Poštnina plačana v gotovini. V -
Leto LXTV», št« 198
Ljubljana, sreda, a. septembra I93I
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne, tevzem«! nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit fP™ 3:~>. °° 100 v***- 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« Tdja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO UUBUANA, Knafl jeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
NEMŠKO-AVSTRIJSKA CARINSKA
UNIJA PROPADLA
in Avstrija se odrekata medsebojni carinski zvezi — Dr. Curtius bo predlagal v evropski komisiji razširjenje pogajanj
za sklepanje carinskih unij
Ženeva, 2. septembra. Dt. Curtras namerava podati v ervrapslri komisiji izjavo, v kateri bo po vsej priliki ugotovil, da je treba nemško stališče v vprašanju carinske unije po izreku mednarodnega razsodišča v Haagu upravičeno priznati kot pomožno sredstvo zoper gospodarske težave v Evropi Nemška vlada namerava sedaj doseči carinsko unijo na srši podlagi, torej ne samo z Avstrijo in je tozadevno že uvedla pogajanja. Zaradi tega bo dr. Curtius v evropski komisiji začasno opustil nadaljnje razmotri vanje o nemsko-avstrijsikem carin* vtem nacrtu.
Ženeva, 2. septembra. Avstrijski pod kancelar in zunanji minister dr. Schober je opustil namero, da bi že na včerajšnji zaupni seji koordinacijskega odbora podal izjavo, ki naj bi potrdila, da se avstrijska vlada glede na novi razvoj gospodarskih razmer v Evropi odreka carinski uniji, ki bi bila omejena samo na Nemičjo in Avstrijo. Po zadnjih dogodkih z zunanjim ministrom dr. Ourti-usom nemški in avstrijski zastopniki ne bodo podali te izjave v pododboru, temveč na javni seji evropske komisije in sicer šele potem, ko bo oficijelno objavljeno mnenje ha-aškega razsodišča, ki opravičuje stališče Nemčije, obenem pa glede na ženevski protokol prepoveduje Avstriji, da bi se nadalje bavila z osnutkom carinske unije.
Izrek razsodišča v Haagu bi moral sdcer odobriti še svet Društva narodov, vendar pa bo dr. Curtius že v evropski komisija sprejel haaško sodbo za podlago novih načrtov, po katerih naj bi se pozvale vse vlade v Evropi, naj z dogovori o carinskih unijah pomagajo odstraniti trenutno krizo za oddajo blaga v evropskem gospodarstvu. I>r. Curtius bo pri tem povdarjal, da nemška vlada pri svojih dunajskih pogajanjih ni imela namena kršiti nobene pogodbe, kar so tudi mednarodni pravni strokovnjaki v Haagu izrecno potrdili, avstrijski delegat dr. Schober pa bo glede na nove proporcije izjavil, da se Avstrija odreka dunajski carinski uniji, kar se bo zgodilo v tej obliki, da bo Avstrija prenehala delovati za uresničenje načrta ožje carinske unije glede na razširjeno možnost sklepanja takih unij.
Pogajanja za kulisama so zelo živahne in jph v odsotnosti zunanjega ministra Brianda vodi bodoči berlinski francoski poslanik Frau-eois Poncet. Kakor upajo, bo že danes gotova izjava, ki bo glede formulacije zadovoljila vse dele, da ne bi trpela pogajanja v finančni komisiji. Med tem, ko sta se nemška in avstrijska delegacija posvetovali za kulisami, se je koordinacijski odbor bavil s študijem problema žitnega presežka v srednji in vzhodni Evropi. Francois Poncet je podal o tem vprašanju izčrpno poročilo, ki je bilo v splošnem odobreno. Nato se je razvila zanimiva razprava o vprašanju preferenčnih pogodb. Pri tej priliki je izrazil češkoslovaški delegat dr. Kroffca pridržke glede zadnje pogodbe med Avstrijo in Madžarsko, ki krši pravice Češkoslovaške. Končno je bila na predlog nemških delegatov odobrena preferencija pogodba Nemčije z Madžarsko in Ru-munijo. Razprava je dokazala, da bo uvedba preferenčnih pogodb zadela v velike težave.
