Primorski Gospodar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici r p Izdaja „Goriško kmetijsko društvo
fteo. 21. | gorici, dne 15. nooembra 1913. Ječaj
Obsegi 1. Rahljanje zemlje z razstrelbo (Nadaljevanje in konec); 2. Gospodarske drobtinice; 3. Poročila; 4. Vprašanja in odgovori ; 5. Književnost; 6. Društvene vesti; 7. Razpis štipendijev.
Rahljanje zemlje z razstrelbo.
Piš» H. Humek. dež. sad. učitelj, v »Kmetovalcu«.;
(Nadaljevanje in konec.) b) D r e v e s n e j a m e.
Pri nas sadno drevje sadimo navadno na travnat svet in marsikdo že vsled tega ne mara kopati širokih jam, ker se mu smili suša. Še več je pa sadjarjev, k imislijo, da zadostuje za mlado sadno drevje kotanja, kamor komaj pomaše korenine. Še danes jih je veliko, ki nočejo vrjeti, da zlasti mlado sadno drevje potrebuje za razvoj r a h 1 e zemlje in da se le v taki korenine povoljno razvijajo in z njimi tudi ostali drevesni deli.
V nobeno drugo svrho ni razstrelba zemlje tako pripravna, kakor ravno za napravo vzornih drevesnih jam. Ce izkopljemo z lopato še tako veliko jamo, bodo korenine vendarle v kratkem času prišle do trdih sten, kjer se ustavijo, oziroma prav težko dalje prodirajo. Vse drugače je pri drevesni jami, ki jo naredimo z 2 patronama dinamona. Površje ostane skoraj neizpremenjeno (toraj ne gre nič ruše v zlo), notranje plasti se pa čez meter na globoko in na par metrov na širjavo z neznansko silo zdrobe in vse križem premešajo. Učinek razstrelbe se ne jenja ob kaki steni, ampak sega v brezštevilnih žilah daleč v okrožje. Skušnje zadnjih deset let so pokazale, da je drevesna rast na tako pripravljenem svetu za 100 in še več odstokov boljša kakor pri drevju ob navadni, recimo pravilni saditvi. Da tako rahljanje spodnjih plasti tudi travi ni v kvar, ampak istotako v korist, ni dvoma.
Kdor toraj hoče z razstrelbo pripraviti svet za nasad, mora najprej z a k o 1 č i t i mesta, kjer bo drevje stalo. Nato naj na
teli mestih navrta zemljo navpično kakih 60—70 cm globoko. Vse drugo delo je isto, kakor je opisano pri rigolanju. Ob navadnih razmerah čezinčez zadostujeta za vsak naboj 2 patroni po 100 gramov. V prav trdi in težki zemlji bi vzeli 3 patrone. kar je pa vsekako veliko. Pozna jesen je najpripravnejši čas za to delo, ki se pa lahko vrši tudi pozimi in zgodaj spomladi. Ko se drevje sadi v razstreljeno zemljo, se narede le takšne jame, da korenine lehko razprežemo na vse strani.
Koliko imamo starejših sadovnjakov, kjer drevje samo še životari in ne donaša skoraj nobenih dohodkov! Korenine so prerasle vso rodno plast, ki je popolnoma izčrpana, z globokej-šimi, trdimi plastmi se pa ne morejo okoristiti. Tako drevje bi se brez dvoma nanovo poživilo, če bi med vrstami razstrelili v gotovih razdaljah od debel, na primer po naslednjih načrtih. Krožei pomenijo drevje, križci pa mesta za razstrelbo.
O		O		o		o	O X O X O X o
	X		X		X		X X X X
o		o		o		o	O X O X O X o
	X		X		X		X X X X
G		o		o		o	O X O -X O X o
Razdalja drevja	Razdalja drevja
6—7 metrov.	8-10 metrov.
Ce bi združili s takim razstreljevanjem še primerno gnojenje, bi bil uspeh gotovo nepričakovano povoljen. Naboji s 100, kvečjemu do 150 g dinamona, bi se morali polagati 1—1.20 cm globoko v n a v p i č n o zvrtane luknje.
Isti uspeh bi dosegli v starejših vinogradih, kjer se je zri-golana zemlja tekom dolgih let že sesedla. Treba bi bilo po sredi med vrstami v globočini 1—1.20 in zemljo razstreliti in sicer na vsaka 2 -3 metre narazen. V ta namen bi zadostovalo za vsak naboj 50 gramov dinamona.
c) Odstranjevanje drevesnih p a r o b k o v (štorov, s t r c 1 j e v).
Kdor je skusil, koliko truda in stroškov provzroča izkopavanje drevesnih parobkov, kjer se hoče gozdnati svet izpreme-niti v kako drugo kulturo, ta bo šele vedel ceniti izstreljevanje z dinamonom. Ogromno delo, s katerim so se prej delavci mučili po cele mesece, sedaj lehko izvršimo v par dneh brez truda, pereče j ceneje in neprimerno bolj c.
