Domoljub V ciublfanl, 18. olctobra 1939 ^ -___— - Celo 52 • Siev. 42 j ogroža slovenske koristi Pri izvajanju sporazuma, sklenjenega med Belgradom in Hrvati, zahtevajo slednji, da se prenesejo na banovino Hrvatsko vsi posli iz Belgrada, za katere v sporazumu ni bilo izrecno napisano, da ostanejo še tam. Dobili so širšo zakonodajno samoupravo, kot pa se je prvi hip, ko je bil podpisan sporazum, mislilo. Pri nas Slovencih pa so se ravno sedaj, ko je prišel čas, da bi utrgali sad našega dvajsetletnega avtonomističnega prizadevanja, pojavili nekateri tako zvani gospodarstveniki, ki pravijo, da bi bila Slovencem tako obsežna samouprava, kakor so jo dobili Hrvati, bojj v škodo kakor v korist. Takole pravijo: »Res je, Slovenci plačamo 200 milijonov več davkov kot bi jih plačali, če bi si davki pobirali povsod pravično po gospodarski moči in po številu prebivalcev. Res je tudi, da uvozimo v Slovenijo letno iz južnejših krajev države poljedelskih proizvodov za 200 milij. din, res pa da je tudi to, da prodamo v jugovzhodne kraje naše države industrijskih in obrtnih izdelkov veliko več, to je za eno milijardo dinarjev. Kam pojde tudi naš naraščaj, če si bomo s preširoko samoupravo zagradili pot k našim bratom? To so v glavnem pomisleki teh gospodarstvenikov, deiroma zagovornikov sedanjega stanja. Čeprav so številke pri nas preveč plačanih davkov in k nam uvoženih poljedelskih proizvodov precej nizko odmerjene in one — za iz Slovenije izvožene industrijske proizvode — zelo visoko, bomo vzeli te številke v pretres. Poglejmo, kdo ima od sedanjega stanja dobiček! Še vedno živi pri nas 60% prebivalstva od dohodkov zemlje. Slovenski kmet živi ves čas po vojni iz leta v leto slabše. To dejstvo so ugotavljale in ugotovile že razne ankete, posvetovanja, brošure in celo povesti v knjigah. Včasih so bile glavni predmet naših povesti ljubezen in celo strast slovenskega kmeta do svoje zemlje, sedaj pa da je ravno narobe, ljudje da bežijo z nje. Raz->og je čisto enostaven. Kmetski človek ima Se prav tako ljubezen do zemlje, kakor jo je imel prej on in njegovi predniki, toda s samo ljubeznijo ne more obuvati in oblačiti svoje družine in preskrbeti sredstva za zadostitev še tako skromnim telesnim in dušnim potrebam. Kratko in malo, naš kmet ni sposoben vzdržali konkurence, ki prihaja z jugovzhoda naše države. Pri nas je treba tako rekofi vsako rastlinico posebej okopa-vati, opleti, osuti, zemlji gnojiti itd. Na jugovzhodu je zemlja dobra, ni ji treba gnojiti, delo pa opravi stroj. To je razlog, da gre naše poljedelstvo navzdol kljub temu, da imamo Kmetijsko zbornico, Kmetsko zvezo, okrajne poljedelske rehrente itd. itd. Ce bi se z uvedbo slovenske samouprave zgodilo, da bi našim industrijskim izdelkom na jugovzhod države zaprli pot, bomo mi zaprli pot njihovim poljedelskim produktom in naš kmet si bo zopet opomogel. Sicer oa od tiste milijarde, kolikor da so vredni industrijski in obrtni izdelki, ki jih Slovenija pošilja v jugovzhodne kraje naše države, nam ne ostane veliko. Kapital skoraj vseh industrij v Sloveniji je v rokah tujih neslovenskih kapitalistov, od katerih večina niso niti naši državljani. Ti spravijo dobiček. Naše občine in mesta pa, v katerih se nahaja industrija, imajo od tega razmeroma le malo koristi in še te kmalu ne bo več, če pojde tako naprej. Skoro vsak teden čitamo namreč v dnevnih časopisih tekom zadnjih' let poročila, da se ta in ta industrija, ki je imela svoj sedež v Sloveniji, seli v Belgrad. Zakaj tako? Samo zaradi davkov. 2e 19. decembra 1987 je pisalo zagrebško trgovsko in gospodarsko glasilo »Jugoslovanski Lloyd«, ko so Zedinjene tvornice stekla prenesle glavni del produkcije iz Slovenije v Belgrad, da so se za ta korak odločile edinole zaradi davčne obremenitve v dravski banovini, kjer je davčna obremenitev več kot desetkrat večja kot znaša davčna obremenitev na področju Belgrada. Mesto Belgrad ima izredno privilegirano stališče v Jugoslaviji. Banovinskih davkov tam sploh ne poznajo, vse mestne občinske doklade pa znašajo le 20%. Za vse potrebe, za katere morajo izven Belgrada skrbeti in plačevati banovine, skrbi in plačuje v Belgradu država z denarjom, ki se tam steka iz vse države. Če se ta izredni privilegij iz Belgrada na bo takoj odpravil, bodo knisiu vse industrijske tvrdke iz Slovenije prenesle svoj sedež tja dol, sčasoma pa tudi stroje, pri nas pa bodo pustile zgarano delavstvo občinam v. breme. Zgodilo se bo tako, kot se je zgodilo z našo tobačno tovarno v Ljubljani, ki je bila pred vojno največja industrija na naših tleh, saj je bilo tam zaposlenih 2400 delavcev, danes pa le še životari. Da bi to privilegirano stanje Belgrada ostalo nedotaknjeno in da bi se izognil kapital plačevanju davkov pri nas s prenosom sedeža obratov iz Slovenije v Belgrad, zatpwv. icr s taoimie i isiHjmKe ••"■teke « "eatras « gnien suva t a a >•) anoM«. i.arr- noi'i.ras!t . oiimuanji» ' ti. ii».YB«at.i' -are i i s -stre; :. uenm -m t zjmm. ifc • rmm w *res ivrtraska. one«".- a 9 izmena. ..i«.i i ea i nnmi ;:aww«imi i or.ii- -* l izmrwr n.t>a a»«i au i bit« inoii'u«iniiii«i mn * jama. aio > a& < «i«Mt > ■utmt . a. -to pav w -s aiu. i. a loutviio >m enar- -um. i nraaMrii. Mtmaum. >rrnKu ai a» fc wvg ta una usei: jsiionom mram ftj*EH« ne • ivnipvfU! : x .n- • ■sat . a . v-i tvno: - asi tm« aierera. al jvaiumm. i klin— i m mnim > ie« i io- -dsih iliKaiL jilL i iio i one asrvevjitt vn \>r*-: in. ar < »rraii < MHB. di ar. a.-ar. at_. i: . ac. t a" rGBJ- ankrirt ■BMJoaauKov a. i ; onte ; e : rav o- ■onn v vroni lurao. ano «- oiituiein. i «e : ismri umr: :i.ii"fmi "ristnsui. u>"ll pp!tnli'it( .»rfrtu^H" .itr/i .1 k<» o amt iar«vi 1 (travi liSMMmMti ^ -«tf iKo ? !*WAncUf» min ie rc^f C iusirfo aw»ln#. imo»n»rov» ti «"• cifani. ■ a vrni hii i-""' ni t rirrrtr if eliti ki Mrvi :w«vl7Ji r^nriin. (. : O i > ' (V.I .VV"tCn(> m« rirnni. .a > e- c>meni >{>rn»ntli«nitt i»t>"> >!*>- 1 aaemanaiija Ju> .lovneev 1 intft«»i«n .»hm ro'>rnma. tlMinm a r r«h» auto 'ivta . fl-ul- e fin'« •<»• miai «1 i nitki uwofMisinl. mnuk iiffiiD rnti fr.ntt j pni. 11 irit 'h «kin iftili torimo as<» amdon rairararm. >t 111 ffr:nuexi. . i r (»rtarn <>r. jirmeii. . a j KKw«tvnasHi -rsavriiK. nrmalo lovnsiti o»itik. i ai >»«o. ia 9* nofrovrti au-an sorta iw rhov 1 Emim* njsajčili iaae 0-1 laee a: antfiv«.- :e -aoe«i iuiko- ravnoBM; aroanesa nor murna. ;aK«T3e -RIO» smmiornver :i 9 acpia en>- Tina: osHcHV • (Mitibe aimopss Bonranna. u. r«ivs«m: rMssatKKa v^THCOVČIE. in T i [doka. r. "ormna 1 c jiuntov^ju aaro !»• uni intevnTo srvnnrcv ne- tovenase : artmne mroiranrv^. :i mo > b 'osravui .i_ ovf>n-m . .. ; ■amro - nie* ■ elcrami . rana-•jo smatuinfeia remtev - «ni ] rorrcjm. jsunau T asaii snih a asi amaia atuiiu. ,H -:^a«rnKi c 4nka. rTEtam-ji« 1 in rainer»ar . aiedana : aeiousti e nnmPisi acacovci i aia inameana. u ,mbkm»-..i.; b i 'fjieKao i;riiduat. 'iiuu ittusaa.. a ihi aMk- uumna- ku ^ : . jc » nidicait o ^, strnilo . a«*i»t> 1 k linaiie-zuiei. » iovravi 'htlaaJUiO* . 1 iiaijjči tura a lovausKCs '«ti 'iit >» I rramoiciie. onuinibUL-ne. aece. 'hOaaujci') i > kcuniiiiisii in liberatci. Juniju, wsi«ariraafc»» ■ ir»nw»n«i)ii< m.-1 mlin. . lavno a t ouiuiii/i-m. ' a.i i«-.o.. aotiilot' 'tK. .arama maaarorim. aKaa.1 tmriiufc.i .-m- i T*wtsrorar<> nc ai «W*Baint,i«ieeeMr antikai... u MnaBa-flMH»uab.i ■teč;«-! 117,-jmm.. 1 HKaTMeauKJlWB • -o»B«Htiišne itkik pintimc -•! ia«r. - t i«.. naMBic t •• smo ; i3t>n««eT>a .1 lneae«. ikaantSnat ariiiua IM 1 :*>fi&r: - mm« »> - :am- ■ ^re' ! so lin umi i.,cwj. • rtis. .:čvHioe. ' ifiiastavin a« 1 uhovi. ..ti is, h ttku.lih" >tua uiMiil« jw11-<»tUMSi etiko aoice ^ aramatetitrm nomu fiBBBT tSBl i * iva nm«»o'"iln« .revliKltivate ukor tfmfx n 1 a- n+u "tfSuv.i ini*n«eiu ,»fvi<i KrtiMV^ni ,rM«teo 1» ion"Tii Jj (itrptuMn, »• »nt rafin&ncm i«ii »1 lirinim« iiirno rtt/iAnn .1111111111*» a »»artnMrt« la^ntn^ttrl >1 »rav .ofpli ii "V ar ftlllj lli itlhovc .jjn, !» im« a»-t>Herav:jo .ai« 'mitlsnenika .Sf itw»«> iS :«WW-TU»e«a i). )»»•» ioi»"li ni .'tUiovi tr,,.(vtnni4r i* le. tJNVk« j- a t ,1 rltnurfn««* 'iiitift rwaMii. ia « iMifnitviilUi » Iriurtno rnnli t«i tfiM> »»vini *»"»iii liiuytnn *rf irenianlu tfimne- K»ii- l;ce . ,»t<»ri mo ir^nri^-anl. w>p 'M«? astda-,l*Miv (rNie a frfatov f, VMkOTuSs n r. fn<*t:fl tr. m*nv -»trn rt' mnmv vntitlka- iarn fooiiHci v^ine ,i0 loiifika aa-aaneea Bonflftima «ret»o m ima odi na-nrcTi Tam skn'1-ntgni. '"o n -eemra. v* mao •» iz 1 ootikani«. "eea e "wi a-»eaiiiro. eiaimo : injvwfo iobro oljo m pse«, a >H>rrnK) <*iewvan ti a«o vašem i®»u a ujtCKsaviiH n 4»-•>naseea mrooa.«. QV ej lit)rajo »i '■žšžonaki ijuujii Krulit. PVvtivsvm ir. 'osiusiilt vafr-, ijivtii :ja«t>v Netili 'irato*. Vjihovc govorice o uviMf, 'a .ivauiti '-voie nre- e •členile u <»(iii*ie. "bKltMucc. »> :ši>i .a 'io«ivi.f«jo ' »H. ti. « -i ko-iHtm/.uiti eieii. ie itire iriitfsti jui«s/.iu. IfevA. IjaiMsMH >« ic aurw "i>i*» e '\ukor a ;ej«i i«t>weainit lauikii .r. e^jn. hw turtro — i*«t.iiu () -irueiiio .flavti,. .-rk"i'. -voj■}(!,<« -fci.ia, Ia -uiu hOij vUi !«iaf ^ttfijjta^., u.buni, -«.«uti»ioiii»: ' rifiia e. i» •ui« ijhriiuu :i» j>«ii>«»vi.jt;ni «"»»' rtve, 'i)ij ^.itir iti kv .0. 'H1UMim outu.inu. "o Jitt« 1)R n*iac V iHtt mf II. lun liieC" M,.mu* um**' ***0' m Ojačeni spopadi na zapadni fronti in morjih Poljske fronte ni več. Dežela je popolnoma zasedena. Na zapadni fronti se vrste praske topništva in letalstva, ki se stopnjujejo. Proti koncu tedna je bilo opaziti večjo razgibanost na nemški strani. Nemci so prevozili iz vzhoda za zapad 20 novih divizij. Francozi so vrgli v zrak mostove na Reni pri Wintersdorfu, Breisachu in Neuenburgu. Megla je ovirala razvoj vojaškega delovanja. Slabe vremenske razmere so zadrževale tudi letalstvo. V ozemlju zahodno od Saarlouisa je nemško topništvo dalje časa streljalo. Francosko topništvo je dobro odgovarjalo. Pehota trpi na obeh straneh mnogo zaradi blata, ki ga je povzročilo slabo vreme. Nemci so pošiljali v ospredje močne patrulne oddelke blizu Perla, toda Francozi so jih brez vsake težave prepodili. Nekaj drobiža Neka danska ladja je pobrala iz morja štiri nemške letalce, ki so se po napadu na angleško brodovje morali s poškodovanim letalom spustiti v vodo. — 30 holandskih parni-kov s 171.000 tonami blaga čaka v južnoangle-ških pristaniščih, kjer so jih ustavili zaradi suma, da vozijo blago za Nemčijo. — Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je veliki nemški pamik »Kap Norte« bil sivo prebarvan in da je vozil pod švedsko zastavo. Vozil je iz Južne Amerike volno in drugo blago. Parnik so pred nekaj dnevi ujele angleške bojne ladje, ki love podmornice po južnem delu Atlantskega oceana. — Ameriška potniška ladja »Predsednik Harding«, da je rešila 63 članov posadke angleške tovorne ladje »Heponsopol«. Ladja »Predsednik Harding« je skušala nato priti na pomoč francoski ladji »Emil Miquet< ki je začela goreti. »Emil Mi-quet« je plul iz Texasa v Le Havre s petrolejem ter je ena največjih petrolejskih ladij na svetu, ki ima 14.115 ton. — Nemški radio jav- lja, da bo v bodoče Nemčija uporabljala v »Ekonomski vojnic le še samo torpedne rušil-ce in ne več podmornic. — Mornariško ministrstvo angleško sporoča, da je bil 13. oktober nesrečen dan za nemško mornarico, ker sta bili potopljeni dve podmornici. Angleške vojne ladje so rešile več članov potopljenih podmornic. — Iz Berlina poročajo: 7. oktobra so se vršile skupne operacije težkih in lahkih pomorskih bojnih sil in vojnega letalstva v severnem delu Severnega morja in na zahodni norveški obali. Vojnemu letalstvu, ki je sodelovalo pri teh operacijah, se je posrečilo začeti boj z angleško vojno mornarico in ji prizadejati škodo. Operacije se nadaljujejo. — Po poročilih iz GOteborga je finska trgovinska ladja »Indrac, ki je pred nekaj dnevi od-plula iz Kiela, nujno prosila za pomoč, ker je zadela na mino. Posadka je rešena. — Poročajo, da je francoska eskadra torpedov naletela na nemško podmornico in jo potopila. Med podmornico in torpedovkami se je razvila borba, v kateri je podlegla nemška podmornica. — Angleški vojni minister je imel te dni v poslanski zbornici zanimiv govor, v katerem je dejal, da je do zdaj Anglija poslala v Franujo 160.000 mož in 25.000 kosov motoriziranega topništva, tankov in oklopnih avtomobilov. Od 160.000 mož je samo 20 odstotkov pešcev, vse drugo pa so letalci in specialisti. Te številke bi odgovarjale 20 nemškim motoriziranim divizijam. — Mehiška vlada je sklenila zahtevati od nemške vlade plačilo pet milijonov dolarjev, katere dolguje Nemčija za dobavljeni mehiški petrolej. Zahtevo utemeljuje mehiška vlada 'z določili nemško-mehiške trgovinske pogodbe. Ce Nemčija tega dolga ne plača, bo Mehika zaplenila nemške ladje, ki so pribežale v mehiška pristanišča. — Z angleško mornarico sodelujejo v Severnem morju tudi trije poljski rušilci, ki so ušli iz poljskih pristanišč med vojno. — ASPIRIN TABLETE v novem zavitku od celofana pri prehladu, reumi, hripi in groznici. Oglas reg. pod S. br. 5839 1. III. 1939. -S.