Troje strokovnjaških mnenj haaškega sodišča
Par te, 2. septembra. O težJkočah, s katerimi se imajo boriti sodniki haaskeg-a razsodišča pri določitvi svojega strokovni aškegra rrmenja glede nemško - avstrijske carmske unije, poroča Jules Sauer-wein v »Matinu«, da so baaški sodniki imela včeraj zopet več n»r trajajočo sejo. Zdi se, da so različna naziranja tudi med manjšino, ki bo v okviru strofkovnjaškega mnenja tudi objavila svoje stališče, zarad; česar se more računati s tremi strokovni aškim i mnenji.
O razgovorih med francoskimi m avstrijskimi državniki, ki so se vršili včeraj pozno v noč, javlja Sauerwe4n, da se še ni dosegel sporazum. Vsekakor je preuranjeno trditi, da bo Nemčija podaia isto izjavo kakor Avstrija. Upajo, da bodo danes našli formulo, ki bo zadovoljila francosko javnost
»Petit Parrsien« meni, da bo avstrijski zunanji minister dr. Schober v četrtek pred evropskim komitejem podal izjavo o carinski uniji, v kateri bo poudarjal, tia gre le za začasno odpoved Avstrije. feri list piše, da taka izjava nekaterim delegacijam, zlasti francoskim, ne bo zadosto-
Ženeva, 2. septembra. Snočnji razgovor med Francet Ponoetom in dr. Gurtiusom je prinesel napredek težavnemu vprašanju glede ureditve carinske unije. Besedilo izjave, ki bo podana o načrtu carinske unije, še ni izgotovljeno. Do odpovedi, kakor jo želijo francoski krogi, ne bo prišlo.
Razprave sveta DN
Ženeva, 2. septembra. AA. Na dnevnem redu sedanjega zasedanja svetu Društva narodov so samo vprašanja administrativnega značaja in manjše važnosti. Najvažnejši je še predlog brazilske vlade o ustanovitvi mednarodnega odbora za proučevanje gobavosti. Včeraj je bilo predloženo poročilo gospodarskega odbora.
Sedanje zasedanje tega sveta je mnogo izgubilo z odsotnostjo angleškega ministra za zunanje zadeve lorda Readinga in francoskega ministra Brianda.
Manjšinsko vprašanje na Poljskem
Ženeva, 2. septembra^ Manjšine na Poljskem so se zopet obrnile na Društvo narodov z dvema prošnjama, v katerih opisujejo položaj nemškega šolstva v kongresni Poljski in na bivšem pruskem ozemlju. Od prejšnjih 500 šol z nemškim učnim jezikom je ostalo odprtih samo desetina. Odbor trojice, ki proučuje te prošnje, se bo najbrže sestal takoj po zasedanju sveta Društva narodov.
Romunska delegacija
Bukarešta, 2. septembra. Včeraj opoldne je odpotovala romunska delegacija v Ženevo. Delegaciji načerjuje zunanji minister G hica, ki ga bo doma v času njegove odsotnosti zastopal ministrski predsednik Jorga.
Delo nove angleške vlade
Redukcija ministrskih plač in poslanskih dnevnic — Sklicanje parlamenta bo bržkone odgođeno — Angleška vlada ne namerava izvr-vrsiti novih pobud v mednarodni potit&d
London, 2. septembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, so razpravljali o redukciji ministrskih plač, poslanskih dnevnic in uradniških plač. Domnevajo, da bo do konca tedna imela vlada še več sej in morda tudi po dve na dan
Včeraj se je poleg seje ministrskega sveta, ki je bila posvetovalnega značaja, vršila tudi seja medstrankarskega vladnega odbora, na kateri je šlo za izpopolnitev manj važnih reeorov. Med kandidati za ta mesta se omenja tudi Macdonaldov sin, delavski poslanec Malcolm Macdonald, ki je ostal zvest svojemu očetu in se je pridružil vladni večini.
Pri izdelovanju programa za štedenje je vlada zadela baje na znatne težave, zaradi katerih bo za 8. septembra nameravano sklicanje parlamenta najbrže odgođeno za teden dni ali Se več. Kakor se zdi, je vlada že sedaj trdno odločena, da bo zahtevala od parlamenta izredno pooblastilo za izvedbo programa za štedenje. V finančnih krogih govore, da   bo guverner Angleške banke
Mentague Norman podal ostavko, ko M bo vrnil m Amerike >Daily Hetald* je baje zvedel iz zanesljivega visa«, da se vlada v tekočem finančnem letu, ne bo zatekla k novim davkom in bo morebitne primanjkljaje krila iz zneskov, ki so določeni za amortizacijsko blagajno.