Večji parobek se z ročnim izkopavanjem spravi iz zemlje šele z velikim in dolgotrajnim naporom, pa še tedaj le deloma ker večina korenin ostane v zemlji. Parobek se izkoplje cel, in če ga hočemo rabiti za drva, treba je zopet precej sile, da ga raz-sekamo. Na mestu, kjer je stal, nastane razmeroma velika jama, ki se more zopjt zasuti, kar zopet provzroči gotove stroške. Dinamon izdere parobek iz zemlje v trenutku, popolno-m a z vsemi koreninami vred, obenem ga pa raztrga v več kosov, zemljo pod njim in okrog njega na široko razrahlja in nastalo jamo zasuje.
Parobke, ki imajo srčne korenine in take, ki merijo od 30 kvečjemu do 60 cm v premeru, iztrebimo navadno z enim naboje rn. V to svrho se napravi s primernim orodjem (železnim drogom in kako prav majhno motikico) med dvema koreninama kot roka močan rov noter do podsrede parobka. Ta rov se na koncu nekoliko razširi v primerno votlin o. Sedaj se pa nabije in sicer tako, da položimo v votlino v v o d o r a v-n i legi najprej 2 ali 3 n e o p r e m 1 j e n e patrone, na te enega, ki je opremljen z užigalno kapico in vrvico, navrh tega položimo pa še toliko neopremljenih patron, kolikor mislimo, da jih bo treba. Paziti moramo, da se posamezne patrone tesno prilegajo druga na drugo in da ne pride med nje prst ali blato. Sedaj najprej votlino prav previdno zatlačimo z drobno prstjo, istotako rov kolikor mogoče trdno zapehamo, vendar ne tako. da bi delali preveliko silo. Posebno se mor a m o strogo varovati, da ne udarjamo s kakim trdim predmetom v opremljeno p a t r o n o in užigalno v r v i c o.
Mr-ožina razstreliva se ravna razen po velikosti parobka tudi po v r s t i 1 e s a in p o z e m 1 j i. Hrastov parobek v močni, ilovnati zemlji se drž igotovo trdneje, kakor jelov što; v kaki peščeni puhlici. Skušnja kmalu izuči, da znamo presoditi s precejšno gotovostjo, koliko razstreliva je treba vzeti v posameznih slučajih.
Za razstrelbo parobka v premeru do 50 cm večinoma zadostuje 3—5 patron po 100 g, za vsakih 10 cm prirastka na premeru moramo dodati 1 -2 patroni.
Učinek eksplozije je pri razstrelbi parobka veliko ne-v a r n e j i kakor pri rigolanju zemlje, ker tu pri močnih nabojih
sfrče večji in manjši kosi parobka visoko v zrak in padajo včasih na tla v precejšni daljavi od strelišča.
Izkušnje so pokazale, da se je treba pri razstrlbi parobkov umakniti 120- 150 metrov daleč. Če je več delavcev (ali gledalcev), naj se nikar ne vstopijo v gruče, ampak naj se razkro-pe posamezno na vse strani.
Močne, nad 60 cm debele štore, zlasti če imajo globoke srčne korenine in tiče v težki zemlji, razstreljujemo z dvema, t r e m i, ali š e v e č n a b o j i. Seveda se morajo ti naboji raz-počiti vsi nae n k r a t, ker edino tako je učinek popolen. Istočasno razstrelbo dosežemo pa le z električnim užigalom in s f u 1 m i n a n t n o u ž i g a 1 n o v r v ic o. Popolnoma brezuspešno bi bilo, če bi poskušali doseči z navadno užigalno vrvico istočasno eksplozijo dveh ali še več nabojev. Eden bi se raz-počil gotovo prej ko drugi, in pri odprtini, ki bi jo naredil, bi puhnili na dan naslednji streli, ne da bi količkaj učinkovali.
Za istočasno razstrelbo več nabojev pride v poštev za naše razmere edino le f u I in i n a n t n a vrvi c a, ki je bila omenjena že večkrat. Kakor že povedano, je njena uporaba zelo pri-prosta, do skrajnosti varna in učinek absolutno zanesljiv.
Štor, ki ga nameravamo z več naboji izstreliti, podkopije-mo z dveh, treh nasprotnih strani. Posamezne rove in d u p-line (podkope) napravimo tako, kakor je bilo povedano že prej pri razstrelbi z enim nabojem. V vsako duplino položimo v vodoravni legi najprej dve, tri n e o p r e m 1 j e n e patrone, potem pa enega opremljeno s fulminantno vrvico in navrh dodenemo po potrebi še dva ali tri n e o p r e m 1 j e n e. Nato podkope prav čvrsto zapehamo s prstjo (najbolje ilovico ali glino) s pomočjo močnih lesenih drogov. Tu je izključena vsaka nevarnost, ker ni v nabojih užigalnih kapic in je treba samo paziti, da se fulminantna vrvica pri nabijanju ne poškoduje. Ko so vsi naboji gotovi, privežemo posamezne konce vrvice, ki gledajo iz podkopov, na drug skupen košček fulminantne vrvice, da pridejo tako vsi naboji med seboj v zvezo.