—gzst ieaih mornarjev ia predstavlja trenate*^« ^..eotMabra. Maršal G8ring je podaril vrhovnemu povelj« niku sovjetske vojske Vorošilovu najmoder* nejše letalo. S tem letalom se bo Vorošilov najbrž peljal tedaj, ko pojde v Berlin. — Fran-, ooska vojna mornarica je do 10. oktobra za* plenila 150.000 ton raznega blaga, namenjen nega v Nemčijo. — Norveški parnik »Vistula«, ki ima 1100 ton, je bil torpediran v Sever* nem morju. — Finski parnik »Indija« je bit* zu holandske obale trčil na mino in se potopil. — Angleške radijske postaje so se oni večer spomnile nemškega generala von Fri-tscha, ki je bil ubit pred Varšavo, kjer se jd vojskoval kot navaden vojak. Angleži priznavajo pokojnemu generalu, da je bil viteški nasprotnik v svetovni vojni, da pa ne razumejo kako je mogel tak visok general biti zdaj poslan s patrolo v prve vojne postojanke. Voni Fritschu so zaigrali tudi staro nemško voja, ško pesem v spomin padlim tovarišem: »IcN hatf einen Kameraden«, češ, da ob pogrebu v Berlinu te pesmi niso igrali. - Tri nemške, podmornice so 13. oktobra potopih Anglež!, kakor pravi uradno poročilo mornariškega pen veljstva. Del posadke so rešili, med drugimi kapitana neke nemške podmornice, ki se m« je prvemu posrečilo priti iz potapljajoče se ladje S tem je bila uničena že četrtina, to ja 15 od vsega števila nemških podmornic, Francoske vojaške oblasti so dale zapreti za«, tvornice pri Kempsu, ki leži 18 km od Basela, S tem so povzročile poplavo na nemškem ozemlju in sicer v predelu, kjer se.Nemci noči priravljajo za prehod cez Ren. Zaradi zapore se je voda na nemški strani že prav, močno dvignila in onemogočila vsako nadalj< nje delo za prehod. - 18 nemških bombnik^ je 14. oktobra skušalo napasti neko angleško! industrijsko področje. Poskus so preprečili tfc< koj blizu obale, ko so se lovski aparati dvig* nili v zrak in se spustili v borbo z NemcL i Britanski lovci so takoj sestrelili velik nemški bombnik, zaradi česar so ostali nemški bomb-I niki spremenili smer in odleteli nazaj v svoja l (Nadaljevanje na prih. strani sj^lajJ! Vse manjsme se sehle bodo i» r» * a ari fr»~f> nune 'm jt 1 c ji «11 f JDMrvcfcLja me p š* vtf fv^iia fcesr-jt. SfeMJMJK, 'i «•* >cv kar p »aatZazfgt n«(a * erar»t. fe je i mterutu/t jntitrii i ov- Jkmtr. f- tmmam.. Ofumfet « ffnfti y<--rj'i i JMai- t/. fcr .«r* M. t - r .■mu fe - ^ r sta. * ■ istt jifoj* ian*wjšaii ktrfm a «a.n»w. Mr /i x>/;i a i*t*sai5. t ve® » u-.-«ai v-^.ti.-.iv. C »i fs.Attft jmmta. at m je ji* ti >*«■ "«►' 22. &=„ -u us.r..-- . t-«j*. >.-itkb iea&a. j**** vcmtm. t la-■esr^tjr. as - j «33 ji-^v.n. ji %m. 1» » •r.. u? «*gpt*ieii»- i# r ihh tuc 1 4tjt*sk tuivvji -JVJC, m- » ' f. «wnft' ,1 %erat a VuMe k. Ii kteipflE i litau&AlL. Al te K Ueffl&aB H:8iP.-Ima 'uaejrvh. tn?.':* ' «n»,trt wvfar. bi K isc-^-. a «t vt ujrf fcmerr t* jVc* » fe. kj» fc-r* Zaa* V, femč* * Vat ta« javu&JL h. /npv •uiuvfcj. t^fc ie 2A gMpi&trmejk J^ /jl Jk* /t, 41 k tsiMM*} z Kisfariikv ffttnaea. — *eafc&& S«UI >► 4» K* ' jaarja k« ».-^»»k.i rvjujfc >ia M> n^Uia bMi« * »&»-,fc»»štš» v.-sJvkc*. suaivaa v, trt ladje an-ie a ^K^taitiLiau tof^nl V»jk ijtfhsi*: i //M fcrzžiA i« |W« t oktaia. kmobo k, V.* fc©*^ tr, « •fcri^ ■'Z&Aa, 5»®ja k, ajp^Oi tadi ž^rrSjajr«. -ia t j* iEojai (Mk< razpo^- ^ kakav efcraatfim »r^i- kajti U j« bila pr«^ 55 fe«. T l.et Ja ^ ^ fcSa tea^Mo prevejesa po ofešajK * asf/markri, da Mr lad^t popnrijajo • jjk* S do « J«t Toda potopijcMt Udja fe- ai ttia tako enedesBHvaisa, kakor je J». z bdjo -tiB^n Bisabetiic Miaatr-**t> za Es/^narko ni aponačifo podatko? o .teafa » i seKfc&s- Erfki* te ve. 7se 64 da je b«U ta r^naa ^k^ca kri-ifrita torpedi,aca, kar nekatere ki»e navaja kjMij^jo, da t« j« m^ tr^mi polmortiHnaL re to britanske ponsorjfce »ii« r tem bojo piie, naisajaia todi podraorr.k* za doJao K K ^ potop« OSItc W ^ 4» ■iu?!*^m a i » tliMnju n jj i vaa MpmBi iuna )r.«,va a ■mit&t* "M 'uznifr> »«• 3 et .•» umih ni«ip» .ai»- »s >t :>a>cz ii-iui EML ta VMKS- .■.rt- J2^2rti.---bi Vrr a Vi 1 K*". vnar. r.trmr »jnf^icjz t ■>« c-a- •■ta itir vi m ft i.*n s "»o ' •Ji'* mara« rnaa^iiB jl /t t IT« UHO- tmc »«HH o^^i. s -elit«- K Vnjre .n- flttor wc <<»- ai Ci * v tn* jm tr-ur tača. T >*n .f tuši w C*w»r»' nusi-.jša 2 um. Wr>. T-^m^jBfTjt t» >:- ■lil. Qt-jr."i> mtrjt nt. t jit »t »I».r»n VJ«. 1 J,« rnrnf i®aTj«eiii a tp^-^:* » ten—nr -.r. nt.ciz * -rr ' ^ -nt- 5aS.; nt. jsb« ■> igjfc iftt. t" "--"n«-•šfarf »t ja u.i-i ji r ».v 5-»*nr-^: atroi'. a&ffttivilat -r*«-^.: « «h«S tx < >r t" tm v »-•«< T ei f SKiri* '<- fttvasiafv 8 juea^c ;r»abrafe3ge : irttrr-al. 1 '»iea £ar »t o <•» l-. -:-' gat-ViU""' jRn- Mitu. juj u;.... t «traiL M ti I»-JCJ! Aiinil v » k. n»>.i. -trikV, A x> *'nii OL^aiaifeaus . ^^ '"tčili r aj^ ' pil« a. y.Kjtrju.»,:ia. n. lita. - »it. )wwi ^»arufjfe, t j«- -j, • trs mlfil ji4s«./lii». ? •»tjer t»hOi lad »u-ttui. pr. B«ts- w fs r*ria J Ti i adt, k« CJ-.uni«® pa ae amscic. m te i« ie t ^Mi anes-^i .Vrujn.e B ^ • .«OKrv;.n * Hjiier^. ia ^ /t KSau tuitu •ca >.«c«, y-y»rt,rt . muca a m - « s. aaj. u«c t aipi,sjt k-ca ajtmmm: ;«:x. V jiiih^ .Vai ■ i. .jminijfe. ^u£wtsarr^ MaieinraLi. «• C!er.yTi(•■■» »»t.-. Eti-jfr icie lt^Mi^sm 2 aa » » •neaBCT a tat. sst." ni Ejee« 3-Tkri SKšeao: )4t, kar -/t mm, 8 >c-ca >e M9C««-.« vnentiu v araMda sst jrti nktte a«-.* Psijsk® » Senjf««« zEj-ja. luru&j, - ** P««««!« araorf*. )b Kr tn£. f^petaie rrWrs«3> ki je le pred prj^jde« K^rjesAA bA 8PMC0 JI te podMHBj pre*e*eaB žs hmm rtale. ki ae ^^PP- kak«* ta ta. da re»y» čajt pd/tš.^ m pjijHugt a. Saj^ja pel^aa armada, t » j? pri KaCi a « >• -ft mfttBii daa jblu u š^rSt i - m ft pttSem. be je l«S ••'- .£ del ofekožj« a sajd. z »Nta. anu.^« re-feja * VaršaMO. k. je je r-rariti do afajtia IVpfti i-iMfi L««« pred m pred Sm. »1 rt vris^taj fraaB no *e aa pesuenaik k«-P*?jiki Kisralj rdefi arsatr: t ts» nI«.* pa »iirifi pr«4 g^f^mtun k*t& iski- ki je sasiepal x epre*lj«iii srta«i, ma il nw ki kw fej» Nsa »dal« Gdraia. *afc» se je kooMo -sati tac. Varšava, ki si »»držati Krak*«;!«^ «taSrdjevuja s trii rai topon ibmfciiimii, tudi hmthtfo b« pot pred m ofna runi- ažrdb« pustiti ki «0 oddali ^ a prasanje r*—■ v petek 6. oktofcrt j« pri Kocka nkote «4 LabiiM eroij« vojakov pod povej^tvoa« geoerala K^ k«rja. ki « je je po padca Varšave aa to"1 v labtiaskeai okraj«. '•('Mi brafaba Po^ia Slrafa ok Vn*. »DOMOLJUB«, dne 18. oktobra 1939. Vabimo vse dosedanje naročnike »Domoljuba* da nam dobe novih naročnikov Kdor nam pridobi pet novih naročnikov, ki bodo plačali naročnino za celo 1« 1940, bo dobival sam ,Domoljub* za celo L1940 zastonj Razpisujemo NAGRADE Kadilski aparati, dvokolesa. plugi, harmonike kuhinlska posoda ln razno drngo koristno blago za vse dosedanje ln nove naročnike Domoljuba* Ne odlašajte z naročilom t KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI ' o Za častnega občana je izvolila našega voditelja dr. Aniona Korošca gorenjska občina Begunje. o Za novega ravnatelja ljubljanske gluho-aemnice je imenovan dosedanji vrli strokovni učitelj g. Mirko Dermelj. o Za ravnatelja novomeške gimnazije je izbran bivši narodni poslanec g. Ivan Dolenc. Čestitamo! DOMAČE NOVICE 1 d Skoraj 2000 visekešolcev in visekošolk se je vpisalo letos na ljubljansko vseučilišče, d Za Slovence slovensko besedilo! »Kato-lički list«, glasilo zagrebške nadškofije, piše o filmih in filmski cenzuri. Pravi, da ima cenzura v Zagrebu namen, da v središču hrvatskega naroda, ki je s svojo kulturo In svojim moralnim pojmovanjem povezan s katoliško cerkvijo, dovoljuje ali prepoveduje film tujega izvora. Potrebno bi bilo, da bi člani te eenzurne komisije imeli dovolj sile v sebi, da bi preprečili vsak film, ki je v nasprotju z moralnimi načeli, ki na njih sloni življenjska sila hrvatskega naroda. Člani teh komisij pa so bili doslej imenovani od bivših režimov ter so dobili tako v roke masoni tisk in filmsko cenzuro. List naglasa potrebo, da se tukaj naredi sprememba. »Zagrebački list« dodaja k temu, da bi bilo treba tudi cenzorja, ki bi pregledoval jezik hrvatskih besedil, ki je nekaj nemogočega. S tem v zvezi bi dostavili tudi mi, da bi bik* dobro, ko si se kdo pobrigal, da bi filmi, ki tečejo po slovenskih kinih, bili ne le nravstveno neoporečni ter umetniško dobri, temveč tudi preskrbljeni z lepim slovenskim besedilom. Lastniki slovenskih kinov bi morali na to misliti, saj jim slovensko občinstvo znosi dovolj denarja v nji hove blagajne. d Kramarski In živinski sejmi so prepovedani na področju celjskega okraja zaradi Širjenja parkljevke in slinavke. Sporočamo kot dodatek k sejmom v »Gospodarju«. d Tako je! Trgovski list piše; V nekem časopisu je bil objavljen Članek, kako naj se preuredi sedanje poštno poslopje v Ljubljani, da bo ustrezalo svojemu namenu. Tega predloga nikakor ni mogoče odobravati, ker zahteva vsa poslovna Ljubljana, da se za kolo-d"i«&rom oziroma pri kolodvoru sezida nova BB^tna palača, ki bo ustrezal^ vsem zahtevam AVILNI CAJ zoper revmatizem, gripo In drugim prehlofentem rite|e olte za Slabokrvne in slabotne Kostanjevice rta Krki Med. univ. J dr. Josip Smola Janorimki idrarnik t Kostanjevici na Krki sodobnega poštnega prometa. Samo na ta na čin je mogoče poštno vprašanje v Ljubljani res dobro rešiti Vsaka druga rešitev bi pomenila samo nezdravo polovičarstvo, ki bi tudi veljalo mnoge denarje, ki pa sedanjih težkoč ne bi odpravilo. Ljubljana daje pošti tako lepe dohodke, da z vso pravico zahteva, da tndi pošta upošteva njane potrebe. Zalo naj dobi Ljubljana poštno poslopje, kakor ga potrebuje, polovičarske »flikarlje« pa naj se opus te! d Nova železniška postaja Janžev vrh— Remšnik. V nedeljo 15. oktobra so odprli novo železniško postajo na progi Maribor— Holmec, in sicer Janžev vrh-Remšnik. Prebivalstvo okoliških vasi se je že nad 20 let borilo za to postajo, a brez uspeha. Sedaj je storil bivši narodni poslanec g. Gajšek potrebne korake pri merodajnih oblasteh in tako dosegel, da se je postaja zgradila v dobrem mesecu dni. Nova postaja bo služila zlasti Remšuičanom in Vuhredčaoom, pa tudi drugim bližnjim vasem. Na tej postaji je tudi Zahvala Podpisani Požeš Andrej, Studenci p.Trebnje, ae opravi »Domoljuba« najiskreneje zahvaljujem za poslano podporo 1000'- din katero sem tudi prejel, ker mi je pogorela hila in obljubljam, da bom delal kolikor bo mogoče, da se bolj dvigne ugled »Domoljuba« v naši iari. Se enkrat iskren Bog plačaj 1 Trebnje, 8. oktobra 1939. Andrej Požei. javno nakladišče, ki je bilo odprto kot javno 1. marca t. L, prej pa so morali prizadeti plačevati letno najemnino. Vojni tovariši, ki so bili skupaj z Josipom Logarjem iz Ljubljane na tirolski fronti in v bolnišnicah od 1915 do 1917, se naprošajo, da sporoče svoj naslov njegovi vdovi Mariji Logar v Ljubljani, Cerkvena ulica 21. d Licitacijo za zgradbo nove poste v Kranj« je minister za gradbe dr. Miha Krek potrdil. Vsa dela Je prevzelo domače podjetje Pidove iz Kranja. S prvimi deli se bo takoj pričelo in bo pošta verjetno že letos pod streho. d Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti eenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo. I išite se danes trgovski hiši Stermecki, Celje po novi cenik in vzorce. d Doma izdelani železniški vozovi so lepSi ni cenejši. V mariborskih Železniških delavnicah bo te dni končan zadnji osebni vagon za bosanske ozkotirne želenzice. Delavnice so iSii&^f vagonov' katere ie na" ^^O ministrstvo. Najprej je na-mltavala «afa Železniška uprava naročiti no- toevaVranlnenaKb?SanSke Že,eznicR v inozemskih MIT i, Pa iS pOIU,dbe' P« ^'erih bi stal vsak vagon 900.000 din. Zato se je odločila za poskus, da izdela te vagone v last-inženirii * maribor8*(.ih delavnicah, železniški «« J« Prt tem pokazalo, da lahko železnHke delavnice izdelajo tak vagon za 600.000 a pa si še pri tem zaračunajo dobiček v j'sr višini, kakor so ga zaračunale inozemske t«, varne. Novi vagoni, ki jih je izdelala niart borska delavnica, so najmodernejše sesluv« popolnoma enakovredni dragim »Pulmanomi tolikih inozemskih tovarn. d Pri taprtju ali prt motnjah t preba»| vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Frans-Joset« vode. d Gojitev paradižnikov v ljubljanski 0ka-liei. Pred več leti so nameravali bolgarski vrtnarji najeti na Barju večji kompleks zem-lje, kjer bi uredili posebne vrtove za gojite? raznih poljskih pridelkov in sadežev, tako zelja, paradižnikov, paprike in druge povrt-nine. Barjani so see temu uprli. Mnogi strokovnjaki v vrtnarstvu, zlasti delovni (lani Vrtnarskega in sadjarskega društva, so nalo pričeli s praktičnim poukom okoličanov v vrtnarstvu. Lepi uspehi niso izostali. Na trgu imamo sedaj v jeseni lepo zelje, prav lep« paradižnike in drugo povrtnino. Posebno go-jitev paradižnikov se mnogim prav dobro izplača, kajti donaša čedne stotake in ni trud zaman. Na trgu lahko vidimo izredno lepe, zdrave in sočne paradižnike, ki so sedaj od 5 do 6 din kg. Velikanske množine paradižnikov so pokupili tudi izdelovalci paradižnik konzerv. d V borbi sa boljši košček kruha. Stavki pristaniških delavcev v Splitu je onemogofilt skoraj ves ladijski promet. Ladje prihajajo? pristanišče, ne morejo pa odpluti, ker ni ni-kogar, ki bi nakladal vanje premog. Prišla-nifiki delavci so namreč zahtevali za svoj« delo višje mezde, povrh tega pa hočejo do-seči še izboljšanje svojih delovnih pogojev. Ker se lastniki ladij niso dali omehčali, je morala posredovati oblast in sklicali vef sestankov zastopnikov obeh strank. Po večdnevnih posvetih je priSlo do načelnega sporazuma, le glede delovnih pogojev si še niso edini. Pričakovati pa se sme, da bodo tudi ostala sporna vprašanja kmalu rešena, kar bo v korist naSepa pomorskega prometa, ki se je po nekaj tednih spet začel oživljati. d Hrvatske »»stare na vojnih ladjah. Posebno proslavo zgodovinskega dne. ko so bile 31. okt. 1918 na vojnih ladjah bivše Avstro-Ogrske izobešene hrvatske zastave, bodo proslavili v Sibeniku. Ža to priliko bodo priplule vojne ladje v šibeniško pristanišče, med njimi tudi nove torpedovke »Beograd«! »Zagreli« in >Ljubljana<- d Ljudski denar naj bo ljudstvu v korist. V sokolski dom v Crlkveniči, ® katerem so hrvatski časopisi dosti razpravljali, se bo naselilo hrvatsko telovadno društvo »Hrvatski Junak«. Sokolski dom je bil zgrajen pred ne- Podružnica Jugoslovanske knjigarne V Kranju, Majdičeva hiša (sodnijaF Vam postrežft s najnovejšimi modnimi lisfi« Nudi Vam tudi najnovejše vzorce za ročna dela (kvačkanje, pletenje) in raznovrstni knjige, g katerimi si boste zabavno in k<* ristno .krajšali dolge zimske večere. Beseda, vredna velike ljubezni (Iz »Koroškega Slovenca«) Materna slovenska beseda! Naša beseda v govorici, knjigi in pesmi! Nosilka slovenskega duha, odražajočega se v vsem našem žitju in bitju! Varuhinja onega bistvenega v naši notranjosti, brez katerega bi izgubili svojo podobo in postali brezoblični in brez-doinovinski! Materna beseda, varuhinja naših idealnih, plemenitih stremljenj, vodnica v svet duha in duše! Kako je z našo materno besedo? Vsakomur izmed nas je posredovala oživljajočega dulia. Po njej se je v nas oblikovala prva naša predstava o svetu okrog nas. Po njej smo se prvič zavedli sebe. Z njeno pomočjo smo se, odtrgani od maternega telesa, spet povezali z materjo, z očetom, z brati in sestrami. Živo nas je naša materna beseda privezala k naši družini, učlenila nas je v domačo vas, nam odkrivala lepoto domačije in domovine, ob materni besedi se nam je razkrila velika skrivnost narodne, slovenske družine. Po materni besedi smo prvič stopili pred svojega Stvarnika in izgovorili osrečujočo izpoved: Ti, naš oče, mi Tvoji otroci! Se državo nam je naša beseda posredovala in z njo smo narekovali svojo državljansko zvestobo. Zato nam je slovenska materna beseda naš najdragocenejši zaklad, naše neizmerno bogastvo, nosilka naše samozavesti, jedro naše slovenske narodne zavednosti, srednica kulturnih in duhovnih vrednot, katere edine nudijo resnične notranje utehe in tihe sreče. Ta materna beseda je vredna naše najčistejše in najbolj goreče ljubezni, naše najvdanejše zvestobe, naše odločne borbenosti in železne discipline. davnim in je zanj prispevala bivša savska banovina 350.000 din, crikveniška občina pa 60 tisoč dinarjev. Zaradi tega so kmalu po upo-slavitvi banovine Hrvatske začeli hrvatski zastopniki protestirati, da bi smela tak dom, ki ga je zgradil prav za prav s svojimi žulji hrvatski narod, imeti v posesti le peščica ljudi, ki nimajo nobene vloge med ljudstvom. Sedaj pa poročajo, da se je stvar razčistila in bodo vsa hrvatska društva dobila v novem domu svoje prostore. d Premestitev železniških ravnateljstev. Prometni minister inž. Bešlič je podpisal odlok, s katerim je prejšnje ravnateljstvo državnih železnic v Subotici prestavljeno iz Belgrada v Novi Sad. Z istim odlokom je belgraj-sko železn. ravnateljstvo premeščeno v Niš. d Najstarejši človek v Jugoslaviji Matej Mihalja iz Bosanske Donje Dubice ima 300 potomcev in je 128 let star. d 2000 kg težkega kita so ujeli ribiči v bližini Cavtata v Dalmaciji. — Pri lenivosti trev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je >Franz-Joseiova« grenk3 voda . av posebno koristno lomače sredstvo, k'dar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal r salinskim sredstvom za odprtje. Det. nt«. 8. br. M.474/U. d Kakor v Sloveniji. Preveč vrst jabolk se goji tudi na Hrvatskem, kakor se je ugotovilo na sedanji kmetijski razstavi v Zagrebu. Razstava ima velik uspeh, čeprav se je mnogi sadovnjaki zaradi Josejeve uši ne morejo udeležiti. Vsega sadnega drevja ima Hrvatska 17 miljonov, brez oljke, oreha, kostanja, smokev in marelic pa približno 10 in Pol milijona. Na razstavi je 4500 primerkov raznega sadja iz 75 od 94 okrajev, oziroma iz 16 javnih in 80 zasebnih sadovnjakov, še vedno pa se prijavljajo nove pošiljke vzorcev. d Nenavadno operacijo srca je izvršil no-vosadski zdravnik dr. Gjurišič. Pred dnevi se je odigral v neki gostilni pretep, pri čemer je dobil Kosta Bugarin sunek z nožem v srce. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima Bugarin ranjene žile ob srcu in srce samo. Dr. Gjurišič je odprl prsni M, prerezal pljuča, zašil ranjeno srce in ga spet postavil na svoje mesto. .Težko ranjeni Bugarin se je čez nekaj ur pre- budil iz nezavesti in se sedaj nahaja na poti ozdravljenja. Posrečena operacija srca je izzvala povsod veliko zanimanje. d Zagrebško stolnico so začeli popravljati in obnavljati v njeni zunanjosti. Stolnica je sijajno gotsko delo, ki ima stolpe visoke po 105 metrov. Zadnjikrat so jo delno prenovili pred petdesetimi leti. Toda »zob« časa je storil svoje ena zunanjih oblogah iz apnenčastega kamna, da se je mnogo vitkih okrasov prelomilo, poleg tega pa so pare v zraku in žvepleni plini, ki prihajajo v zrak iz dimnikov zagrebških tovarn, razjedli apnenec in mu vzeli bleščečo barvo. Sedaj so ob enem stolpu že postavili ogromen visok oder, za katerega so porabili 40 vagonov gradbenega lesa. Prenovitev cerkve sta prevzela dva zagrebška arhitekta. Dela bodo trajala štiri leta. Cerkev bodo obnovili samo od zunaj. VSAK 8LOVRNEC. VSAK KATOLIK JB NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. d Jugoslovanski prostovoljci iz Španije. Kakor je znano, je v španski državljanski vojni sodelovalo tudi mnogo jugoslovanskih državljanov, ki so se bojevali na obeh straneh! Dobršen del je bi! rekrutiran iz vrst naših brezposelnih delavcev, ki so živeli v tujini. Ko se je državljanska vojna končala, je večina teh prostovoljcev prišla na Francosko, kjer so jih nastanili po raznih koncentracijskih taboriščih. Da bi enkrat to vprašanje bilo rešeno, se je naša vlada odločila, naj bi se naši državljani vrnili v domovino. Našim zastopnikom na Francoskem je bilo naročeno, naj našim državljanom izdajo predpisane potne liste, da se morejo neovirano vrniti domov. — Zdaj jih je že precej doma. d Izurjenega cerkvene uzmoviča so ujelL Vlomilca, ki je okradel okrog 20 cerkva v okolici Dubrovnika, so prijeli nedavno orožniki iz Trstena. Na svojem službenem obhodu so orožniki zagledali nekega neznanca, ki si je ogledoval samotno cerkev. Cim jih je neznanec opazil, je začel bežati. Toda orožniki so ga dobili v pest, nato pa se je izkazalo, da so ujeli zločinca, ki je bil v zadnjem letu oplenil kar 20 cerkva v bližnji okolici in odnesel zlatnine in raznih cerkvenih dragoce* nosti za več sto tisoč dinarjev. IZ DOMAČE POLITIKE p Hrvatski voditelji se zavedajo težav, ki jih čakajo. »Hrvatski dnevnik« piše, da so zdaj končane vse uredbe o prenosu delokrogov na banovino Hrvatsko, razen uredba za prosvetni oddelek. Ko bo vse prenešeno, bo banska oblast mogla začeti delati s polno paro ter pri tem čim več storiti za Hrvatsko. Bilo bi pa seveda napačno misliti, da se bosta nato takoj po Hrvatskem začela pretakati med in mleko. »Hrvatski dnevnik« navaja težave, ki čakajo banovino Hrvatsko: treba bo povečati davke, huda povodenj je napravila silno škodo, splošni položaj v svetu dela velike težave, sedanji preračun bo veljal le še pol leta itd. List naglaša, da hočejo Hrvati spraviti v službe na Hrvatskem predvsem Hrvate. p Posebno okrožnieo je razposlal te dni na svoje podeželske strankine organizacije predsednik HSS dr. Vladko Maček. V njej ugotavlja, da poteka delo za prenos v.seh pristojnosti iz osrednje vlade na banovino Hrvatsko z največjo hitrostjo in v popolnem soglasju z vsemi člani vlade. Dr. Maček ugotavlja, da med njim in predsednikom vlade ter ostalimi ministri ni bilo nobenih sporov, pač pa prevladuje povsod dobra volja in ustrežljivost, Banska oblast v Zagrebu bo kmalu izdelala tudi vse načrte za preosnovo vseh panog uprave, da popravi krivice, ki so jih na Hr* vatskem povzročili vsi prejšnji režimi. Ko bo vse to urejeno, bodo volitve v hrvatski sabor, p To je prava bratska beseda. Na zborovanju v Skoplju je predsednik vlade Dragiša' Cvetkovič naglasil velik pomen sklenjenega: Novo zdravilišče za železničarje Tudi med železničarji se je zelo močno razširila jetika in postala tudi zanje najnevarnejša bolezen. Ker se bolni železničarji ne morejo iz lastnih sredstev zdraviti, je začela uprava železničarskega Bolniškega sklada misliti na to, da bi zgradila iz lastnih sredstev zdravilišče za svoje bolne člane. Toda to misel je morala opustiti zaradi velikih stroškov, ki io potrebni za drago opremo raznih aparatov za vzdrževanje takega zdravilišča itd. Zato je stopila uprava v zvezo z bansko upravo. Sklenilo se je, da se dogradi zdravilišču na Golniku poseben prizidek. Zgraditev in opremo je prevzela uprava sklada sama, banska uprava pa bo prevzela zdravljenje, prehrano n postrežbo, skrb nad vzdrževanjem prizidka upravi in pa opreme pa bi bila poverjena zdravilišča Golnik. Z zgraditvijo prizidka jo omogočeno tudi najrevnejšim bolnim članom sklada, da se zdravijo v zdravilišču. Uprava je kupila poleg zdravilišča Golnika primeren prostor okoli 12.000 kv. m za: ugodno ceno 92.000 din. Predložene načrte je potrdila posebna komisija. Razpisana so bila gradbena dela ,ki jih je prevzela gradbena tvrdka Tehna iz Ljubljane. Stavba je sedaj dograjena v surovem sta« nju in je dolga 134 metrov. V njej bo prostora -a 50 postelj III. razreda in 10 postelj I. razreda. Skupno bo torej 60 postelj. Upati je, da bo vsa stavba in vsa notranja oprema kon-čana prihodnje poletje. rr»i«i*ti i te- Ajp>w i«rvw>* uri > > y Iw i,»o t«. f Koctvdd dekan Ferdinand lrk*t V -.<- : ^.»Ci* , s *e*eeei'*ii»« t>»ou stino i . fct?<-x. iMtža .i čusu ukc i. "t-.jj* i**«-* ?*«*** FtrdiM^ Lrt- ' ^ ____1 ---- *i __-it TO- ftad.j. «iea »eta pa /f .c«.i . IjubljH* iko V g»irik* ti, j.11 ju^.ja 1*«. \-eco-. 1 pm Ltpbi^i • je lil« t Skofji Loii. k j«- j* 1 i.r uspehi d«k>d ud L;.: ,i-er-o(*t. p« l-t f rmenito deloval Leta ga je ko« A-e-jcrg pre-lentirai ia kačev -ko iup^.jo. kjer - .jiiovtl pc-iaih 3» let Kot Eajv-idne^« n, s delo moramo o®eciti dovršitev in opreo} veix*st-&e roroacike rup-ne cerkve. Dobremu g. dekanu naj to Gc-p-c-i obilen planik' šlnmjiiimm Mvih tra»vajskik Štev. 42. »DOMOLJUB«, dne 18. oktobra 1939. .Stran 9. y _ * . 