London, 2. septembra. Diplomatski poročevalec >Daily Telegrapha< objavlja zanimiva pojasnila o zunanje-političnem programu nove angleške vlade. Nova angleška vlada ne namerava napraviti nobenih ekskurzij na polju mednarodne politik«. Rešile se bodo le tekoče zunanje politične zadeve. Mednarodnih konferenc v tem letu ne bo več. Vršila se ne bodo niti nameravana londonska konferenca sedmih držav o nemškem finačnem položaju. Tudi sklicanje konference o reparacijah in vojnih dolgovih ne pride vpoštev.
Danes se je sestal kabinet k novi seji, na kateri bo razpravljal o novem zvišanju davkov.
Blejski šahovski turnir
Partija Astaloš - Vidmar remi* — Spielmann v premoči proti Kashdanu, Bogoljubov pa proti Flotam
Bled, 2. septembra. Včeraj so se odigrale samo prekinjene partije. Ka» kor smo poročali, je Vidmar izgubil napram Aljehinu, zmagal pa je nad K os tičem. Partija Kostič*Coile se je končala z zmago Belgijca, dočim sta dr. Tartakower in Spielmann remizi« rala. Flohr je porazil Kashdana, Ame» ričan je pa izgubil tudi drugo partijo proti Bogoljubovu.
Danes igrajo jugoslovenski moj* stri med seboj. Astaloš je igral proti dr. Vidmarju, že po 15 potezi sta se mojstra zedinila za remis. Zanimiva je partija Kostič*Pirc. Pire je začel dobro in je bil v otvoritvi igre nekaj na boljšem, opoldne si je poslabšal položaj in ima Kostič upanje na zrna* go. Lepo in napeto partijo igrata tu* di dr. Tartakovver in Colle. Colle je v začetku partije žrtvoval kmeta in si je ustvaril boljšo pozicijo. Dr. Tarta»
kower je izjavil vašemu dopisniku, da je Colle mnogo na boljšem. Opol* dne se je situacija zopet menjala v korist dr. Tartakoverja. Stoiz in Niemcovič igrata precej zapleteno partijo, katere izida ni mogoče napo* veda ti. Spielmann igra proti Kashdanu. Američan, ki že dva dni ni v for* mi, je tudi danes slabo začel, izgubil je kmeta in vse kaže, da bo Spielman partijo dobil. Maroszy se dobro drži napram Bogoljubovu, dr. Aljehm bo pa skoraj gotovo odločil partijo pro* ti Flohru v svojo korist Stanje po sedmem kolu in z današnjim remijem
Astaloš—-Vidmar je nastopno: dr. Aljehm 6^, Spielmann 5, Bogolju* bov in dr. Vidmar 4^, Flohr, Kash* dan in dr. Astaloš 3«, Colle—Kostič in Niemcovič 3, Maroszv, Pire, Stolz in dr. Tartakower 2«.
Akcija nemških komunistov
Berlin, 2. septembra AA. Komunistični poslanski klub je poslal predsedniku parlamenta pismo, v katerem zahteva takojšnje sklicanje nemške poslanske zbornice. O tem predlogu bo prihodnje dni sklepal odbor najstarejših poslancev.
Komunističen izgred pred sodiščem
Aiene, 2. septembra. A A. Med razpravo pred tukajšnjim sodiščem proti direktorju in uredniku tukajšnjega komunističnega lista zaradi prestopka po tiskovnem zakonu (klevete pravosodnega ministra Adra-
masa) so skušali komunisti v dvorani napasti sodnika. Redarji so jih prijeli in jih je sodišče takoj obsodile po zakonu na temnico od 2 do 5 let.