Konečno vložimo na poljubnem mestu fulminantnega omrežja užigalno kapico, ki je opremljena s kakimi 80 cm dolgo navadno u ž i g a I n o vrvico. Treba jo je namreč tesno zadrgniti na tistem koncu, kjer se nahaja
r a z s t r e 1 n a z m e s. Če sedaj na prostem koncu zapalimo užigalno vrvico, ki je vložena v kapico, imamo dovolj časa, da se umaknemo zadosti daleč. V trenutku, ko užignala vrvica pri-gori do kapice, se razpočijo istočasno vsi naboji.
Na ta način lehko z enkratnim zažigom in z eno samo užigalno kapico istočasno sprožimo neomejeno število nabojev, ki so opremljeni in zvezani med seboj s fulminantno vrvico. Tako na primer prav lehko z istočasno eksplozijo izstrelimo po več štorov naenkrat, zlasti če stoje prav blizu drug pri drugem in so med seboj zvezani s svojimi koreninami.
\ sa opisana dela in priprave za rahljanje zemlje itd. z varnostnim razstrelivom so sicer zelo priprosta in lehko umlji-va, vendar je nujno priporočati, da se vsakdo v svoj lastni prid prej praktično i z v e ž b a, preden sam začne ratibi razstrelivo v označene svrhe. Zato prireja kmetijski družba po deželi enodnevne poučne tečaje, ki naj bi se jih udeleževali le gospodarji, ki nameravajo rabiti razstrelbo, in pa take osebe, ki bi proti plačilu izvrševale tozadevna dela. Poleg tega je pa pisec teh sestavkov vedno pripravljen pismeno ali v časopisju dajati potrebna pojasnila.
Zaradi popolnosti tega opisa naj navedem še zakonska določila glede ravnanjaz varnostnimi razstrelnimi snovmi.
Odredba notranjega, trgovskega, železniškega, kmetijskega in finančnega ministerstva, sporazumno z vojnim ministerstvom z dne 19. maja 1899. o ravnanju z varnostnimi razstrelnimi preparati, ki spadajo pod smodniški monopol.
^ 1. Predmet te odredbe tvorijo vsi tisti k smodniškenni monopolu spadajoči razstrelili preparati, ki se razpočijo le z močnim razstrelnim užigalom in pridejo vsled tega v promet z izrecno označbo »varnostni« razstrelni preparati.
Kot močna razstrelila užigala pridejo v zmislu prejšnjega odstavka v poštev nazstrelne, užigalne kapice in električna užigala pri podkopih.
S 2. Varnostne razstrelile preparate smejo prodajati razen dotičnih vojaških zavodov le koncesijonirani založniki smodnika.
S 3. Varnostni razstrelni preparati se morajo do uporabe braniti strogo ločeno od razstrelnih užigal.
V to poklicani nadzorovalni organi morajo na to posebno paziti.
§ 4. Razpošiljanje varnostnih razstrelnih preparatov ni podvrženo za druge eksplozivne predmete veljavnim predpisom, razen omejitve, ki se pokaže iz § 3.
Vlagati (za razpošiljanje) se morajo ti predmeti v sode, zaboje ali kovinske posode.
§ 5. Shranjevati se morajo tudi varnostna razstreliva v zanesljivo zaklenjenih shrambah. V ostalem je hranenje podvrženo v § 3. omenjeni omejitvi.
§ 6. Zavitki, v katerih so patrone s temi preparati in tudi zunanje posode so zaznamovane. V ta namen imajo zavitki in posode plakate, ki kažejo, kakšne vrste je preparat, da je iz erarnega založništva in pa naslednjo opombo: »Za ta varnostni razstrelni preparat veljajo določbe ministerske odredbe z dne 19. maja 1899 (d. z. št. 96)«.
Na vnanji posodi so plakati tako pritrjeni, da se morajo raztrgati, ko se posoda odpre.
§ 7. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor niso kaznivi po zakonih vsled ministerske odredbe z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198., z denarno globo do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Dendrin ali v vodi raztopen karbolinej. Ta v vodi raztopen izdelek se da mešati z vodo v poljubnih množinah. Voda, v katero se je karbolinej zlil, dobi mlečnato barvo ter se rie zgosti ali zje, kakor se zjejo marsikatere druge raztopine, zato se tudi ni bati, da bi se škropilnica z njim zamašila. Za škropljenje se , uporabi lahko škropilnica za škropljenje trt. Če se hrani karbolinej v dobro zaprtih posodah, ohrani svojo moč več let. Preden se ga rabi, naj se dobro premeša in zlije nato šele v primerno množino v nekoliko mlačne vode; posebno dobra za to je deževnica. Za pokončevanje mrčesa in rastlinskih zajedalk v
GOSPODARSKE DROBTINICE.
zimskem času priporočajo nekateri 10 do 15. za pokončevanje gosenic 5, zoper raka na drevju pa .30 do 50 odstotno raztopino.