9 ^; ■ & * > » ... iMtit' 1^iMm^^mm&M^ c, K u B K timmmm IIIH plfgppi! Načrt nove tržnice v Mariboru. Slika ii tanka. KroSnjar je v«topil: »Dobro jutro, gospa, bo kaj kupčije? Tu imam vlasnice, trakove za čevlje, svinčnike, igle, zaponke... Gospa: »Kič ne potrebujem in če se takoj ne poberete, pokličem policijo.« KroSnjar: »Ravno prav, gospa, tu imam policijske piščalke, pet dinarjev stane ena.« šef-urednik nekega lista je poslal poročevalca, da bi kaj izvlekel iz nekega slovečega boksarja. Malo pozneje se je poročevalec vrnil. Urednik: »No, ste kaj dobili?« Poročevalec: »Da, oteklo oko in krvav nos.« Urednik: »To ni za priobčiti. Kaj vam je pa rekel?« , , . . Poročevalec: »To tudi ni za priobčiti.« Mussolini polaga temeljni kamen za novo rimsk® cesto »Via Imperiale«. V vlaku. A.: »Kako bi vam bilo, če bi, recimo, nenadoma osiveli?« B. (s klobukom na glavi): »Izborno.« A.: »Kaj, mar ste neumni?« B.i »Ne, pleia6t.« * Približno kot črka »0« krivonog človek j« stopil v krojaško delavnico, da si pusti pomeriti hlače. Krojač je vzel mero, ga ogledoval, meril in meril. »Nič vas naj ne motijo moje noge, vi napravite hlače ravne, zakrivil jih bom že sam.« Nemške podmornice so preteki, teden napadi® angleško kriiarko »Rojral Oakc in jo P»t«P' ®-Potopljena ladja je bila dolga 181 m široka 31 m. Stala je nad 500 mili), din Kaistreljeno bojno letalo na francosko - nemški fronti. Škof dr. Mahnič o narodni pravici NOVI GROBOVI Pok. škoi dr. Mahnič je zapisal v eni svojih razprav sledeče o narodni pravici: Narodna pravica ni nobena domišljija, marveč je utemeljena v naravnem zakonu. Po previdnosti zrno ustvarjeni kot družabna bitja in imamo dar jezika. Po isti Previdnosti se je prvotni jezik razdvojil v narodne jezike Mi imamo neodpustne pravico, da to, kar smo od Previdnosti sprejeli, hranimo, gojimo in izpopolnjujemo. Zato nihče nima pravice, da bi nas pri tem oviral. Kdor bi narodu odrekal to pravico, bi bil krivičen in bi grešil nad Previdnostjo. - Veja se razrašča in poganja iz debla. Tako je naravno narodu, da poganja duševni cvet in izpopolnjuje jezik. Vsak človek ima pravico, da odločuje o samem sebi. Nihče ga ne sme prisiliti h taki omiki, kakršne on noče in četudi bi to bilo zanj koristnejše. Njegove svobodne volje ne krati niti Bog. Zato je sveta svobodna volja ljudi, da se izobražujejo in napredujejo na podlagi svojega, narodnega jezika. sporazuma, ki je bil sklenjen ravno v pravem času, ko je prišla vojna vihra nad Evropo. Zdaj smo vsi združeni in složni Priznavam Hrvatom popolno narodno samobitnost, ker so Hrvati prav tako narod, kakor smo narod mi Srbi in kakor so narod Slovenci. Sedaj pa moramo vsi vzajemno delati na to, da bodo vrhovne koristi države varovane. Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v 3KOPJI LOKI me ordinira od 1«. akt de 28. ekt p Za sporazum se je frjarila skupščina zemljorsdnikov v Novem Sadu, češ da je ta g[>orazum v korist kmetskega ljudstva kakor države. Slovenski liberalci pa podtalno ru-jejo proti sporazumu! p Gre, čeprav počasi. V komisijo za pripravo prenosa oblasti na banovino Slovenijo je bil imenovan pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Člani komisije so zdaj ministri dr. Krek, dr. Markovič in dr. Konstantinovič, kot strokovnjak pa ji je dodeljen ljubljanski podban dr. Majcen. NESREČE n Polena s* ga pokopala pod seboj. V tovarni lepenke na Sladkem vrhu se je pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 33 letni delavec Avgust Novak. Bil je zaposlen z drugimi tovariši pri prekladanja celuloznega lesa, ki je nagromaden v velikih kupih. V enem samem takem kupu, katerega 90 delavci prekladali, je bilo nad 10 vagonov polen. Naenkrat so se skladi porušili ter so vsa polena zagrmela na Novaka ter ga pokopala pod seboj. Takoj so prihiteli delavci iz tovarne ter so začeli z mrzlično naglico odstranjevati porušene skladovnice, da bi reveža čimprej rešili. Trajalo pa je vseeno celo uro. preden so ga spravili iz te pasti. Poškodbe, ki jih je Novak dobil, so bile smrtne Pomoč je bila zaman, ker je imel Novak zlomljeno hrbtenico in zdrobljen prsni koš ter je kmalu po prevozu v bolnišnici umrL n Razne nezgode. Ljubljanska bolnišnica je ono soboto sprejela veliko število bolnikov, med njimi tudi precej ponesrečencev. Tako 16 letno Ivanko Rozman iz Tržiča, kateri je stroj za rezanje podplatov zmečkal desno roko. — S češplje je padla 14 letna Marija An-žič, hči posestnika iz Dola pri Ljubljani, in si VINA imbimmb v svoji posodi najugodneje. zlomila levo roko. — Po stopnicah je padel 22 letni dninar Jože Klančar iz Stepanje vasi in si poškodoval levo nogo. — Z razbeljeno mastjo se je polil po levi nogi in hudo opekel 56 letni Jožef Majcen iz Rožne doline. — V igri in šali je sošolec udaril s prstom v levo oko 7 letnega Božidarja Vilevadla iz Ljubljane in mu nevarno poškodoval oko. — Slamo-reznica je zmečkala dva prsta desne roke delavčevemu sinčku Jožkotu Ziliku iz Hlebe pri Lescah. n Kozolec Je zgorel posestniku Jožetu I^ombarju iz Sp. Bele pri Preddvoru pri Kranju. n Uboj policista v Zagrebu. Zagrebška policija je izdala poročilo, da je 12. oktobra okrog 8 zvečer neznana oseba v Rabki ulici Na Prežganjem je umrl Bazilij de Cecco. — y Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru je preminul posestnik Matija Drobež. — V Trbovljah ao pokopali gostilničarja in mesarja Jakoba Bo-žiča. — V Mariboru no djali v grob bivšega posestnika in župana v Veličanah 81 letnega Vida Habjančiča. — V Štepanji vasi je umrla zasebnica Terezija Hočevar. — V Ljubljani so umrli: zasebnica Terezija Hočevar, 82letna Apolonija Jeretina roj. Cerin, Terezija Kranjc, uradnica banske uprave Gabrijela Sink, zasebnica Julijana Beguš in Viljemina Fine roj. Nič. — Naj počivajo v miru! iz zasede ubila policijskega stražnika Novaka Roksandiča, ki se je s svojo ženo vračal do. mov. Atentator ga je prerešetal s petimi re. volverskimi strelL Bil je na mestu mrtev, Tudi njegova žena je bila hudo ranjena. Po izvršenem napadu so napadalci pobegnili. n In zopet: alkohol. V vasi Subocka pri Osijeku se je pripetil žalosten primer otroške smrti. Šestletna hčerka kmeta Bojka, ki je bila sama doma, je brskala po shrambi ia naletela na steklenico siivovke. Otrok je ii radovednosti pričel piti in ker mu je najbrž ugajalo, je izpil steklenico skoraj do dna Seveda je dekletce takoj izgubilo zavest in v nekaj urah podleglo zastrupljenju z alkoholom, izseljenci iz Francije se vračajo Zadnja številka »Novinc objavlja poročilo družbe sv. Rafaela v Crensovcih o vrnitvi naših izseljencev iz Francije. V njem svetuje tistim izseljencem, ki so še v Franciji, naj se čimprej vrnejo domov, ker je pač negotovo, koliko časa bo trajala vojna. Zdaj je vrnitev vsakemu še omogočena, ne ve se pa, kako bo v bodoče. Ce izseljencem še ni potekla pogodba, bodo pač zgubili 10 odstotkov plače, toda naše poslaništvo dela na to, da jim bo vrnjenih tudi teh 10 odstotkov. Mnogi izseljenci so pustili v Franciji vse svoje stvari pri gospodarju in so veseli, da so se mogli vrniti domov. Iz Francije se je vrnil tudi izseljenski duhovnik g. Camplin, ker ne more več v redu opravljati svoje službe. Zaradi pomanjkanja prometnih sredstev ni mogel držati sestankov in shodov, zato je bil odpovedan tudi sestanek na Gravellu, ki bi moral biti to nedeljo in na katerega bi moral priti tudi kardinal Ver-dier. G. Camplin je sporočil kardinalu, da sestanek odpade in inu obenem pokloni) lepo izdelan album s slikami Jugoslavije. Tudi Slovenska Krajina je v njem zastopana. Kardinal Verdier se je ljubeznivo zahvalil za pozornost in izrekel svoje obžalovanje, da ne bo mogel priti med naše izseljence. Izrazil je še svoje priznanje pobožnemu slovenskemu narodu in njegovi lepi domovini. Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in napasti, je zmedenemu pijanca podoben, ki zlato t prah potepta in ne ve, koliko škode si dela. Zadovoljen narod ni nevaren državi 0 odnosih Hrvatov napram Jugoslaviji je »Hrvatski dnevnik< pred nekaj dnevi zapisal sledeče: Razpoloženje, ki je po doseženem sporazumu zavladalo med Hrvati, je razkrinkalo vse spletke, s katerimi se je skušalo doseči vtis, da bo država propadla, če še Hrvatom nekaj popusti. Danes vidimo vsi, da se odnosi Hrvatov napram naši državi spreminjajo v njen priloog. Kadar bo sporazum izveden v celoti, bodo ti odnosi toliko srčnejši, kajti za nas Hrvate ni država sama sebi namen, marveč sredstvo za doseženje določenih ciljev. Hrvati so bili doslej indiferentni napram dram, v kolikor je nekateri niso celo sovražili zaradi napačnega postopka tolikih nehumanih £fh™V' 041 nje Pojemali tako malo dobrega, a toliko slabega, da se iz takega postopanja ljubezen ni mogla Toditi Danes ^a se to razpoloženje menjava, ker imamo Hrvati v tej državi zagotovljen boljši položaj, pa bo naša skrb, da se ta položaj se izboljša. Našo razpoloženje napram državi ni bilo tedaj odvisno od nas samih, nego od postopanja onih, ki so odločali o njeni politiki, kar bo tudi v bodoče tako. Mi imamo danes v tej državni skupnosti nekaj, kar nam je drago, za kar j® vredno delati in kar smo pripravljeni tudi braniti, če bo potreba. Kakor hitro se je pričelo napram nam postopati kakor z ljudmi in kakor z narodom, nismo zato ostali gluhi "« ne bomo gluhi tudi na nadaljnje znake dobre volje in razumevanja. Ze dejstvo samo, da se je ugodilo zahtevam Hrvatov v zelo kritičnem času, ko je £vropa stala pred krvavimi za-pletljaji, je jasen dokaz, da državi ne preu nobena nevarnost od zadovoljnega hrvatskega naroda. razgled po svetu Kako je na Kitajskem Vojna ki že dve leti traja med Kitajsko in Japonsko, je povzročila splošno obuboža-nje pri obojnih. Na Japonskem nalagajo ljudstvu vedno nova bremena in omejitve. Na Kitajskem cene stalno rastejo, ker je dežela skoraj popolnoma odrezana od morja. Vrednost denarja pada skoraj enako v obeh deželah. Vojne izgube so na obeh straneh zelo velike. Japonci so sorazmerno izgubili še več ljudi kot Kitajci, ker so njihove čete neprestano izpostavljene manjšim kitajskim napadom. Tudi bolezni se močno pojavljajo. Kljub temu pa obe stranki kažeta voljo, da nadaljujeta vojno, četudi se opaža v japonskih denarnih in gospodarskih krogih neka utrujenost. Kljub navideznim vladam, ki so jib postavili Japonci v Pekingu in Nankingu, je še vedno odločilna Cangkajškova vlada v Cun-kingu. Odpad Vančingveja, proti kateremu je vsa kitajska javnost, ni nič spremenil položaja. Kot pravijo najnovejša poročila, so se zdaj začele sovražnosti znova v večjem obsegu. Japonci želijo čim prej končati vojno. To pa seveda ni samo od njih odvisno. Položaj je v obeh delih Kitajske nadvse žalosten. V še svobodni Kitajski so mesta in vasi izpostavljene neprestanim japonskim letalskim napadom, v zasedenih delih pa so stalni spopadi med Kitajci in Japonci. Zmedo pa pridno izrabljajo oborožene tolpe roparjev. Misijonarji junaško vztrajajo na svojih mestih in velikodušno pomagajo vsem, ki so potrebni pomoči. Za to plemenito delo žanje- jo obilo priznanja. Kitajske oblasti priznavajo soglasno, da se misijonarji niso nikdar mešali v politična vprašanja. Svojo skrb posvečajo le šolam, bolnišnicam in spreobračanju duš. Podobno priznanje so jim dale tudi japonske oblasti. To velja seveda samo na splošno. Posamezni misijonarji imajo tudi z oblastmi velike težave in sitnosti. KATOLIŠKA CERKEV s Po misijonskem svetu. V Wašingtonu v Ameriki je imelo dijaško misijonsko društvo, ki nosi naslov »Misijonska krščanska vojska«, svoj 11 letni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1924 in šteje danes 996 misijonskih krožkov s 59.000 člani. Vsi ti člani so dijaki raznih višjih in visokih šol. — Letos se je prvič zgodilo, da je apostolski delegat za Kanado, nadškof Antoniutti, obiskal najsevernejše misijone na svetu. To so milijoni, ki jih vodijo misijonarji iz družbe oblatov Brezmadežne v najsevernejših delih Kanade. Apostolski delegat je izvršil svoje potovanje z letalom. Na pot se je odpravil 4. julija, vrnil pa se je proti koncu avgusta. Brez letala bi teh ogromnih razdalj ne mogel premagati niti v dveh ali treh letih. Obiskal je vseh pet vika-riatov med Indijanci in Eskimi. Apostolski delegat je povsod opazil, s kakšno gorečnostjo se trudijo misijonarji za duše. Misijonarji so izmed 74.000 severnih Indijancev pridobili za sv. vero že 44.000. Še težje je misijonsko delo med Eskimi, toda tudi tu so doseženi lepi uspehi. Več kot tisoč Eskimov je danes katoliških. To je veliko, če pomislimo, da jo bilo prvih [12 Eskimov krščenih šele 1, 1917. Mnogi so bili mnenja, da so ti ljudje sploh' nedostopni za krščansko vero. — Na otoku Madagaskarju v Afriki je umrl zaslužni 88 letni misijonar Jožef de Villčle. Na otok je prišel 1. 