Ruska zunanja trgovina
Moskva, 2. septembra. Po podatkih ruskega trgovinskega komisariata je bilo uvoženih tekom prvega polletja tekočega leta v Rusijo ogromna množina raznih strojev in blaga is Nemčije, Italije m drugih držav. Blago je bOo dobavljeno na račun dolgoročnih kreditov. Tako je bilo uvoženih samo raznih industrijskih strojev za skoro 400 milijonov rabljev. V splošnem je bilo uvoženega v Rusijo za 517 milijonov rabljev blaga, dočim je znašal izvoz 366 milijonov rabljev.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska a, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ■--,
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Zdravstveno stanje
nase šolske mladine
Iz delovanja državne šolske poliklinike v Ljubljani v
v letu 1930-1931
Ljubljana, 2. septembra. Zdravju in normalnemu razvoju mladine je treba posvečati največjo pažnjo, zlasti pa je potrebna zdravstvena kontrola vse šoloobvezne mladine. To nalogo vrši pri nas državna šolska poliklinika pod vodstvom zdravnika dr. Lunacka, kateremu asistira dr. Ciber. Iz letnega poročila šolske poliklinike je razvidno ogromno in požrtvovalno delo tega socijalnega in humanitarnega zavoda v šolskem letu 1930/31.
V lanskem šolskem letu je imela državna šolska poliklinika pod zdravstvenim nadzorstvom 28 zavodov in sicer 15 srednjih, 5 strokovnih, 7 osnovnih in 1 obrtno šolo. Med drugim je klinika nadzorovala: Z. Državno klasično gimnazijo (745), IL drž. klasično gimnazijo (898), m. Drž. klasično gimnazijo (620), I. drž. realno gimnazijo (597), žensko realno gimnazijo pri Uršulinkah (91), Drž. moško učiteljišče 211, Drž. žensko učiteljišče (311), Tehnično srednjo šolo (390), I. Deško meščansko šolo (250), LL Deško meščansko šolo (170), L Dekliško meščansko šolo (172), H. Dekliško meščansko šolo (182), Meščansko šolo Lichtenturn (229), Notr. meščansko šolo Uršulink (51), Zunanjo meščansko šolo Uršulink (156), Meščansko šolo Zg. diska (92), Meščansko šolo Vič (159), Trgovsko akademijo (137), Dvo-razredno trgovsko šolo 194), žensko učiteljišče Uršulink (58), Obrtno šolo (229), Osnovno Bolo v Mostah (648), Osnovno šolo na Viču (457), Osnovno šolo Zg. di-ška (348), Osnovno šolo Sv. P.eter (134), Osnovno šolo v Hrušici (159), Drž. deško vadnico (168), Drž. dekliško vadnico (130), Otroški vrtec (40).
Skupaj je bilo sistematsko pregledanih 8096 otrok.
DEFEKTNOST UČENCEV OSNOVNIH ŠOL.
Od pregledanih učencev osnovnih šol jih je bilo 770 defektnih. Statistika navaja slab vid v 45 primerih, defekt sluha 11, defekt nosa m grla 16, pljučna obolenja 34, vnetja kože 25, bezgavke 623, povečane žrelnice 309, golša 134, sledovi golše 234, drža 154, druge bolezni 124 in caries zob 613 primerov. To velja za učence, od pregledanih učenk osnovnih šol jih je bilo defektnih 517, in sicer: defekt vida 41, defekt sluha 7. defekt nosa in grla 27, pljučna obolenja 44, koža 65, bezgavke 475, povečane žrelnice 442, golša 143, sledovi golše 323, drža 252, druge bolezni 178, caries zob 512.
DEFEKTNOST UČENCEV SREDNJIH SOL*.
Od pregledanih srednješolcev je bilo defektnih 1391. Statistika navaja 352 primerov defekta vida, 18 defekta sluha, 23 defekta nosa to grla, 55 primerov pljučnega obolenja, 54 kože, 276 primerov bezgavke, 499 primerov povečane žrelnice: golša 292, sledovi golše 371, drža 325, druge bolezni 383, caries zob 683. Od pregledanih učenk jih je bilo bolnih, oziroma defektnih 871, in sicer: defekt vida 137, defekt sluha 31, defekt nosa in grla 65, pljučna obolenja 27, koža 28, bezgavke 395, povečane žrelnice 182, golša 158, sledovi golše 219, drža 358, druge bolezni 315 in caries zob 595 primerov.
DEFEKTNOST UČENCEV STROKOVNIH SOL.
Od pregledanih dijakov je bilo bolnih in defektnih 147 in sicer defekt vida 49, defekt sluha 7, defekt nosa in grla 13, pljučna obolenja 11, koža 31, bezgavke 21, povečane žrelnice 23, golša 36, sledovi golše 71, drža 40, druge bolezni 98, caries zob 90 primerov. Od pregledanih učenk je bilo bornih in defektnih 230 in sicer: defekt vida 23, defekt sluha 2, defekt nosa in grla 7, pljučna obolenja 3, koža 12, bezgavke 52, povečane žrelnice 35, golša 44, sledovi golše 25, drža 45, druge bolezni 79 in caries zob 20.
