratova leži tam glava.
Tam leži vsa poteptana, — vsa s podkvami razmečkana!““
Emil Adamič. BELA BREZA SE ZDRAMILA.
Bela breza se zdramila je iz tihih sanj.
Mojo drago že pozdravlja beli dan.
Žarek jutranji zapleta v črne se lase, jo poljublja, se izgublja tiho na srce.
Bela breza se zdramila je iz tihih sanj.
Mojo drago že pozdravlja beli dan.
Oj devojka, oj Marica, zlata solnčna hči! Ljubim te in te zasnubim, ko se leto pomladi.
Anton Lajovic.
POMLADNI SPEV.
Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce. Moji duši je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, moji duši je tako sladko, ker stezice moje rožice krase, k cvetju tožno zaželi srce.
Blažen hodim mirno sred livad, moje duše sanje so z menoj.
V	meni spev se dviga lepih nad, moje srce pije kelih zlat, ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj. Sanje moje duše so z menoj.
Anton Lajovic.
CRN A LUTNJA.
S Kristovega groba, z grma rožnega moja črna lutnja je rezana.
Iz trte so zelene ji strune spletene.
Gorje, gorje, kak blaženo, kot lelj sladko, kot smrt bridko, glasi se črna lutnja.
Sred majske noči se njen glas je zaznal .in mene v ljubezen iz boli pozval.
Poslej mi je življenje skrivnostno hrepenenje.
Gorje, gorje, kak blaženo,
kot smrt sladko, kot lelj bridko —
glasi se črna lutnja.
O
O
o-------------------
Emil Adamič.
JEZDEC.
Za mešani zbor priredil Jos. Pavčič.
jezdi fantiček moj hop, hop, hop, hop, lep je konjiček ivoj, v loko kalop — ej fantiček!
Jezdil sem do noči tja do dobrav, divji se mož glasi v hosti: bav, bav!
Hej ti konjiček moj, zdirjaj domov, spat gre fantiček tvoj, strah gre na lov.
Jezdi fantiček moj hop, hop, hop, hop, lep je konjiček tvoj, v loko kalop — ej fantiček!
Jezdil sem do noči tja do dobrav, divji se mož glasi v hosti: bav, bav! Hej konjiček!
Hej ti konjiček moj, zdirjaj domov, spat gre fantiček tvoj, strah gre na lov.
Stanko Premrl.
SOLNČNA PESEM SV. FRANČIŠKA.
Najvišji, mogočni in dobri Gospod! Tvoja je hvala in slava in čast in tvoj blagoslov, samemu tebi, Najvišji, pristoja, in človek nobeden tebe slaviti ni vreden.
Hvaljen bodi, Gospod, in š tabo vse tvoje stvari; najbolj solnce, naš gospod brat, ki daje nam dan in z njim nam svetiš, in je lepo,
in žareče se svitom velikim tebe, Naj višji, predstavlja.
Hvaljen Gospod, po sestri luni in zvezdah, ki si jih gori na nebu naredil svetle in drage in lepe.
Hvaljen Gospod, po bratu vetru in zraku, in po oblačnem in jasnem in vsakem vremenu,
ki z njimi svojim stvarem življenje ohranjaš.
Hvaljen Gospod, po vodi naši sestrici, ki nam koristi močno, in je ponižna in ljubka in čista.
Hvaljen Gospod, po ognju, dragem nam bratu, ki z njim razsvetljuješ nam noč, in on je lep in je prijeten, močen in silen.
Hvaljen Gospod, po naši sestri materi zemlji, ki nas vodi in nam gospodinji, in daje mnogotere sadove in pisane cvetke in trato.
Hvalite Gospoda, poveličujte ga in zahvaljujte in v veliki ponižnosti njemu služite!
<*>•
O
o
o
Hvaljen Gospod, po naši sestri smrti telesni, kateri človek nobeden uiti ne more.
>*
Gorje mu, kateri vmrje v smrtni pregrehi!
Srečen, kateri tvojo presveto voljo izpolni;
ne bo ga zadela druge smrti poguba.
Najvišji, mogočni in dobri Gospod!
Tvoja je hvala in slava in čast in tvoj blagoslov, samemu tebi, Najvišji, pristoja, in človek nobeden tebe slaviti ni vreden.
Fibich.	POMLADNA	ROMANCA.
Nekdaj je star bil čarovnik, v ledenem živel gradi, od slane tkan je nosil pas, snežen je bil po bradi.
Glavo mu smrečji venec kril in cveti obledeli, na plašči pa meglenem se kristali mu žareli.
Obšla ga tožnost je nekoč v podzemskem hladnem rovi, zato je šel pogledat v svet, kam plovejo mrakovi.
O zemlji čul je davno že, kj^r v grmu ptiček biva, kjer v vsake reke trsji se prelepa vila skriva.
Kjer solnce si ves božji dan obraza ne zakrije, kjer pesmi, zvezd je toliko, kjer cvetov tisoč klije.
*
V	roko je vzel svoj gromni kij in v plašč zavil se ože, veselil se, da k velim bo pritiskal ustnam rože.
Veselil se, da vile bo objemal lahkonoge, v tej nadeji veseli že prešel je kraje mnoge.
A žalost! kakšen izpremin! kadar je predse dahnil, ohladil se je solnčni žar, v rokah mu cvet usahnil.
Na rekah led, na zemlji sneg, megle povsod studene, puščava svet, in smrt povsod, a vile niti ene!
In stari led in mraz in sneg, kjerkoli gre v daljavo, in čarovnik razjoka se, in sam si vzame glavo.
A topli dihi v zraku spet igrajo se veseli, in čudo, starcu pricveto iz trupla zvončki beli.
Iz gaja detal se glasi in prepelica doli, marjetic, kot bi jih posul, log poln je naokoli.
In v trsji kite kakor prej spet vila spleta vili. Pretožni zimi konec je, pozdravljen majnik mili!
--------------------------------------------------------------------O
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 864 20