1880 in ga ni od tedaj nikdar za« pustil. — V Tauarivi na otoku Madagaskarju so praznovali letos 50 letnico znanstve« ne opazovalnice, observatorija, katerega so ustanovili jezuitski misijonarji leta 1889. —< 40.000 otrokom je podelila sv. krst gospodih na Mary Hubrich s svojimi kitajskimi pomočnicami v Vučanku na Kitajskem v času od decembra 1934 do julija 1937. Poleg tega so v tem času oskrbovale še 486.166 bolnikov in napravile 104.994 obiskov bolnikov. Gospodična Hubrich je bila prej bolniška strežnica' v Čikagi v Ameriki. — Pri mestu Alexis-hafen na Novi Gvineji so se z letalom ponesrečili trije misijonski duhovniki iz Družbi božje Besede. NEMČIJA s Želja po miru. V Berlinu se je te dni kar naenkrat razširila vest, da je angleška' vlada odstopila, da je odstopil tudi angleški kralj in da je padla francoska vlada ter da je bilo sklenjeno premirje. Ves Berlin je tej vesti verjel in v gostilnah ter trgovinah so začeli že dajati brezplačno pijače in darove, ko je potem prišlo trdo iztreznjenje. Vest je pokazala, kako zelo si berlinsko prebivalstvo želi miru. SLOVASKA s Kaj hoče Slovaška od Poljske? Slovaški tiskovni urad objavlja sledečo vest: »Neka« teri jugoslovanski dnevniki so objavili vest, RAZNO Kraljičino godovanje. 'Angleška prestolonasledniki je nedavno praznovala svoj 12. rojstni dan, s katerim je stopila v an-plettko javno življenje. Tako majhna, pa se mora ve zavedati svojih vladarskih dolžnostil Oče, kralj Jurij, jo je lepo po domače vzel na kolena in ji v resnih besedah razlagal pomembnost novega življenja. Prvič je prejela sedaj brzojavne uradne čestitke iz vseh koncev sveta, kjer ima Anglija svoje posesti. S tem jo vsi dominionl uradno priznavajo za postavno naslednico kralja Jurija, za bodočo kraljico največjega svetovnega cesarstva. V Kalifornijo je letel, pa pristal na Irskem. Američan Corrigan je pred tedni zasedel staro letalo in hotel preletett progo Newyork-Los An-geles. Letalo je imenoval 6laro škatlo, ker ga je kupil za borih 900 dolarjev. S seboj ni vzel ne radioaparata, ne padala in ne čolna. Ko se je dvignil s svojo »škatlo« od tal, so začudeno ugotovili, da je Izbral nasprotno smer. Po 28 urah Besede (Povest) Spisal N. Vellkonja, Ilustriral akad. slikar E. 8u5melJ Stike 1s tromeeečne kroniko • naših krajih. »Ce bi imel gnojnično jamo, bi se zelo poznalo na njegovem gnoju. Glej,« je kazal na kup pri hlevu, »samo Ustje! Suho je, gnojnica se pa cedi na cesto!« »Saj bo!« je rekel Liker. »Skoda se dela cesti in njemu!« »Saj bo!« je otresel Liker. »Povedal sem mu pa! Za vse ima oči, za Janeza pa ne! Kaj pa je, če ima njegovo sestro. Paragraf je paragraf in je za vse enak paragraf,« Si je mislil. XXXII. Srnjak pod Golakom. Suša ie segala že po mlakah v gozdu. Za Golaki je hit kal n Len za Badnjem so bile v črnem blatu na mmm f črnem blati S živalskih odpadkih temnojelena. Nad kovim mladikam, ki so ošabno štrlele v zrak. Okoli bukovega grmovja je bilo vse popaseno, kakor bi požgal. Izza Golakov je prišel stari Ciza in je povedal, da so se izgubile telice. Prejšnji dan da jih je pustil za Malim Golakom in drugi dan jih ni mogel več najti. , »Za vodo so šle!« se je glasila sodba. _ »Saj je še nekaj vode v Črni dragi!« je majal Ciza z glavo. »Da jih ni kdo gnal. Zmerom se kdo klati za Golaki. Kaj mu pa je, če jih odžene v Tribušo? Zmeni se z mesarji in mešetarji, pa v Tribušo. Prej so v klobasah kakor doma in še plačati jih moraš!« To je šlo gospodarjem v lase. Sklenili so, da jih morajo fantje iti iskat. Francetu so naročili, da preišče Eo pobočje Velikega Golaka od Medvedjega in Kali-škega vrta do Badnja. Ce je živina iskala vode, mora priti h Kaličem. Zato je preiskal grmovje m ravnice okoli Kaličev. Golorok in poten je prišel po ozki stezi na Stanišče. Prav konec Stanišča je šla preseka z Badnja na Medved i vrh. Velika ravnica Stanišče še n bila po« košena in da sivka je škripala pod čevlji kakor zima S ra kompava je bila že ocvela in zatemneli cvet. arn ke so se S zibali v vročini, ki je trepetala nad senožetjo. Na drugem koncu Stanišča so bile soline za srne France je dobre vedel, kje je v zemlji zaboj, k, je bil zdaj poln suhega umazanega listja. J s ttrttsfsu. M. --s- bo se zibale kakor osameli sm starci. V čisto mo ta v» fefetia S/tamSa * >"> 1"» ia UMti JW1 Zl u «3- "aita t.i is- ••aarc- tut ^ cvm I tu* jui=a 2M jpt šuvbSci ^rinda ia » AKsar-neh jm«' awn-.it «.«*" :tl'1 y*n. «iw> m » uf> n»"«rJi .nr^M- »»ni-*- : i .•»■vnet. in» vt n r. -rm& ta 3*wrm 225 t-.-eft- r.u i *K* jr»ni-i®i'ni. I>r r-* • «t jrattf»"ii ta zr.,111%« t^nisSr. * «n"-Kfit» raia te r a.1*":*:! ct* -it -*ia fcw.en.il -trura JftffVft'« t FINSKA i hraaaa-r« Z ia-~.ui ia »»resfct* an-»*T* *i.-«c satani -mn. tTiv arjrrl "wft šeifci?* >J»J »fc -m* fer.e Brisi* r.u je ^Mfl. If. *» t -r.m« msru T.a trtrr .a f^vh -.<**«>•.«•«» jiWr»:.t»»Ki {. ms» utr***.' .en- 7»->» "■»K? e^nrv t S» 11 ■um p**2aae»-* «» atprS t Fsaari^. J« a* > u W ijet aa iaja£. ia ; »atrta. pn^ksM. i Anglija zahteva jamstva za varnost v Evropi Ja Bxii*y**m vmiidin zi mt ? { fit nim«trHt\irtite«fa«ir Oiamr.^-aia « J«^ jniUKira w ia « .«- ' J>tu j gj^far«">*. llllllldUl" ptu a ta ititpvtr-ji ia jnrftaif Tf« >w »i"«Jaj"*" 5'1 jscočii icni,*. ^ Safisrt^i » "••--a Bafajnjf-!-* jnumiJia. Jjw ic^a. Cianui«*-j^a Bpv6i«ra» mcvfiti" jrsit JI patnL ta i. fia AjiC.^ » amt- ns- i«nia nar.»—An.:i nezr&\». a» nr. ii-.aae iaa;.xn ia.t na. jk a ia ia .uta »rtrf e.^ik smcaj.rt ia 3«<:- ;itr .« 'Wt"naanuBL T» *t lua ~ui~ t Bscnc-ff aaart- -i*.n««c. 1 t.»r i«, lili* imsumbm. te Ia > >., ^ r.;".a wiKi ChaaLit^ •: -M, ii-,'it nam-^ n ti «e i« j<. . ^ j.,.ia. .nctiimnJij. anfi ^ ^ - snuj* !utar» ? t«:,-a. ^ »."tLl 3»«lsStI VJit. M 1UH-* tatLCDO. f, t TfHud m*?. p>zt*m ju:rt t U-^ l*ni)i &•>:«-» »<-.i .«v vr tac «i'> c» mM •» Ei--sp»- C* vaa jKHtnt » air CTim>iii'ijiin y »u » rtitkzm «*ieenistifm vaHaaussta. Poljski1 bo spet vstala F"-i-; k »..stke iir»ni«c. ;•, ia.nl * j[jr.Jrr»m pfJT.: »T tnantid isvtv-va*. jmeaSiia. t» y;i:"ir .a.-n i ori^-tr--»3L. »t > atr.-iae »L. i ko 21 > ?rfxa»ait Va. setitanA tu *raja 4, u Prfjtfcr. • rrrse »i*, fc ;•»• ?•>- knžtla. Gra«> •••/c*?''. trsfa,iie« 'v.ciiv- ki j2k sfrn-.is M^raiai ka^ a.ir.. sa sa bei* m-u apooiMjaf^ ia Me aiia.T* ■■ri ■iili 1 .y>-ki sr^t iJ»> >t sa Goi»«L Ers irs« r p>:<&sik. Ito* a-v- tisj kri sa^st ia *-s«tL. Z««. ;•» X t 3;j.; »j. i 11*. si t-*» j»et kfSSaaat i«a. irtzi—., n> ^.»asjtaHtvj 3 4ut &:ntt ? .:ii»yi-;tai.5 :<> l-^cs, ia siir*m.b» pr->2 t im« a- j -Ji.^-tia wt D»a Enasr«? • ti^in^ 1. r čtž-jni hnHafiirti &;* saa t» T«. » 45»« Tstiia .. .e 6*<«r p« aA^e-ije-t Anmikia Z^rriKL.s irianaa. b* laaes * triu-a rrtimuk f»-ik*ilara'k.> vlade t L**. j 4»m b« dr. tam »e . tnii če- Sad e« atigN prekarai«* t Pnp. je i r®2 V»tjd acfifca teraeea 'ifcrtžiKsa i kaamtrjftm. -Ja 3» odaeae rašja. "itiVKii je ifa^i fwiitji'au aa rrka kaifjr cia.iuir, ,»». Vefaa /"vti baa kot Snka teku ia rmk* dterp ia ia kajt/ar U Sa an» pro- kaiat je i mpt »»iftn« višjem puiaii je ni/, foauia. te je ^atii v^oj iirt rgi ia Srmj*kw >» Fnanila po- mai ta®«, kri t Bos, ki je ie ai bila hoja pri rrotint «*aml Srajak: AH a kdo moe* za laita EMrti i« kaj m Srnjak1. 1r. tolM pastir-^ u mm ie rugenkt r krpe, eMaae »rrfi aa^nž^sa fc^a- Srs^k! Kdfc ga j« ie riiiai? ZaaaMki® ia hn^n« Jaja, kakor bi tkad !arxje. Ot«Uce sad ifcaio ia paa>« sa laja. Diakrst, trikrat, potea pa * ^ »f rjave neghi m^d dre-rjem. Ce je na pati ?r» ali riuia. j« pre*fco£ v vihri Lahko ia rahlo kakor ftb r vetra. Kdor ga le n vkirt, ae ve, kaj je rjava aatgla saed drcrjea. Tm« hip drevje oč««ai» ia ae ižj&i ae vetra v vrho-ae rida, kako te atajejo veje, aaao rjavkasta pteva m beži med drevjeat. za a jo ieaii listje, pokajo vejice ia ae pražijo kanetteki. Srajak! Fra«» ai gledal Goiaka, ki w «e na *ale blestele Pa jm ta"t >4 ta b.js. >Da «>3t le Fraare se je atrri ia spi 11 aa »topel ia držal p^ko pn^ise. Utta-ra itt j* za jrasoei. «b> «t je bde videti a godče. »Paško iesi'( je dejal »Kakino p-iit<>+> je zaroka«! Fn&tn. »Stojo « je uadaije^ai Siegi »Ali »e vasi se je ortro zasanjal FraiKe ter se odaslkai. »PaiKo iess uaei Da. padieolc je Kopd cazaj. »Ta« ttoj'c je drial geodar pet;ko, Fra&s* je videl «v iz grma! Kohaio ca je. da bi *e rwie<«l. je SiegU. kako stoji za zrnom ter drži poiko v rokah. In samo pritisne pa sproži Ali moreš prsti ftrela z golo pestjo* »Zdaj bo obračan za Cav*«!< ga je riresio. vCodno!« ** »V*«^ m das bi ga najrajši igriseL »Cnd-00. Ta naj hodim, trgam borovnke in gledan toioe. ko leta, srnjak pa pod Golakom! Ce bi imel peško! Ca-kam naj koga, ki me zasači in pravi: .Daj puško!* Rea čodno ia mislite, da bi bilo vredno mene!t « je spet "MjepjL »Ia kakšen srnjak, pravim. Kakor veliko tele! Pet metrov pred menoj je planil v gnw»vje,< ae je lagaL »majalo se je, ko je pihnil v grm. Zdaj »pa o«r. nazaj. Skoraj bi ga z golori^ O. če bi nad nikogar ne čakal v borovničev in tudi oe " i P» na Staniščn, kjer vidite « ravni a t *em " i,lo¥k*mi, ker m neka« ile Kadalhvaaie nUkjK) j jt ;«~atjt- »aaisk* 1 t*-■ sa - L-*iea. K« /f jaKst. iH^asii tia. »• w 9r. toke« KJ-iz 9uu sa l! Mtar^f. r.'ea."jic— dna* — jr ii .» pn>tei v Evr*o -i 'ai* C»j»£ai jsaai — Doo»ai«'b< za 1» Jf" tt« zape-;.. k+r 1-* orboi »»»«-.1 U««-Zapteisi pa » i.^1* Maia ia m vpni »a i« iat «xwt.eae f*>- Drfe« v An>?ri» r aoatca sat »?w»i«a. «<»i. rV* »» ror> TOnef. -4« i* aa v En»w Ste ilik Ia IM0. ««». k>« ^ - " ia ir aM» Ki ka&ra V ___t te maia: >AU a»te norda ie otelifc — Oaa: «"* preteatiti! Tadi hmtnott^ ai »J \mk veter ** aetedakaija ^^ v«fc».k ia aate P«««" ia pravi: »Poainte £ To ai tel ftek. ta J« *u "T C8A t&n.U» eaefc mj ki ao — patoma"* po domovini Dogodek današnjih dni Megla, sama gosta megla, ki rosi na velo listje. Kot izmozgana in ostarela stara mati se zdi narava, katere zelenje je zamorila slana. Tu in tam zašeleste suha stebla zrele koruze, iz katerih se izlušči žena s težkim tovorom — polnim košem obranih koruznih storžev. Za njo se zaletavajo drug v drugega otroci a polnimi košarami, vsi drgetajoči od mraza in mokrote. Bose in prstene noge ti&če v mokre eoklje in hukajo v prezeble ročice. Najmlajša dva sta ostala doma, eden v zibelki in Cilka ob njem, .štiriletna rutnenolasa, ki malemu kričaču vneto prigovarja, da mama že pride. Prav sem do njive se razlega jok, zdaj jokata kar oba mladiča. A mama ne sme čuti — preveč ima še danes dela. Sama je ostala, za vse sama. Le kako naj vse naredi, če bi morala poslušati in streči še onemu v hiši, ki kriči. Mož je že štirinajst dni pri vojakih, najstarejši sin je neko noč šel in ga ni videla več. Pač ji je še pisal, da mq je dobro tam v tujini, da bo poslal denarja in sploh same lepe reči. A ona je čitala med vrstami— videla je pred seboj vsega izčrpanega od prenapornega dela. videla ga je vsak hip pred seboj. Otožno so se zarile njene oči v meglo, kakor bi hotele prodreti vse do njegovih oči tam daleč v tujini. Spotaknila se jo ob bučo in se zavedla — zopet je preteklo par sekund; raznežen obraz, ki je pričal o prečutih nočeh in o veliki materinski ljubezni do svojih črvičkov, je zakrknila in sklenila, da sedaj ne bo več mislila, samo delala. A kako? Tu ima pred seboj osemletnega Janezka, ki, kakor da razume trdo življenje, prav resno obira in smuka storže; že solze, porojene od mraza in bolečine na nogi, so se mu posušile. Revna obleka starejšega Pepela, ohlapna in prav nič topla, krije mlado telesce. Treba jo llanele za srajce, nima čevljev in še v cerkev ne more, in tople hlačke — ah, kako naj vse to nabavi za osem otrok. Da bo iz starih nogavic sešila oblekce za Cilko, je sklenila. A drugi? Srce se ji krči ob misli, da se ji bi Janezek prehladil in — umrli In pomisli na vsakega in veako posebej v spoznanju; da bi ji bilo za vsakim zek) hudo, čeprav zdaj ieslo ni kaj dati v lonec. A misel na obupanega soseda, ki ima samo dva, enega gluhonemega, enega polslepega in bebastega otroka, ki pravi, da bi jih imel rajši deset zdravih kakor lc enega takega, ji butne v vest in si prizna: Hvala Bogu, da so zdravi, bo že šlo naprej. Samo da se že kmalu vrne mož. »Ne bova se več prepirala,« sklene že vnaprej. Kake malenkosti so bile nekoč povod „a kršenje miru in soglasja. Zdaj bo drugačel — Voz je poln. Popravi jarem in z zateglim »hej!