DELO ŠOLSKE POLIKLINIKE.
Šolska poliklinika je imela lam pet oddelkov in sicer splošni ambulatorij, zobni ambulatorij, otorinolaringološki, okouli-stični in antropološki oddelek. Splošni ambulatorij Je posetflo 16.996 otrok, očesnega 627, otolar. ambulatorij 393, zobnega 2868, antropološkega 977, kopel v polikliniki pa 1282 gojencev. Celokupni poset v lanskem šolskem leta je znašal 24.512 učencev. V zobnem oddelku je kontraktualno nastavljen zobozdravnik delal 60 ur mesečno. Vsem siromašnim učencem vseh razredov
osnovnih, in T. razreda srednjih šol so popravljali zobe. Ordinacij je bilo 2868, plombiranih je bilo 1060 zob, izmenjanih 1050 vložkov pri zdravljenju korenik, eks-trahiranih 430 zob, izvršenh 220 zobnih pregledov in zdravili so 42 ustnih obolenj.
V otorinolarvngološkem oddelku je kontraktualno nastavljeni specialist ordinira! 5 ur mesečno. Ordinacij je bilo 393, med temi 9 operativnih posegov. Na očesnem oddelku je honorarni specialist ordiniral do aprila po pet ur, nato 10 ur mesečno. Ordinacij je bilo 627, 292 učencev je prejelo očala, operiran je bil 1. Kopalo se je #etos 1282 otrok. Nekoliko manj kot lani, ker so prostori slabi, pokvaril se je pa tudi aparat.
V posvetovalnici se je oglasilo 640 staršev in 729 dijakov. Tuberkulozne, anemične in slabotne otroke so na šolski polikliniki obsevali s kremenčevo lučjo; skupno je bilo obsevanih 3369 otrok.
Slabotni in sirom aSni učenci so od šolske poliklinike v glavnem šolskem odmoru dobivali skodelico toplega mleka, pozimi z dodatkom ovomaltine. Take mlečne kuhinje je imel zavod tri in sicer na polikliniki sami, v šoti Moste in v šoH na Viču. Dnevno je dobivalo mleko okrog 115 učencev. V kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije je bilo razdeljenih brezplačno 3123 kosil, 4263 za polovično ceno ta 1084 proti plačilu režijskih stroškov. Učenci strokovnih šol so prejeli brezplačno 703 obede, za polovično ceno 1525 in proti polnemu plačilu 1760 učencev.
Državna šolska poliklinika je pregledala tudi dijaška stanovanja in sicer pri onih dijakih, ki stanujejo pri tujih ljudeh. Pregledanih je bilo 112 stanovanj, od teh dve nista odgovarjali najpotrebnejšim higijenskim zahtevam.
Pri pregledu šolskih poslopij je poliklinika na nekaterih zavodih ugotovila pre-natrpanost šolskih prostorov z dijaštvom, zlasti na m. državni gimnaziji. Na tem zavodu ni šolske sobe, kjer bi na dijaka prišlo več kot 3.50 m2.
POČITNIŠKE KOLONIJE ŠOLSKE POLTKTjTNIKE.
Da se slabotna deca nekoliko okrepi, je šolska poliklinika organizirala šest kolonij (160 otrok). Tri kolonije so bile v juliju, tri v avgustu in sicer prva v Rakitni pod Krimom, druga v zdravstvenem domu v Lukovici in tretja v zdravstvenem domu v Medvodah.
Na polikliniki sta bila zaposlena dva talna zdravnika uradnika, en antropolog; trije honorarno nastavljeni specialisti in pet zaščitnih sester.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Ob najnižjih ljudskih cenah
4 in 6 Din
za osebo pri vseh predstavah. Božanska
CiJreta <*arbo
v filmu ljubavne strasti
Grešne strast
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri Samo še danes!
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam, 2284.20 — 2291.04. Bruseli 780.38 — 791.74. Curih 1102.05 — 1106.25, Dunaj 796.48 — 798.88, London 275.35 — 276.17, Newyork 5652.62-^5669.62. Pariz 222.16 — 222.82, Praga 167.75 —■ 168.25, Trst 296.07 — 296.97.