Pendrin je, kakor so dosedanje skušnje na Goriškem pokazale, zanesljivo sredstvo za zatiranje mrčesa in rastlinskih zajedalk na sadnem drevju, kakor: krvavih in ščitastih ušic, goseničje zalege, jabolčnega molja, zoper raka, mah, lišaje in glivico, ki provzroča grintavost sadja.
To tekočino se sme uporabljati samo pozi m i, ko je drevje golo, kajti, če se poškropi zeleno drevo z njo, listje opali. Če se prav hoče uporabiti pri zelenem drevju za pokončevanje živalskih in rastlinskih parazitov poleti, potem se sme namazati ali pa poškropiti z njim samo deblov in vejni lubad.
Za prvo zimsko škropljenje, naj se uporablja 10 do 15, za pomladansko škropljenje in sicer, preden drevje požene, pa 2 do 5 odstotna dendrinova raztopina. Za koščičasto sadno drevje je uporabiti šibkejšo, za pečkato pa močnejšo raztopino.
To sredstvo se dobi pri »Goriškem kmetijskem društvu« v Gorici.
Pazite ,ko kupujete umetna gnojila! — Pod tem naslovom piše »Gospodarski list« to le: »V neki vasi v Slavoniji smo našli oglas neke banke — katere, to obdržimo zase — s katerim ponuja superfosfat »vsebujoč 16%, s katerim se gnoji v jeseni ali pa zgodaj spomladi in ki, je poleg tega tak »da se zamore raztopiti samo pri obilnem dežju.« Cena metričnemu centu tega superfosfata je po 9 kron v tvornici; samo v slučaju, da se naroči cel vagon, potem se postavi ta superfosfat na postajo, kjer biva naročnik, po 9 kroti.
Ko smo to prečitali, se sami nismo spoznali v tem, da ni li to morda nevednost, nesramnost in pa prefriganost, vsled katere bi moral trpeti gospodar, ki bi ta prečuden superfosfat kupil. Nevednost ali nesramnost obstoji v tem, da se ponuja superfosfat za visoko ceno 9 kron in se celo priporoča ljudem brez vsake izjeme, da naj gnoje z njim v jeseni, češ, »da se zamore r aztopiti, samo če obilno dežuje«, potem ko je sploh znano, da se superfosfat zelo lahko topi. t. j., da se njegove hranilne snovi hitro raztapljajo. Prav radi te lastnosti se sme raztrositi superfosfat le malo časa pred sejanjem in sicer le spomladi, ker bi se vse reciilne snovi v jeseni raztresenega superfosfata že v jeseni popolnoma raztopile, ter spojile z apnom, katerega se na-
haja več ali manj v vsaki naši zemlji, nakar bi postale teže pristopne rastlinam in bi se superfosfat v svojem učinku sploh prav nič ne razločeval od Tomasove žlindre. Na to bo treba gospodarje, ki kupujejo umetna gnojila, vedno opozarjati in priporočati, naj kupujejo raje kakšno drugo umetno gnojilo, n. pr. Thomasovo žlindro i. d. e.
Ako bi se gospodarjem, ki že tako dobro ne poznajo posameznih umetnih gnojil, kar naravnost priporočalo, da naj raz-trošajo superfosfat uže v jeseni, učinila bi to skoraj gotovo večina njih, raztrosili bi superfosfat tam, kjer ga ni treba in vrini tega še o neprimernem času. Seveda ni možno niti govoriti v tem slučaju o kakem uspehu umetnih gnojil, nakar bi začelo zabavljanje, češ, saj niso umetna gnojila nič vredna, da je to sama sleparija itd.
O tej priliki računa ta banka na lahkovernost gospodarjev še v drugem zmislu: ona ponuja superfosfat z »vsebino« 16'v. Česa, da vsebuje superfosfat 16%, v tem oglasu ni povedano, zato pa je sestava lahko taka, da ni v superfosfatu nič rastlinskih redilnih snovi, dasiravno je važno, da se gospodarjem - kupovalcem p o u d a r j a — j a m č i, da je redilna snov lahko v vodi r a z t o p n a f o s f o r o v a kislina.