« odpelje domov. Razočaranje naših sadjarjev (Sv. Andraž pri Velenju.) 2e dolgo nismo imeti tako bogate letine kakor letos. Vse sadne vrste so brez izjeme dobro obrodile. Dasi spomladi ni bilo pričakovati bogatega pridelka, ker je cvetožer uničil mnogo cvetja; pa je vendar to, kar ga je ostalo, nekako izredno uspevalo in nam sedaj v jeseni dalo res obilen pridelek. Ni pa sadno drevje obloženo samo v nekaterih predelih, ampak je v splošnem povsod, kar 6e sicer zgodi redkokdaj. Pa tudi kakovost pridelka je prvovrstna; posebno pri onih, ki so drevje škropili. Ker se je letoB sadje tako dobro izkazalo, so se naši sadjarji upravičeno nadejali, da bodo tudi letos iztržili lepe denarje zanj. Bili so uver-jeni, da bo sadje imelo vsaj tako ceno, kakor preteklo leto, ko se je tako imenitno prodajalo. Pa tokrat so se uračunali. Medtem ko je bila cena jabolkom lansko leto že skoro 4 din, so se letos jesenska sorte do sedaj plačevale največ po 1.50 dinarjev. Pa tudi povpraševanje ni posebno živahno. Ne gredo v denar češplje, ki jib je letos posebno veliko; istotako imajo slabo ceno hr.uške. Zaradi tako slabe kupčije so naši sadjarji precej razočarani. Saj je dosti posestnikov, ki jim je sadje glavni vir dohodkov; sadje jim ob .ugodnih letinah in kadar je dobra kupčija daje toliko, da lahko oskrbijo vse potrebno za dom. Dasi je bila do sedaj slaba sadna kupčija, vendar gojijo naši sadjarji upanje, da bodo pozne sorte jabolk pozneje vendar imele kolikor toliktj primerno ceno. To že potrjujejo izkušnje iz prejS- Iz raznih hraiev Šmartno pri Slovenjem Gradca. Našega življenja doba, od zibeli tja do groba — kai je drugega ko bitev, selitev — ločitev?---Ko odpada listje in zastavi smrt svojo koso, nam pridejo posebno v spomin gornje besede. V kratki dobi treh tednov smo irieli kar šest pogrebov, V črno zemljo smo dejali Antona Šurca, p. d. Avsa, iz šmart-na. Pokojnik je bil znan daleč naokrog kot dober in umen gospodar in izredno bogaboječ mož. Kot vnet član Apostotstva mož je do zadnje bolezni prav redne prejemal sv. zakramente. Vsakemu je rad pomagat v nesreči z besedo, svetom in dejanjem. Preminulo je par dni, pa so zagrebli Marka Brložnika iz Dojrave. — In vnovič so zajokali zvonovi ob prerani smrti 31 letnega Slepca Valentina kot žrtev krute morilke — jetike. Ni se še posušila prst na lopati grobarja, ko je moral zopet kopati jamo — malo jamico za 3 letno Metko Gašper, ki je utonila v Mislinji. Kolika je bila žalost mlade matere, si lahko mislimo; posebno Se, ker so otrokovega očeta dan pred nesrečo vpoklicali k vojakom. — V slovenjegraški javni bolnišnici pa je 68 let star zapustil to solzno dolino Anton Fuchs p. d. Šorman iz Smartna. Z njim smo izgubili moža, ki je bil res na mestu bodisi kot gospodar, kot katoličan in kot sosed. V obče spoštovan in priljubljen se je rad pošalil in prijazno pogovoril. Sveti jim večna luč! Užaloščenim svojcem umrlih pa naše sožalje! Brusnice. Dne 5. oktobra se je preselila iz te solzne doline v večno domovino Alojzija Božič iz Leskovca, stara 24 let, članica Mar. družbe, sestra usmiljenega brata Marjana. Bila je dobra in njih let, ko je cena sadju na pomlad še vedno narasla. Zato ga bodo mnogi spravili v primerne shrambe ter počakali ugodnejše kupčije. Slaba cena Badju je sadjarje primorala, da so ga precej predelali v sadjevec, ki ga bo letos tudi toliko, da je že mnogim začelo primanjkovati posode zanj. Saj ee je še sadjevec vedno lahko prodal; mnogokrat celo lažje kakor vino. Posebno na poletje gostilničarji živahno povprašujejo po njem. Pa tudi posušilo ee je precej sadja. Pri sušenju eo največ prišle v poštev češplje ter žlahtne sorte hrušk. Ko so, sušili, eo si naši posestniki vzajemno pomagali. Mnogi namreč nimajo jjrimernih sušilnih naprav, pa so jim v tem oziru priskočili na " oni, ki razpolagajo s tenti napravami. 42 Gospod Volodijovski »Ali je Azba-bej posekan?« »Melehovič ga je prvi dosegel in rečem ti, da ga je usekal nad ušesom tako, da mu je sablja prišla prav do zob.« »Melehovič je dober vojaki« je rekla Baša. Tu se je obrnila h gospodu Zaglobi: >ln ti, gospod, ali si mnogo izvršil?« »Nisem piskal kakor muren, nisem skakal kakor bolha, tudi ne kakor vrtavka, zakaj tako veselje prepuščam žuželkam, zato pa me tudi niso iskali med mahom kakor gobo, nihče me m za nos vlekel, pa ml tudi ni v usta pihal...« »Nič ne maram gospoda!« je odgovorila Baša In napela šobo, da ji je nehote segala do rožnatega noska. . .. , . j i On pa je gledal nanjo, se smehljal in godel, neprestano se norčujoči »Bila si se hrabro,« je dejal, »umikala si se hrabro, kozolec si prevrnila hrabro m zdaj se bos od bolečine' v kosteh obkladala s kašo, tudi hrabro;. mi pa te moramo varovati, da te s- tvojo hrabrostjo vred ne bodo vrabci pozobali, ker so na kašo zelo lakomni.« »Zfe cikaš na tO, gospod, da bi me Mihael ne vzel več na drugi pohod! Veni natanko!« »Seveda, seveda, prosil .ga bom, naj te vselej vzame , s seboj na orehe, ker srum^nica v em in se veja pod teboj ne zlomi.-Moj Bog, to mi je hvaležnost! Kdo pa j? Mihaela nagovarjal, da b Sla z nami? Jaz! fluSč si zdaj to o<5tam,; zlasti ker mi' tako vračaš mojo naktonjenost Le čakaj, zdaj boš z leseno sabljo sekala Tlevel na h ep-tjovskerri' majdannf Lej, (o je poh«d z«tel Katera drugr bi starega objel«, a t« ujedljivi spak.mi najprej' naredi strah, z4«J se pa še spravlja namel« ....... Baša je, ne da bi mnogo premišljevala, takoj objela gospoda Zaglobo, ki se je tega zelo razveselil in rekel: , . »No, no, priznali moram, da si le nekaj pripomogla do današnje zmage, zakaj vsak izmed vojakov se je hotel postaviti, pa so se strašno divje bili.« r, , »DA, dš,« je zaklical gospod Mušalski. »Celo pasti ni žal človeku, če zrd take oči nanjl« »Vivat naša gospal« je kriknil gospod Nenašinee. »Bog ji daj zdravje!« ...... Gospod Zagloba pa se je nagnil k njej in za-mrmral: »Po slabosti!« •■ . , . . In jahali so veselo dalje in kričali, uverjeni, da se bodo tvečer gostili. Napravilo se je čudovito lepo vreme. Trobentači so zatrobili po praporih, bobnarji so udarili na kotle in z velikim hrupom so korakali v Hreptjov. XXVII. V Hreptjovu sta Volodijovska proti vsakemu pričakovanju našla goste. Prišel je K^pod ^guš ki ie bil sklenil izbrati si tukaj svoj sedež za hekaj mesecev, da bi se jfrpko Melehoviča po^a-ial s tatarskimi ritanojstri Aleksandrovičem, Mo-ravskim Tvorovskim, Kričinskim in drugimi bodisi izmed Lipkov bidisi i*n.e;l Ceremisov, k. so b 11 prešli v sultanovo službo. Gospodu Bogušu se je priključil' stari gospod ' Novoveški s hčerko Fvo slednjič gospa Boska, resnobna žena, prav SS s hčerko, še zelo mlado in izredno lepo go-spodično Zošo Ko *>. vojaki zagledali ženske v pustem in d vjem Hreptjovu, so se razveselili, še C, Si začudili. Tudi one so bile začudene ko m videle gospoda poveljnika in gospo poveluli-kovo Piveffa so si-namreč, sodeč po njegovi obče strašni slavi, predstavljale kot nekakega ve-j , m m pogledom spravlja 1M v etrahf drugo pa ko?orja£njo z večno namršenmii obrvmi in debelim glasom. Tedaj pa so zagledale pred seboj drobnega vojaka s prijaznim in jasnim obrazom — in prav tako drobno in kakor kuka-vička rožnato ženičko, ki je bila v svojih širokih hlačah in s sabljico ob boku bolj podobna prelepemu dečku kakor pa dorasli osebi. Oba pa sta sprejela goste z odprtimi rokami. Baša Je vse tri ženske, še preden so ji bile predstavljene, srčno poljubila, potem pa, ko so ji povedale, kdo so m odkod prihajajo, je rekla: »Rada bi vam, gospa m gospodični, nebo naklonila I Strašno sem vas vesela! Dobro, da vas m po poti zadela kaka nezgoda, kar bi se v nasi pustinji kaj lahko zgodilo. Prav danes smo roparje do zadnjega pokončali.« Ko pa je videla, da gleda gospa Boska nanjo i rastočim strmenjem, se je udarila po sabljici in dodala z veliko bahavostjo: »Tudi jaz sem bila v bitki I Pa še kako! Tako je to pri nas! Za božjo voljo, dovoli mi, gospa, da odidem in se svojemu Spoh,pnmernejepm)ble-čem ter si nekoliko roke Mirujem od km, ker se vračamo iz strašne bitke. Oho, če bi Azba-bej ne bil uničen, bi gospa morda ne dospelasrečnodo Hreptjova, Takoj, se vrnem, Mihael pa bo med tem 6l"Ž S Triu'besedami je Izginila za vratUngU vitez pa, ki je bil ie pozdrav, gospoda Bogm,a in gospoda Novovlejskega, se je približal gospe ^°Sl»Boe mi je d njenein ukazu priporočani svojo službo gospe do-brotnici.« Na'to gospa Boska: , ,, ' »NaJ jo Bog blftffoslovl v Vsem, kakor jO .te blagoslovil v lepoti. Jaz sem Antonija Boska. Ni-senftt?$ta zato sem, da bi zahtevka Od teb«: «o-S,'službo. ampak da bi te na koien h nros|a za pomoč in rešitev. ZdŠka, poklekni »ddj£I f«* »rijazsa z vsakim. zato je bil« fvnoi priljubljena. B.lajT lepa. a oiibBOdi ia Uifaaji ni marata. DoMt iM.aor te je oflt^kt za njo. pa jo»ebe*.u tenis poal.-ral k sebi. «o ji prinesla ve- lik« rož ia vencev. mnogo I/»Ji JO je pn*io kropit »:i bLzm ia da« ia jo tpr°-m ca pokopala**. Bog ms plačaj Rijoi Alojziji daj Ijabi Bo* vetrn mir :a naj ji sveti večna lat'. Inml«. 5a praznik Kristrea Kralja 29. oiso-bra bo prired.i fantovski oisek s sodelovanjem dekliškega kroika svojo prro tetoradao akademija Vsa »ohišji bratska društva rabi 3», naj U dan z oblino udeležbo pokažejo svoje bratstvo. Dobrodošli! tulili Dne 4 oktobra j« t Suhadolab t;.url t starosti 73 let Jote! Peterca. Bil je veren mož. Bog mu bodi mitostljiv sodnik. — V petek 13. oktobra pa je poklical Vsemogočni k sebi ASeševo UJM) iz Suhadol T tU roti I 65 let. Pokojna je mati naših dobrih prometnih delavcev. našeaa občinskega odbornika Franca Petelinkarja. Sro.e otroke je vzgojila » pravem krščansk?-n duhu. Bila je rvesU naročnica Slovenca in drugih naših krščanskih listov Ohranimo jo v trajnem spominu. — Sa i »tj dan. 1J. oktobra, pa je umrli na Breja U3M1 Marjeta Kern. Bila je prav tako verna ia dobro krščansko dekle v« ssoje življenje. — Saj porivajo v miru! Mekinje. Pr»»«e nedeljo cA T sv. raaša in govor. Romarji, prijatelji sv. Križa. vabljeai. Kaka pri Krškem. Na Gmajni je končala živ-ljenski tek Alojzija Metelko. Daviea. ki pooovno ogroža na*o mladino, pa je v prošjem tednu uao-Dobila dvoje mladih življenj. Večni mir! — >IV>-moijabc je ie opetovano opozarjal troje čitatelje, naj ne nasedajo vsakovrstnim klevetam, ki jih Sirijo • prav prozornim namenom ljudje, katerim pride »se prav. da le rušijo slovensko skupno*!. Dajmo lo te upoštevati, pa ne bo ilo podobni m elementom žito tako v klasje. Križka vas pri VU-nji gsri. V sre-lo, dne 11. oktobra j« umrl nagle smrti najstarejši moi Dolenjske g. Janez Erjavec p. d. Jer-kov oče v 92. letu starosti. Bil je vzor poštenega in marljivega čtoreka. Do zadnjega je opravljal skoro še vsa dela. Nepretrgo-mi skozi 33 let je bil župan, bii je tudi porotnik pri tedanjih sodiščih. Imel je do zadnjega zelo dober spomin. spominjal se je doeodkov preko 70 let nazaj. Kot veren človek je bil naročen od početka na Domoljuba, katerega je vedno todi sedaj do zadnjega vsega prebral. Veliko je vedel in tudi veliko sveta je prebodi L Bil je na vseh božjih potih. samo na Sv. Vitarjih je bil 15krat in to velikokrat peS. Za evharistifei koogen je bil todi v Ljubljani. -Nikoli t življenja ni ne pil in ne kadiL Ob priliki birme t tarni cerkvi ao jih pokojni nadikof Jeglič počastili z obiskom, ko *> priili ogledat si podružnico v vasi. Življenje je sklenil dobro pripravljen za večnost — V isti vasi je umrl Matija Zupančič p. d. Lazarjev oče v 77. letu (T f starosti, ki je bil todi župan. Bil je pcJteg ljiv ia kračaoski med. Bog jima daj večno ,'j,, , Naklo pri Kimajo Prr ,i,j, ^ zelo dobro obiskan sestanek JRZ in MJ}^ občino Naklo. .Sestanek je bil v dvorani it> ioie. Na se^taaka je govoril o aoiranje i, nanjepolitičnem pulotaja dr. Anton Meru!.' k' rama ( . . . ^ ^ iz Kranja. Glede notraajepoliiičae^apoloža°ii"il v glavnem poro*al o h mladi " >- *<>V>ni predsednik VfjRZ z« kranjski okru Ciril Murnik iz Kranja. Ldele/enci so s poj,, no»ijo sledili izvajaDjem govornikov in ^ ' zali. da sloji tudi občina Naklo strnjena vKo! rošče»em taboru ia da svojemu vix)i!elju po, polnoma zaupa pri vodstvu oa>e politike. Golnik. V noči med sredo in četrtkom ie okoli ti nenadoma začelo goreti pri po«e,inik( Kalanu 1 rančem, po domače pri Bukovniku, Začela so goreti gospodarska po»lopJd. k, „ obstojala iz hleva, shrambe za vozoie in skoj. nja. V prostorih je bilo poiac sena. slame m listja, kar ie povzročilo, da se je po/ar silno hitro širil. Zdravilišče na Golniku je takoj obvestilo gasilske čete. Na kraj nesreče »o pri. hiteli gasilci iz Naklega. Trstenika. Kranja Križ. Delo gasilcev je silno oviralo [»manj-kanje vode. Vendar *o gasilci preprečili, dt ni zajel po/ar zraven zidane tis«. Vse okoli-Ščine pričajo, da je zanetila požar maščevalni roka. Kalan trpi znatno škodo, ki zna^a kakih 100.000 din ia je le deloma krita z zaTaroial-nino. Na vso srečo »e je reševalcem posrečilo rešiti iz hleva vsaj živino in da je pogorela ie stavba z orodjem, ki ga ai bilo moroče rešiti. Preddvor. Prejša ji teZa božjo voljo.