INOZEMSKE BORZE
Curih: Beograd 9.07, Pariz 20.14, London 24.965, New York 513.62, Bruselj 71.575, Milan 26.87, Madrid 46.30, Amsterdam 207.125, Berlin 121.85, Dunaj 72.215, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.55., Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
otranr 2 ~
»SLOVENSKI NA RO D«„ dne 2. septembra 1951.
Stev. 10R
100.000 src bo manifestiralo
v nedeljo v Ljubljani
hvaležnost kralja
do skupne domovine In Osvoboditelja
Vrtnarstvo v septembra
Neka] praktMatti nasvetav onim, U hočejo umno vrt«
■oriti
Ljubljana, 2. aeptenbra. Priprave za veličastno naroda j svečanost ob odkrite u spomenika kralji Petru v Ljubljani se bližajo koncu. V pisarni odbora za postavitev spomenika kipi delo od jutra do poznega večera. Ekspedi-tivnost te male pisarn« je naravnost presenetljiva. Na vsako vprašanje dob iS takoj pismeni odgovor, če zahtevaš legitimacijo za četrtinsko vožnjo, ti jo takoj pošljejo, če si ee priglasil k odkritju spomenika, dobiš nemudoma legitimacijo in vsa potrebna navodila, skratka poslovanje odborove pisarne je vzorno in navzlic skrajno omejenemu številu pisarniških moči zmaguje pisarna vse ->gromno delo tako, da je vedno na tekočem. v dobrih treh dneh je odposlala nad 25 000 legitimacij za četrtinsko vožnjo poleg ogromnega števila najrazličnejših dopisov.
Glavni naval na legitimacije za Četrtinsko vožnjo je že minil in zdaj se že vidijo približno konture mogočne nedeljske svečanosti, ki bo odjeknila po vsetf državi, saj bo največja, kar jih je videla doslej Ljubljana. Iz oddaljenejših krajev dravske banovine prispe k odkritju spomenika do 30.000 ljudi, približno toliko pa tudi iz bližnjih kraijev, zlasti iz ljubljanske okolice tako da bo
samo iz dravske banovine do 50.000 udeležencev.
Če računamo še udeležbo iz drugih banovin in pa Ljubljančanov samih, lahko mirno rečemo, da bo manifestiralo v Ljubljani svojo globok hvaležnost blago-pokojnemu kralju Petru in ljubezen do skupne domovine, ki ji je polagal on temelje,
do 100.000 ljudi Železniška uprava je poskrbela, da bodo vise te ogromne množice občinstva pravočasno in v največjem redu prepeljane v Ljubljano in nazaj. V nedeljo dopoldne prispe v Ljubljano vstevši redne 21 vlakov. Samo od 7 do 9 prispe 13 vlakov. V ponedeljek in torek bodo vozili iz Ljubljane posebni vlaki v vseh smereh. Med drugimi bo vozil v ponedeljek zvečer posebni vlak tudi na Gorenjsko. Točen razpored in vozni red posebnih vlakov še objavimo.
Spored svečanosti
V soboto 5. t. m. ob 20. pričetek slav-sosti s fanfaro na Ljubljanskem gradu, ki jo izvaja »Slogac In jo bo prenašal tudi radio; slavnostna razsvetljava mesta.
Ob 20.15 baklada po mestu, in sicer izpred Mestnega doma po Kopitarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovi uMci, Aleksandrovi cesti, Bleiweisovi cesti do palače banske uprave, kjer zapojo združeni pevski zbori pod vodstvom g. Zor-ka Prelovca, nato po Rimskii cesti, Emon-sk: cesti, Cojzovi cesti. Sv. Jakoba trgu, Starem tngu in Mestnem trgu do magistrata, kjer je zopet petje; od tu do Mestnega doma,* kjer je razhod.
Pri nakladi bo sodelovalo več godb. Fanfare na Gradu naznanijo konec baklade.
V nedeljo ob 6. zjutraj izvaja več godb budnice po mesta z izhodiščem na mestnem trgu. Ob 8.46 se dzprazni ves slavnostni prostor pred mestnim magistratom od vogala Jueroslovenske knjigarna do Pod Tranče in do Frančiškanskega mostu in zasedejo dohode reditelji.