Ako se upošteva vrhu tega še visoka cena 9 kron, po koji ponuja banka svoj superfosfat, toraj odstotek vsebine po 56 vinarjev, potem ko prodaja n. pr. naše društvo superfosfat, z a-j a m č e n s 16 do 18%. v vodi raztopne kislin e, odstotek po 49 vinarjev, je jasno in prav nujno potrebno, da je vsak gospodar, ki to umetno gnojilo kupuje, zelo oprezen. Najbolje ie, ako si nabavijo gospodarji to blago vsakrat le potom svojih organizacij - gospodarskih društev, katerim je mnogo ležeče na tem, da dobe gospodarji zanesljivo blago in po ceni, katere je dobro blago v resnici vredno.
Pravi gospodar pogleda najprej kakšno je blago in šele potem vpraša, koliko stane!
Kdor je vinski mošt ali vinsko drozgo sladkal ali jima dodal sladkorja, ali celo samo prosil za dovoljenje, da bo smel dodajati sladkor, ta naj si dobro zapomni to-le. Kdor je svoj mošt ali pa z d r o z g a 1 i c o slad-
k a I al s sladkorjem z b o 1 j s a I, kakor tudi oni. ki je dobil dovoljenje za to, a je nameravano dodajanje sladkorja opustil, je d o I ž a 11 sporočiti to c. k r. okrajnemu glava r s t v u n a j-kasneje do 15. d e c e 111 b r a t. 1.
To sporočilo je koleka prosto in se napravi po onem vzorcu, ki smo ga priobčili na 290. strani »Prim. Gospodarja« v letu 1910. pod naslovom: »Kako se ima napravljati vino o letošnji tr-gatvoi«.
Ali si že pognojil svoj travnik? Po našem mnenju je treba našega kmetovalca večkrat nadlegovati s tem vprašanjem, kajti ravno travniki so ona kmetijska kultura, ki se večinoma preveč zanemarja. Da se zadobi mnogo tečnejše seno, in sicer na nižavskih kakor tudi na hribskih travnikih - senožetih, to bi morala biti prva skrb vsakega kmetovalca, posebno onega, ki uporablja to krmo za lastno živino. Da se pa to doseže, je treba, da se pognoje ta zemljišča s Tomaževo žlindro in obenem s kakšnim kalijevnatim gnojilom. Na vsak h a površine naj se raz-tiosi po 500 do 600 kilogramov Tomaževe žlindre in ako je zemlja zvezna, travnik zanemarjen, naj se raztrosi prva leta ceio kakih 800 kg žlindre na vsak hektar. Kot kalijevnato gnojilo naj se uporabi kajnit ali pa 40% kalijeva sol. Če se uporablja za gnojenje travnikov kajnit, vzeti ga je treba za ha 500-700 kg, 4( odstotne kalijeve soli pa zadostuje 150 do 200 kg.
Z zimskim obrezovanjem sadnega drevja se prične lahko žc v jeseni, kakor hitro je listje z drevja odpadlo. S tem obrezovanjem se lahko nadaljuje skozi celo zimo in dotlej, dokler, začne drevje poganjati. Če je nastopil pozimi prehud mraz, naj se one dni, dokler ta mraz traja, z obrezovanjem preneha. Ako so veje in mladike pregoste, naj se posebno šibkejše in druge močnejše veje, ki se v drugimi križajo ali druga ob drugo drgajo odstranijo. Tam, kjer zajci sadno drevje pozimi radi 0-glojajo. naj se puste odrezane veje čez zimo pod drevjem, kajti, ker dobe zajci njihov živež na odrezanih, po tleh ležečih vejah, puščajo debla na miru.
Z mahom porasteno drevje naj se ostrga z drevesno str-guljo in močno žičnato ščetjo osnaži, ostrga naj se pa tudi mrtev lubad, a pazi naj se, da se zdrav lubad ne rani. Vse, kar se je z
drevja postrgalo, naj se pograbi na kup in sežge. Konečno naj se deblo in debelejše veje narnažejo z apnenim beležem.
POROČILA.
Štipendij za obiskovanje mlekarskih tečajev na Vrhniki (Kranjsko). C. k. namestništvo je sporočilo »Goriškemu kmetijskemu društvu« z dopisom z dne 6. novembra t. I. pod št. II-573/6-1913, da je dovolilo c. k. poljedelsko ministerstvo. z odlokom od 25. oktobra t. L, štev. 43810, znesek 900 kron. ki se ima uporabiti po tem društvu za štipendiranje dveh kmečkih deklet in 2 mladeničev, bivajočih v pokneženi grofovini goriško-gra-diščanski in ki bi se obvezali obiskovati petmesečni teoretično-praktični mlekarski tečaj na vrhniki V letu 1914.
Ker so ti tečaji za povzdigo našega mlekarstva izredno velike koristi, posebno pa za gorati del naše dežele, in se nudi sedaj našim kmečkim dekletam oziroma mladeničem jako ugodna prilika, bodisi glede teoretične kakor tudi praktične izobrazbe v modernem mlekarstvu, zato jih še posebej opozarjamo na današnji razpis štipendijev in toplo priporočamo naj uporabijo to ugodno priliko.