« je govoril, >kaj delal, go-•pa" Saj bi mora! prej jaz poklekniti pred teboj kot veljavno žensko. Govori vendar, gospa, v čem ti morem izkazati svojo pomoč, in kakor je Bog T nebesih, ne bom se mudil!« »On bo to storil, tudi jaz bom od svoje strani pomagal! Zagloba sum! Zadosti veš, gospa!« je zaklieal stari bojevnik, ki ao ga ganile solze žensk. Tedaj je gospa Boska pomignila Zoži. ta pa j« hitro potegnila izza pasa list in ga podala malemu vilezu. T"> Pogledal na pismo in rekel: »Od gospodi hetmana!« Xato je raztrgal pečat in začel čitati: >«eni zelo mili ia ljubljeni Volodijovski! Po gospodu Boguta sem ti poslal svoj odkritosrčni «ekt (ljubezen) ia navodila, ki ti jih gospod BognS peraonaliter (osebao) obrazloži. Zda i pa, bri ko sem po naporih obstal v Javorovu, prid? Ukoj druga zadeva. Ta pa mi je žeto pri srcu, ™ "f** naklonjenosti,-ki jo imam do vt Mtor, če b. le-te pozabi L bi tudi Gospod Bog »ene pozabil Gospod, Boskega. zelo ^tilegi ^.l."'0"^' »ovariSa j« pred nekaj liti M arre ',J"0r0TU P"««" »»oje Pr*i, njima rm^^f^i^"' '» »oien'-« očetom, fisal k gospoda Zlotnickemu na .J*, da so u tudi našli, a Tatarji to ga skrili, uto tudi ni mogel biti predan z drugimi jetniki in gotovo Se doslej vesla na galeji. Ženski sta v obupo izgubili vsako nado in sta že Celo nehali nadlegovati me. Jaz pa. ki sem se pravkar vrnil In vidim njuno neutolažljivo bolest, ne morem Prt?e»,i- d» s* ne bi vendarle lotil kake re* kve. Ti si tam blizu ia »i. kakor vem, sklenil pobratimstvo z mnogimi murži. Pošiljam ti torej ženski, ti pa jima pomagaj. Ptotrovič bo v kratkem odpotoval. Daj mu lisle za pobratimo. Jaz namreč ne morem pisati ne vezirju ne kanu ker mi nista naklonjena; razen tega pa se bojim da ne bi z ozirom na moj list smatrala Boskega za kakšno preimenitno osebo in ne bi zahtevala previsoke odkupnine. Piolroviču priporoči to zadevo b£J n'U Up?vej' da nai n® vrne j« "P^i vse pobratime. Čeprav «o pogani, vendar vedno zvesto drže prisego? do stri resPekt Spoštovanje), j »'cdnj.č kar hočeš; pojdi v Raškov. obljub da ga zamenjaš za tri Imenitneiše može. d™* Ia Bo=,ki naposled vrne, če je živ. Nihče bolje ne po! jna vseh načinov kakor H. saj si. kakor sfiš^T ie sorodnike odkupoval. Bog te blagoslov . ]tz 5 n 3'e Vlljubi™- ker 86 mi neha sr?e .ifj.i^ tvojem gospodarstvu v Hreptjovu sem i a" t je t?mr,že mirno- To 8em pričako "aL L™ na Azbo pazi. De publlcig (v javnih zadevah i U pove vse gospod Boguš. Od vlaške atr.^i ! TL voljo pridnovlecite na nše.,a „kaihrflL^ ^f Preden ^ je Mihael končal. Je ie nrilekl. sala lo takoj navrf ^n^ ™.? J,e p;,1'lvo P»slu-gospe Boeke proSnjol^ P°dprU ^ , »Zlato srce ima gospod hetman!< je zaklicali, objenujoč inoia. >pa tudi mi se ae pokaiema slabše. Mihalek! Gospa Boaka se pomudi pri aa«, dokler ae mat m vrne, ti pc ga v treh mesceh sprovedei • Krima, V treh, aH r dveh. kaj, ali ni re»?c »Ali pa jutri ali v eni uri!« jo je pceJrriil gospod MihaeL Tu se je obrnil h gospe Boski: »Kakor vidii, gospa, je pri mojt leni sklep hiter.« »Naj jo Bog za k> blagoslovi!« je ponovil« gospa Baska. »Zoša, poljubi roke go.-pe povelj-ni ko vi « Ali gospa poveljnikov, nI mislila na lo, bi si dala roke poljubiti, pač pa sta se Je enkrat z ZoSo objeli ker sia se, ns da bi vedeli kako. mahoma vzljubili. »Na posvet, gospodje!« je zaklicala. »*« svet, na posvet pa živo!« , »Živo, ker gori glava!« je zamrmral gospod Zagloba. A Baša. potresajoč s plavim čopom: »Ne gori glava meni, pač pa tema gospema erce od bolečine!« »Nihče se ne prolivi tvojemu čestitemu n>" menu,« je rekel Volodijovski. »treba je le "I* prej slišati podrobno poročilo gospe Boske « »Zoša, povej vse, kako je bilo, zakaj j« ^ •olza ne morem,« je rekla mairona. Zoš« je pobesila od in jih popolnoma zakril« • trepalnicami, potem je kot višnja zardel«; "1 vedela, s čim bi začela, in zelo snm jo je da mora govoriti pred tako številno družbo. Oospa Volodijovska pa ji Je priJl« na po«^-»Zoika, pa kdaj so zajeli gospoda Boskeg«?« , »Pet let je temo, Šestdeset sedmega letM odgovoril« 3 tankim glaakom Zoša, ne da bi mla ivoje dolge vejice i oči. (DaljO S samokresom v roki je zahtevo! od njega denar. Rotarja je neznanec zadel s kroglo prav T čelo in ga nato zavlekel v Savo. Ko je Rotar prišel k zuvesti, je zlezel nazaj na cesto in zopet padel v nezavest. Našli so pa ljudje in spravili do zdravnika v Kranju, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Tam so zdravniki upali, da ga bodo rešili, toda nastopile so komplikacije in Rotar je pred nekaj dnevi podlegel poškodbam. Hopurju doslej še niso dobili. fikofja Loka. Pretekli teden sta se mudila t Skofji Loki profesorja Lojze Potočnik i/. Kranja in Dobrovoljec iz Muribora. Ko sla hodila po cesti, ki vodi iz škofje l.oke proti 2abnici, sta privozila vsak z ene strani poštni avto in kainijon. Poštni avto je vozil sredi ceste, ka-mijon pa pravilno po desni. Ker sta se avto-ečt' mobila srečala prav na ovinku in se v zadnjem trenutku izognila drug drugemu, je kamijon zavozil močno na rob ceste in zbil oba profesorja, ki sta se nezavestna zgrudila v obcestni jarek. Prof. Dobrovoljec je dobil težke notranje poškodbe, zlomljeni ima nogi in nastopil je tudi živčni zlom, tako da so ga morali zve-zati. Prof. Potočnik je dobil nekoliko lažje poškodbe po prsnem košu in po nogah. Oba se zdravita v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Kot smo izvedeli, se je stanje obeh profesorjev precej izboljšalo. Želimo obema gospodoma profesorjema. da ki čim prej okrevala. Cernafo. — Pretekli meaecje umrl 20-letni fant Feliks čibašek, po domače Gorlškov iz Cernuč. Bil je dober fant, katerega ao imeli radi domači in sosedje. Bil je zvest član Fantovskega odseka In' Prosv. drnštvs. Na njegovi zadnji poti so ga spremili fantje v krojih. Prav hvaležni smo pa tudi je-ženakeniu FO, ki je prišel a praporom na pogreb. Težko ga bodo pogrešali domači, katerim je bil v veliko oporo, prav tako ga pogrešata černuški. FQ ia pa Proavetno društvo. K večnemu počitku smo položili tudi Marijo Merčun iz Nadgorice. Bila je zveata in pridna članica dekliške Marijine družbe. Naj jima »veti večna luč. — Fantovski odaek Cer-nuče je tekmoval z odsekom v Grobljah in pa t odsekom na Ježid. Vabimo poštene fante, da se pridružijo našemu Fantovskemu odseku. Velj akem nega ___________________ vem. Pokojnik je bil oče devetih otrok, dolgoi letni naročnik »lJomoljubac in drugih katol. čal. sopisov. Naj v miru počiva! Ostalim naše so-ialje! Podzemelj. Preteklo nedeljo je doživela naša župnija nenavadno slavlie. V srečni družini zidarja Macele Janeza iz Zemlja št. 33, se je rodil deveti sin. Za to redkost je botroval pri krstu Nj. Vel. kralj Peter II. Zastopal ga je pod. polkovnik Janko Ahačič iz Ljubljane. — Prejs-nji mesec nas je zapustil naš nadvse ljubeznivi gospod kaplan Mate Franc, ki si je s svojo dobroto pridobil srca faranov. Odšel je na novo službeno mesto za župnega upravitelja v Mozelj pri Kočevju. Dve leti je bil med nami, a nam se zdi, da je vse prehitro minilo. V slovo smo Wu priredili akademijo. V imenu faranov se je poslovil gospod župnik. Poslovile so se tudi fan tovska in dekliška kongregacija ,kakor tudi pro svetno društvo in fantovski odsek. Naj »as, go_ «pod župnik, roka Vsemogočnega tudi v novi fupniji blagoslovijo! — Minuli mesec je zapustila solzno dolino v 77. letu starosti Zunič Ana iz Vranovič. — Te dni smo opazovali jate lastovk, ki so na poti na jug počivale v naših krajih. - 7.a Martinovo pripravlja izobrazevaU no društvo v. Podzemlju lepo igro. t V Ribnici |e nmrla dne 16. t. m. ob pol 12 gospodična Bobck Marijaniea, sestra g. p. iVladimirja, frančiškan. vikarja pri Sv. Trojici * Slov. goricah. Pogreb blagopotkojne gospodične bo v sredo 18. oktobra. O Poljakih in o Poljski Narod. Poljaki ao zahodnoslovanski narod Poljski narod |« nastal v 10. atoletju na ta način, da ae ja strnilo več sorodnih slovanskih plemen (Poljani, Vislaci, Mazovčani in Harvati (Lehi) itd. v višjo enoto Skupno število Poljakov je 1. 1931 znašalo 28 mihionov. Delijo «e na saverne in južne. K severnim se prištevajo rodovi Mazovcecv, Kačubov, Kujavcev in Podlescev, k južnim pa Krakovjaki, rodkali in Gorali. V mejah predseptemberske poljske države jih je približno 22 milijonov, v Nemčiji 850.000, na Litvenskem nekako 80.00, v Rusiji en milijon, v nekdanji Češkoslovaški največ 120.000, na Francoskem jih ie bilo 1. 1926. 400.000, v Severni Ameriki 3,200.000, v Južni Ameriki pa približno 250.000. Severna Poljska je skoraj izključno poljedelska, v južni je pa poleg poljedelstva važno tudi pašništvo in precej industrije. Važna je domača obrt (tkalstvo, lončarstvo in leaorezbarstvo). Poljaka kmečka hiša. Trdni temelj poljskega naroda je njegov zdravi kmečki atan. Hite poljskih kmetov so ali iz ila ali iz lesa (»bronare), njihove strehe pa iz slame ali tnstičja, samo Gorali v Karpatih imajo strehe in' tla iz lesa (desk). Hiša je navadno postavljena tako, da gleda sleme proti c«ati (ulici)) Po sredi |o deli veža na dva dela. V veži 4ta tudi shramba' In ognjišče s krušno pečjo. Proti cesti je sijajna; •oba, proti dvorišču pa soba; v kateri prebivajo' ki delajo. Gospodarski prostori (kašča, hlevi inr skedenj) ao ob dvorišču. V.'. :< Poljska vaa. Poljske vasi so po večini cestne vasi. V prej r ruskih predelih imajo ozke ulice in hiše so sezi-. ane iz kamna, v prej ruskih pa imajo široke ne-tlakovane ulice in hiše so »bronare«, zadaj so (tena enobarvno popleskine, Slamnate strehe »o mnogokrat vzorčaate, slemena pa bogato okrašena. Poljski Gorali in maloruski Huculi v Karpatih i imajo.. Jeaena koia braz. dimnika. V ravnem pre-, delu imajo maloruake vaai značaj skupinska vasi; poedine kmetije ločijo plotovi. Beloruai v severno-vzhodnem delu predseptemberske Poljske imajo cestne vaai, ceste pa krasijo drevoredi topolov. Poljska mesta. J Poljska mesta so različnega izvora. Nekatera ao že v srednjem veku ustanovili Namci-koloniati, zato imajo deloma poleg poljskih tudi stara nemška imena, druga so se v novejšem času na indu-strajski podlagi razvila iz vali (n. pr. Lodž). Rosi so sezidali nekaj mest po čisto shematičnem načinu (n. pr. Baranoviče). Poljski folklor. Poljska narodna noša je še vseikoz živa, ia domoljubja jo nosi tudi poljsko plemstvo (ilahta). Za to nošo ata posebno značilni zgoraj štiriogiata čepica »rogatka« in suknja »u'anka«. Ženska noša (naglavna ruta, krilo z životcem in predpasnik) prav posebno ljubi žive barva in pisanost ter je bogato izvezena. — Poljaki so jako pobožni, pot sebno častijo Marijo (Mati božja Čenstohovska in Ostrobranska), sv. Petra in domače svetnike: sv. Kazimira, sv. Stanislava itd. —>■ Zelo gojijo svojo narodno glasbo in radi plešejo narodne plešo (polko, mazurko itd). Poljaka. Poljaka država (Rzacopoapolita Polska) je od 1. 1918. do letošnjih aeptemberskih dogodkov ma-rila 366.390 kvadr. km in je 1. 1931. štela 32,000.000 prebivalcecv. Njeni glavni zemljepisni deli so: severno od dolnje Vitle (pod Varšavo) in od Narava se dviga SevernopoLjsko gričevje. Posebno na vzhodu je zelo peščeno, nerodovitno in pusto. Južno od njega sega do Pilice in Vjeprza Srednjepolska ravnina. Varta, Visla ln Bug jo delijo rta več delov. Najbolj rodovitni njen del je Kujavije, ker ima črtio prst. Južno od tega dela se vleče od Šlezija do Visle Južnopoljska planota ter ae nadaljuje v LuMinsko gričevje, južno Volinijo in Podolisko ola-noto. V zahodnem delu je bogata na rudah. Največjo dolžino dftega v Lysi gori. Ta del ia jako rodoviten, posebno tam, kjer je prhlica. Med Južno poljsko planoto in Karpate se je vrinila Gališka nižina, na jugu, so p*, Karpati, podaljšek severnih Alp. V Visoki Ta tri imajo velegonski značaj. Kako se je borita potiska mornarica Poljsko poslaništvo v Parizu je objavilo nekaj podatkov o borbah male poljske vojne mornarice. Ze prve dni se je.razvila pri.HeIu borba med enim poljskim rušilcein in enim ipinonoecem ter 5 nemškimi rušilci. V bitki je bil eden nemških rušilcev potopljen. V naslednjih dneh je 8 nemških vojnih edinic napadlo poljske enote. Tudi v teh bitkah je bil: en nemški rušilec potopljen, eden pa poškodovan. Tretji dan so bile poljske edinice na-, padene od 21 nemških bombnikoc. Pri ter Srilik je edino protiletalsko letalo zbilo 7 nemških letal, ostala letala pa so se odstranila. Poljaki pa so izgubili svojega minonosca. Naslednji dan so Nemci potepM WJf*W£: ga rušilca. Časopisi objavljajo tudi izjavoi angleške admiralitete, de»p|i1J|^jWiWle^ namreč >Grom<, »Bliski« >GS fet>« > Mi h Baltiškega morja in se pridružili angleški mornarici, kjer sedaj opravljajo svojo službo. Kako pri nas In kako drugod Po podatkih za šolsko leta 1937-88 ob-stoji v Jugoslaviji 765 razredpv z nemškim osnovnim poukom, katere obiskuje 88.209 nemških otrok. V teh razredih poučuje, 724 učiteljev, od katerih je 507 Nemcev. Nadalje se vrši pouk. v nemškem jeziku v pe ih meščanskih šolah in to v urniki zasebni tel. v Belgradu, v protestantski zafsebhl meščanski šoli v Zagrebu, v zasebni meščanski šoli v Novem Vrbasu, v državni mešani meščanski šoli v Apatinu (trije nemški oddelki) in v. državni meščanski šoli v Beli Crkvi. V preteklem šolskem letu je obiskovalo te meščanske šole 675 nemških dijakov. V teh šolah poučuje 62 učiteljev, od katerih je 15 iz nemškega raj ha. Nemci imajo zatem zasebno učiteljišče v Novem Vrbasu s 95 dijaki in 14 profesorji in štiri razrede državne gimnazije v Novem Vrbasu s 97 dijaki. V začetku letošnjega šolskega leta so bile odprte nekatere nove nemške osnovne šole. Nemci zahtevajo letos tudi ustanovitev popolne nemške gimnazije. Koliko Slovencev živi v Jugoslaviji Iz Splošnega državnega letopisa za 1.1931 priobčujemo sledeče podatke. Za primerjavo pa navajamo tudi še podatke za leto 1921, tako da bo slika popolnoma točna. Štetje 31.1.1921 31. III. 1931 dravska banovina 958.109 1,077.679 drlnska banovina " ' 3.471 3.226 donavska banovina " , 8.027 moraveka banovina 1-«0Q ""rrf primorska banovina 1-108 savska banvioa .43.468 34.765 vardarska banovina 286 J «" vrbaska banovina 1-632 , X-«« zetska banovina 736 . 1 uprava Wa Bdflriifr 1-470 Jgg --> - - > Vfifevilo 1,019-997 1,135.410 RADIO LJUBLJANA Četrtek, 1».: 7 plošče, 7.15 Napovedi, poročila, 18 Pester spored Rad. orkestra, 18.40 Slovenščina ta Slovence, 19. Nac. ura, 20 Spominski večer Simona Jenka, ob 20 letnici smrti. — Petek, 20.: 7 Plošče, 11 Šolska ura, 18 Ženska ura, 19.20 Nac. ura 19.50 Delo akademske skupine SPD. — Sobota 21.: 7 Plošče, 17 Ot.-oška ura, 18 Rad. orkester, 18.40 Narodoslovne vrednote slov. božjih potov, 20.80 Sveti Birokracij: Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih. — Nedelja 22.: 8 Plošče, 10 Verski govor, 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, 17. Kmet. ura, 19.20 Nac. ura: Prvi naš književni časopis. — Ponedeljek, 23.: 7 Plošče, 18 Zdravstvo: Higiena mladostne dobe, 18.40 Slovstveni spomeniki: Primorska v stoletju reformacije, 19.20 Nac. ura. — Torek 24.: 7 Plošče, 11 Sol. ura: Kaj morajo vedeti otroci o obrambi proll zračnim napadom, 18 Za naše deželaqe, 18.40 Stari Štajerski gradovi, 19.20 Nac ura. — Sreda 28.: 7 Plošče, 18 Mladinska ura, 18.40 Kmet in gruda, 19.20 Nac. ura, 20 Cerkveni koncert. Seznam izžrebanih Številk loterije na Ptujski gori, ' A. Glavni dobitki: Štev. 19805, «55, 5007, 27354, 14455, 4865, 12028. 9488, 13192, 1892, 13942, 26588, 1557, 4052, 10126, 7263, 28517, 30851, 3597, 50216, 10535, 13260, 96707, 7486, 2*764, 10593, 16760, 15226, 22568, 13025, 18066, 30006, 27286, 8787, 19941. B. Ostali dobitki: Štev. 10, 30, 221, 547, 602, 1189, 1253, 1263, 1336, 1416, 1444, 1707, 1760, 1791, 1837, 1890, 1915, 2113, 2260, 2317, 2322, 2356, 2479, 2517, 2541, 2602, 2615, 26%. 2784, 2846, 2940, 3023, 3418, 3782, 3814, 3856, 3879, 3896, 3921, 4076, 4199, 4235, 4362, 4394, 4557, 4599, 4663, 4748, 4761, 4842, 4977, 5094, 5125, 5165, 5285, 5417, 5549, 5588, ,«94, 5694, 5785, 5931, 59«, 5978, 6001, 6065, 6097,1135?, 6377, 6491, 6599, 6601, 6635, 6693, 7196, 72b2, 7280, 7364, 7497, 7521, 7557. 7570, 7599. 7625, 7629, 7662, 7701, 7759, 7924, 7946, 7982, 8146, 8303, 8508. 8649, 8684, 8698, 8817, 8864, 9156, 9458, 9647, 9654, 9718, 10006, 10189, 10206, 10378, 10471, 10687, 10766, 10776, 11041, 11322. 11335, 11374, 11642, 11830, 1(990, 11933, 11993, 12037, 12168, 12399, 12446, 12451, 12562, 12785, 12817, 12828, 12835, 129)7, 13041, 13076, 13215, 13639, 13714, 13818, 13923, 14101, 1415* 14185, 14191, 14357, 14559, 14658, 14695, 14903, 15238, 15250, 15271, 15398, 15466, 15721, 15832, 16138, 16140. 16229, 16354, 16356, 16418, 16432, 16435, 16542, 16605, 16676, 16848, 16966, 16992, 17152, 17191, 17708, 18468, 18602, 18658, 18784, 19263, 19286, 19351, 19361, 19440, 19990, 20015, 20106, 20117, 20158, 20419, 20529, 20923, 20999, 21137. 21284, 21292, 21316, 21*47, 21561, 21704* 21719, 21776. 21795, 21801, 21932, 21937, 21951, 21962, 22117, 22430, 22464, 22476, 22838, 22935. 23106, 23143, 23183, 23404, 23414, 23450, 23609, 23726, 23728, 23982, 23986, 24013, 24356, 24438, 24779, 24917, 25004, 25489, 25499, 25612. 25639, 25649, 25799, 25940, 25987, 26048, 26078, 26132, 26171, 26174, 26)77. 26189, 26244, 26493, 26558, 26559, 26642, 27035, 27046, 27)50, 27)73, 27229. 27246, 27272, 27411, 27450, 27595, 27839, 27880, 27942, 280)4, 28)75, 28256, 28324, 28360, 28374, 28430, 2847* 28829, 28882, 28904, 28937, 29194, 29240, 29283, 29534, 29560, 297«, 29764, 29865, 29995, 30008, 30010, 30068, 30104, 30)09, »157, 30329, 30342, 30382, 30395, 30450, 30469, 30565. 306)0, 30650, 3099* J0997, 16992. Dobitki se morajo dvigniti pri župnijskem uradu na Ptujski gori v roku štirih tednov, po tem roku zapadejo v korist cerkve. trni gaber kupim za takoj ali sa pouk pozimi. Plačilo takoj, tsdi »red posekom. Ponudbe jo potrebno poslstl takoj oa upravo »Domoljuba« pod Številko 10392 MaU oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 6 —. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, aio kupujejo kmetijske potrebščino ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbin« ii ««H oglu« w pUtul« "P"»l- Stavbne parcele naprodaj po 46 din kv. m nasproti Sole na Smartlnski cesti. Več se poizve Vidov-danska cesta S. Hlapca in deklo za vsa kmečka dela sprejme takoj Sem-rajc, Tomačevo 24. Prodam hruskov In orehov les. Naslov v upravi pod St. 1661». čevljarskega vajenca sprejme Jeraj, Za pose - Smlednik. Kravo z drugim teletom, dobro mlekarlco, simen-dolko, prodam. 2agar, Rudnik C, LJubljana. Hlapca h konjem, zanesljivega ln poštenega, sprejmem. V ponudbi navesti dosedanje službe. Martin Plut, Črnomelj Slamoreznico rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Matevž Plkeo, Brezovica i p. Ljubljani. Hneleve tange kupujem. Martin Čase, Radmirje . Savinjska dolina. Vajena in pomotnika za čevljarsko obrt takoj sprejme Jamntk jostp, Podreče, posta Smlednik. Gepelj dobro ohranjen, poceni naprodaj. Albert Franc, Suha S, Kranj. Vajenca za pekovsko obrt sprejmem n vso oskrbo. - Naslov v upravi »Domoljuba«. St. 18457. Moške obleke perilo tn vsa oblačila po priznano nizkih cenah st nabavite prt Preskorju - Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. Dobro kravo s teletom prodam. — Brank, Prebačevo IS, • Kranj,. šivalni stroji Partija konkurznega nakupa prav poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti krl-žanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldne ogled. Žrebico staro S mesecev, prodam. Meze, Črna vas 155, LJubljana. Hlapet priden, vajen konj ln vsega poljskega dela, dobi takoj službo. -Naslov v upravi »Domoljuba« St. 16542. Preklic Marija Marki preklt-cujera, kar sem Izrekla o Bradagku Antonu, vas Hrib, da hodi otroke čakat In pretepat, kar pa nI resnic«, - Srbske sre&i rdečega kriza ln tobačne, ratno »teto, kupim. Ponudbe v upravo »Domoljuba« pod •Tudi druge« It. lim. Pastirja od 11 do 14 let sprejmem. - Demšar Ivan, Slape 1>. D. M. Polje. NAZNANILA Koledar Kmeftks ivoss sa L 1M0 je te dni izSel. Ima nad 800 strsni izbrane vsebine, lične oblike, platnico vezane v platno, svinčnik, ter vso ono vsebino, kakor lani in Se neSteto novih stvari, iiot n. pf.f vse zapisnike za kmetijsko knjigovodstvo (na najboljSem papirju), kmetijsko strojništvo, popolne mere tesanega lesa v kub. metrih in čevljih (kubikih), tabele sa izračunavanje iive teže živine in stoječega lesa — gozdov, telefonske Številke ln naslove vseh, za kmeta važnih uradov in ustanov v Sloveniji, pouk, kako se te- lefonirs In kako oddajajo brzojavke, obrestne ra. čune, najrazličnejša navodila za vse panoge g». spodarstva itdM itd. in Se več praznega papirja kakor lani. V koledarju nI nobenega članka, no. bene nepotrebne navlake, pač pa vse, kar slovenski kmet vsak dan rabil Svetujemo vsem kmeto-valcem, predvsem pa članom Kmečke zveze: Nabavite si letos koledar Kmečke zveze prav vsil Morda Vam bo moral služiti več let kot nepo-grešljiv gospodarski priročnik. Opozarjamo ponov. no, da ga bomo mogli po napovedani ceni — samo 10 din — dajati samo onim, ki ga bodo naročili skupno in pravočasno, najbolje potom Krajevnih kmečkih zvezi Lani je naklada pošla žo v decembru, zato so mnogi ostali brez njega! Po. hitite letos z naročili, dokler je koledarček v zalogi. Pri naročilih posameznih izvodov stane ko. ledarček s poštnino vred 12 din. Naročila naslavljajte na naslov: Kmečka zveza v Ljubljani, Tyr. Jeva c. 38 (Zadružna zveza). V prodaji bodo koledarčki tudi v knjigarnah in papirnih trgovinah po mestih. Cena v knjigarnah je 12 din. NajboljSe sredstvo proti iMtaMM vsstj« (ferš) in - --------- pil strsdk je zeliščno mazilo „OKAMA" Nešteto priznanj od babie in mster. DUM Dobi se v lekarnah in drogarijah. Glavna zaloga lekarna mr. OBLAK, iL Vid nad Uubljano .M',flHftb •fPn Nov redili! prafek »REDIN« sa praiiie. -i Vsak kmetovalec si Isbko hitro in s malimi stroSId sredi svoje prašiče. Zado-stujs ie 1 zavitek ta I praš»8* ter stan*1-sav. udte, po pošti 12 din, S sav. po foM 24 din, 4 tav. po pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin so dobi samo t gornjo sliko. Prodaj« drtfftrfja Rak. IJiMJm*. f ffenka rLI. Na deželi pa prodaja Redin vsaka trgovina. t I)no ». oktobra 1SS9 ob M m J« » 74. leta starosti zaupal v Gospod« i)al dobri o&, odnoano tast ta dedek BazllIJ «le Cecco opekarski mojster. Furlanska ravnina v Ban Daniele ni J« poetlala zibelko ln dajala sonca lil cvetja nje* govim otroikiia letou), pri stricu-dekanu; fua-tovsks leta Je prelivel prt stariilh v zavetja Marije ialostns r Leskovcu pri Krftke.n in pri Njenem oltarju Je sklenil zakon z Mlakarjevo Nežico, nafto nepozabno mamo, ki mu jo prod 16. leti oilftla pripravljat prostor v nebesih: bremena moftkih-očetovskih skrbi mo je 27 let pomagal nositi sv. Marko v Cerkljah ob Krki. a veter iivljenJa mu je potekal pod zvonom sv. Marjete na Prelganju prt Litiji, kjer smo sa 12. oktobra poloilll k večnemu počitka. Prijatelji ln znanci, prosimo, molite za pokoj njegove duiet Vsi pa, ki st« v nalt Mil sočustvovali z nami, osebno ali pismeno, vsi, ki Ste (a spremili na poslednji poti, sprejmite nafto Iskreno zahvalo. Bog Vam plačaj I Valentin, v Kostanjevici, Marija vdova Sturmova, v KrSkem. Francka vdova Novakova, v Krtki vasi, 2 a n 1, na Vibrab, Zini k a, trgovka in gostUnlčirka ns Pretganju. F r a n o e , vodja pisarne «Po botjem svetne v Ljubljani, Tonče, v Strugah. Polde, na Pristavi, Tončka Oaletova v Vevčah, Loj. z e, banovin, cestar na Prcžganju, A n I r a , gospodinja na Prolganju. o t r o e 1. Janko Oale, zet; Marija r. Nečemer. Fanika r. Petrič, Marija r. Golobi«, Lojzka r.'Žagar, ainahe; Adolf, T»ra- Jlca: Tonček. Olglca, Francek, Mictka; Poldek, ote, Mtmlca: Francek - Bazlilj de Ceceo: Anica, Marijoiica S t a r m ; L« d ki, Janez • __Pavel Oale ynnkl. __ Zahtevajte povsod nas list! ^-JL^ftA*!* ■ H ,p'S «•«■!"«»• »D.«.«,!-«, aar.rfnlno, laserat« l> »DomsIJsb«