Odredba tržaškega narnestništva v obrambo zoper nesreče pri kmetijskih strojih. - Tržaško e. k. namestništvo je izdalo naredbo, ki stopi v veljavo 11. februarja 1914. in s katero zau-kazuje pri vseh kmetijskih strojih varnostne odredbe v obrambo preti poškodovanju oseb, ki imajo opraviti pri kmetijskih strojih. Naredba. ki je podobna odredbam deželnih namestniš-tev na Niže Avstrijskem, Solnograškem. Moravskem in v Šle-ziji, je zelo važna, posebno zato. da kmetovalci lažje iti tudi ceneje pospravjio svoje pridelke, pa tudi zato, ker je dandanes na kmetih občutno pomanjkanje delavcev. Gotovo pa je. da se. pri takih strojih, ki imajo razna rezila in zobčasto kolesje, zgodi mnogo nesreč vsled neprevidnosti ali pa vsled nesrečnega slučaja. Res je tudi, da so mnogoteri stroji tako napravljeni, da se tisti, ki ima opraviti z njimi, prav lahko pri vsi pazljivosti telesno poškoduje in scer tako občutno, da postane za celo svoje življenje za delo nesposoben. Tržaško namestništvo zahteva, da je vse zobovje in kolesje pri strojih solidno pokrito, da so
namreč rezila tako urejena, da delavec, ki s strojem dela, ne more med delovanjem stroja nikdar doseči rezila. Določno in strogo prepovedano je med tekom stroja stroj rnazati, natikati na kolesje jermene. Tudi je prepovedano, da bi se strojem med o-bratovanjem približali ljudje, ki strojev ne poznajo in taki, ki nimajo pri stroju ničesar opraviti. Pri strojih za napravo reza-nice ali slamoreznicah morejo biti napravljene okrog strojev o-graje in sicer takšne, da je nemogoče otrokom igrati se s strojem, poskušati ga. Ta odredba se razteza na vse kmetijske stroje. Lastnik stroja je dolžan priskrbeti pri vsakem stroju varnostne naprave in skrbeti za to, da so vedno v dobrem stanju. Ako je lastnik stroja svojo dolžnost glede varnostnih naprav izvršil in nato stroj izročil delavcu v uporabo, potem je slednji odgovoren za vse nesreče, ki bi se pripetile in sicer zapade kazni od 2 do 200 kron globe ali pa 6 do 14 dni zapora.
Podrobnejšo razpravo o ti odredbi priobčimo v eni prihodnjih številk.
Kako je kazalo sadje in grozdje v avstrijskem državnem zboru zastopanih kronovinah in deželah koncem oktobra 1913.
- Iz uradnega poročila c. kr. poljedelskega minsterstva posnemamo to-le:
Stanje s a d n i h 11 a s a d o v. Peškato sadje je ostalo v oktobru, bodisi glede množine kakor tudi glede kakovosti, na onem stališču, v kakršnem je bilo v pretečenem mesecu.
Oljkini nasadi v Istri kažejo ugodno; v Dalmaciji se pričakuje vsled odpadanja oljk po parazitih le prav revno letino.
Mladje sadnega drevja je nasploh dobro dozorelo, zato pa se je nadejati, da tudi dobro prezirni.
Stanje vin ogrado v. V severnih vinorodnih pokrajinah je izpadla trgatev, in sicer na Niže Avstrijskem. Spodnjem Štajerskem, Moravskern in Češkem, večinoma pod srednjo, mero, nasprotno pa je izpadla trgatev v Ljutomersko-Ormož-kem vinorodnem pobočju na Spodnjem Štajerskem, na notranjem štajerskem in večidel tudi na Kranjskem dobro. Dobrota moštov je sicer nekoliko pod srednjo, nadkriljuje pa ono prošle-ga leta skoraj skozinskozi znatno.
Cepljenke v trtnicah se vsled neugodnega vremena v tem letu niso posebno krepko razvile, zato pa ne bo materijal mar-
sikje popolnoma odgovarjal. Les v pridelovalnih vinogradih kaže biti zdrav in primerno razvit za bodočo trgatev.
Sadna in vinska letina*) v tekočem letu ni bila posebnu ugodna. Peškatega sadja se je pridelalo nekoliko pod poprečno množino zadnjih let; marelice, breskve in orehi so se sploh slabo obnesli. Vinogradniki so zaključili svoj račun, in sicer kai se množine tiče, z nezadostno trgatvijo iti s pridelkom, ki je komaj srednje dober.
Kmetijski svet. - Kakor smo doznali, bo imel kmetijski svet svojo sejo v petek. 28. in v soboto, 29. novembra 1913. v sejni dvorani nižeavstrijske deželne hiše (Dunaj, I. Herrengas-se 13). Na dnevnem redu je 13 prav važnih točk.
Tretji poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo v Avstriji. —
Z ozirom na ugoden uspeh, ki ga je dosegla »Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug« na Dunaju v letih 1910. in 1911. s piirejenima poučnima tečajema, priredi tak tečaj tudi napočetku leta 1914. Tečaj se prične 2. januarja 1914. in bo trajal štiri mesece.
Namen tega tečaja je poučiti in temeljito izobraziti na vsem polju kmetijskega zadružništva mlajše zadružne uradnike, oziroma takšne osebe, ki bi hotele nastopiti službo zadružnega uradnika.
Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se obrne do »Allge-meiner Verband landvv. Genossenschaften in Oesterreich« -Dunaj, Vili. Langegasse 74. Spored tega tečaja se dobi pri »Gor. kmet. društvu«.
*) Nižu Avstrijsko izkazuje splošno slabo, nemško južno Tirolsko dobro in prav dobro, italijansko južno Tirolsko srednje dobro in slabo. Preda-relsko prav slabo, notranje Štajersko dobro ter srednje dobro, spodnje Štajersko srednje dobro in slabo, Kranjsko srednje dobro, Goriško-Grvdiščanska dobro in srednje dobro, Trst in Istra (izvzemši otokov) dobro in srednjo, Kvar-nerski otoki (Krk, Črez, Lošinj) dobro in slabo, Dalmacija srednjo, Češka nižava slabo, Hebsko s Tepelskim in Srednjim pogorjem slabo, južno Moravsko slabo in srednjo, vzhodna Galicija slabo ter prav slabo in Bukovimi prav slabo trgatev.
Vprašanja fn odgovori.
V p r a sanje: Želel bi vedeti, ali se dobi pri nas v Avstriji kakšna taka šola, v kateri bi se izučil lahko bolj priprost človek
-> ^ o
.300 -
v skapijanju domače živine, kajti pri nas nimamo nobenega takega človeka razun živinozdravnika, ki bi bil sposoben za tak posel. Nadalje bi želel tudi vedeti, ali bi smel v tem poslu izučen človek, ne da je živinozdravnik, opravljati ta posel ne le pri lastni, ampak tudi pri živini drugih živinorejcev? (K. D. n. O.)
Odgovor: Šole, v kateri bi se zamogel priprost človek naučiti speeijelno le skapljanja domačih živali, v Avstriji sploh nimamo. Te obrti se zamore oni, ki to želi, naučiti pri kakšnem praktičnem skopitarju. Nekdaj je bil tak praktičen skopitar, ki je izvrševal ta posel, na Goriškem, v Staremselu pri Kobaridu. Obrnite se do tamošnjega županstva, da poizveste za naslov, ako nameravate koga poslati k njemu v prakso. Ta obrt je prosta obrt in kdor jo hoče izvrševati kot tako, mora imeti za to dovoljenje od pristojne politične oblasti prve instance (okrajnega glavarstva). To dovoljenje pa velja v prvi vrsti le za okraj, ki spada v področje one oblasti, katera je to dovoljenje dala; vendar pa se razširi ta pravica lahko tudi na okraje, ki spadajo v področje drugih političnih oblasti, ako te v to privolijo.
Podrobnejša določila, tičoča se odredbe glede skapljanja ali rezanja živine dobe se v 6. štev. »Prim. Gospodarja« z dne 31. marča 1911., stran 94.
Gospodarska smotra. Pred kratkem je izšla 7. številka tega kmetijskega časopisa z naslednjo vsebino: Rasprave i članci. Mile Novakovič: Savremani uzgoj bilja i stoke. — Dr.
V	1 a d i m i r N j e g o v a n: Izvještaj kr. hrv. - slav. zemaljskog agrikult.-kem. zavoda u Križevcima za g. 1912. — Bilješke iz prakse. Stjepan Jurič: Massey-Harrisov kultivator i kon-serviranje zimske vlage kod proljetna sjetva. - Stjepan Jurič: Zaračunenje sprežnih radnja u gospodarstvu. — Listak. M. Urbani: Gospodarsko školstvo u austrijskim zemijama u školskoj godini 1912/13. — M. Grioci: O koloidima u zemlji. K. Popovič: Jedna predodčba Liebig-ovog pravila minimuma. — V. Š. Povijest katastra v Hrvatskoj. Književnost: Dr.
V	ladimir Njegova n: Izvještaj o radu kr. hrv.-slav. zem. kem.-analističnog zavoda u Zagrebu. — Dr. L j. P r o h a s k a: Svinje na ovogodišnjoj putujočoj izložbi njemačkog gospodar-
KNJIŽEVNOST.
skog društva u Strassburgu. - - VladimirSteiner: Grund-lagen unserer Fleischversorgung. — M. Prelaz od paše na staj-sko hranenje. — M: Gnojidebeni uspjesi u vinogradima. — M: Porast i uporaba gospodarskih strojeva. - Autoref: Vladimir Njegovan: Enthiilt die Milch Phospahtide?
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. - Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potreb ščine:
Amonijev sulfat z 2Q1k% dušca, posušen in semlet kv. po 38 K, kg pa po 40 vin.
Kalijevo sol 42 odstotno kvintal po 13 K 50 v;
Superfosfat s 14—16% v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K;
Tomaževo žlindro znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno 16% po 6 K 24 v in 17% kv po 6 K 62 v in 18% po 7 K.
Fichtenin agra, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih 1U kg po 1 K;
Orehove semlete tropine zajamčene s 56% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred.
Klajnoapnoin sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citratno raztopne nad 90%, na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, na drobno pa po 28 v kg,
Dendrin ali v vodi raztopni karbolinej za pokončevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju v zimskem času kg po 80 vin.
A m e r i k a n s k o lepivo »'T ree S t i c k y« za Iovenje malih pedicev ali črešnjevih črvov, angleški funt po 2 K 30 v;
P a p i r za n a s t a v 1 j e n j e 1 e p i v n i h o b r o č e v ali pasov, na katere se namaže lepivo za Iovenje pedicev, kg po 60 v:
Seme prav zgodnjega in zgodnjega graha, prvi po 1 K 80 v drugi pa po 1 K 50 v kilogram.
Društvene vesti.
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi sol za živine. različna jeklena orala, slamoreznice, trtne škropilnice itd.
Sprejemajo se tudi naročbe na cele vagone Tomaževe žlindre in sicer do 30. novembra t. 1. V celih vagonih (10.000 kg) se oddaja žlindra po naslednjih cenah: 16% po 5 K 44 v. 17% po 5 K 78 v in 18% po 6 K 12 v.
Cene za žlindro na debelo ali na cele vagone je razumeti franko postaja Trst, t. j, naročnik plača le toliko vozarine. kolikor bo znašala iz Trsta do doma, dasiravno dobi žlindro naravnost iz tvornice. Da se naročniku pri obračunu preveč plačano vozarino odbije, naj predloži društvu takoj po prejemu vozni list.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko tu navedene kmetijske potrebščine po zgoraj navedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras« v Sežani.
Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospodarske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. Dr uštvo ima v svoj i zalogi le one kmetijske potrebščine, ki so navedene v »P r i m. Gos p.«, zato naj se onih predmetov, ki niso v njem navedeni, sploh ne zahteva.
Podpisano društvo razpisuje štiri štipendije in sicer dva štipendija za dekleta in dva za mladeniče, ki bi obiskovali v letu 1914. petmesečni teoretično - praktični mlekarski tečaj na Vrhniki (Kranjsko), kateri se pričenja navadno s 15. aprilom in traja do 15. septembra istega leta.
Štipendij za dekleta znaša po 200, za mladeniče pa po 250 kron. Od teh štipendijev imajo plačati štipendistinje takoj pri
Ste v. 1800.
Gorica, 15. novembra 1913.
Razpis štipendijev.
vstopu 40. štipendijsti pa 50 kron šolnine. Stanovanje in hrano dobivajo obiskovalci tečaja proti primernemu plačilu in sicer dekleta na tamošnji gospodinjski, mladeniči pa na mlekarski šoli.
Prosilke in prosilci morajo dokazati:
1.	starost 16—28 let (krstni list);
2.	da so zdravi (zdravniško spričevalo);
3.	da so dovršili ljudsko šolo z dobrim uspehom (zadnje šolsko spričevalo).
Prednost imajo one prosilke, ki so dovršile gospodinjski tečaj in pa mladeniči, ki so dovršili zimske tečaje na slovenski kmetijski šoli v Gorici;
4.	da so pristojni in da bivajo v slovenskem delu pokneže-ne grofovine goriško-gradiščanske (domovnica);
5.	da so hčere oziroma sinovi kmečkih starišev. Mladeniči morajo priložiti prošnji tudi po očetu ali varuhu podpisano izjavo, da se bodo posvetili po dovršenem tečaju mlekarstvu na Goriško - Gradiščanskem vsaj skozi pet let. in izjaviti obenem, da če bi tega ne storili, da povrnejo prejeti štipendij v polnem znesku;
Vsaka štipendistinja oziroma štipendijst bo dolžan obiskovati ta tečaj skozi vseh pet mesecev in se redno udeleževati teoretičnega poduka in praktičnih vaj, ter položiti po končanem tečaju izpit, o kojem prejme potem spričevalo.
Prošnje za te štipendije je predložiti podpisanemu društvu do 3 1. decembra t. 1.
GORIŠKO KMETIJSKO DRUŠTVO.
Predsednik: A. Jakončič.
Tajnik: V. Dominko-