Ob 9. do 10. zbiranje občinstva pred magistratom, na Vodnikovem trgu in Krekovem trgu, na Poljanskem in Sv. Petra nasipu, na Resljevi cesti in Streliški ulici po objavljenem razporedu.
Točno ob 10. se zaprejo vsi dohodi na slavnostni prostor, kamor pozneje ne bo nihče pripuščen.
Slavnostno odkritje bo ob 10.30 po naslednjem sporedu: »Molitev« združenih moških pevskih zborov ob sp remije vanj u »Sloge«. Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika inž. L. Bev-ca, ki odkrije nato spomenik. Državna himna, ki jo pojo pevci in občinstvo ob spremile vanj u godbe enoglasno. PoklonItev vencev po zastopnikih občin in društev. Govor župana in mestnega načelnika Ljubljane dr. D. Puca.
Približno ob 11.30 se prične sprevod povorke, ki krene mimo spomenika po Starem trgu, Sv. Jakoba trgu, Cojzovi cesti, Emonski cesti, Napoleonovem trgu, Vegovi nlici. Kongresnemu trgu, šelenburgovi ulici. Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici na Kralja Petra trg, kjer je razhod.
Opozarjamo, da bo ves spored prenašal tudi radio in bodo prenašale! postavljen! tudi v Ljubljani na raznih krajih, kakor na Vodnikovem. Krekovem, Marijinem ln Starem trgu. na Poljanski, Stritarjevi «a Kopitarjevi ulici.
Padec zavese ob spomeniku bo naznanilo tudi sedem topovskih strelov na gradu
Razporeditev občinstva
PRED MAGISTRATOM:
1. Dohodi se zapro ob 8.45 in dostop bo dovoljen le onim, k! imajo posebne izkaznice odbora  za  postavitev spomenika.
Kordoni oodo: v Stritarjevi ulici, ob vogalu Jugoslovanske knjigarne, pri Krojaški ulici, pod Trančo, od Frančiškanskega mostu bo prehod skozi špalir gasilcev dovoljen le onim. ki imajo izkaznico za vstop na slavnostni prostor, ostalo občinstvo nai se kreta za špalir jem.
2. Zastopnik: občin, ki Imajo izkaznice rumene barve, pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari trg) ln stoje s čelom ob tribuni pred spomenikom, na levo od tramvajskega tira, razvrščeni v globino proti TrančI. Prostor bo naznačevaia posebna tablica z napisom.
3. Darovalci, ki imajo Izkaznice zelene barve, pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari trg) ln stoje desno od tramvajskega tira, torej desno od zastopnikov občin In skupine pevcev. Prostor bo na-značevala posebna tablica z napisom.
4. Zastopstva društev, ki imajo Izkaznice oranžno barve, prihajajo preko Stritar-
jeve ulice in se razvrsitjo ©d magistrata do Robbovega vodnjaka, kakor bo to označevala posebna tablica z napisom
5. Zastopstva z venci, ki imajo Izkaznice raznih barv, prihajajo brezpogojno vsa po Stritarjevi ulic! In morajo biti do 9.30 zbrana v veži magistrata za Robbovim vodnjakom zaradi skupne razvrstitve po slavnostnem prostoru. Pozneje ln po drugih dohodih došli se ne bodo puščali skozi kordon.
6. Zastavonoie se zberejo ob stopnišču mestnega magistrata in na njem
7. Imetniki izkaznic modre barve pridejo preko Stritarjeve ulice In imajo vstop na tribuno.
8. Narodne noše, ki Imajo posebne Izkaznice za vstop na slavnostni prostor, se zberejo okoli Robbovega vodnjaka Ostale narodne noše brez izkaznic na Resljevi cesti od mostu navzgor.
9. Združeni pevski zbori in godba »Sloge« ki sodelujejo pri odkritju ln ki pridejo skupno od glavne vaje, se postavijo pred prodajalno mestne elektrarne.
NA OSTALIH TRGIH IN CESTAH:
V svrho pravilne uvrstitve v povorko bodo društva, organizacije itd. razvrščene po Vodnikovem trgu. Krekovem trgu. Streliški nlici, Poljanski cesti. Poljanskem nasipu, Sv. Petra nasipu ln Resljevi cesti.
Vrstni red povorke bo naslednjd: 1. Vojaštvo cele garaizlje z vsemi edlnicaml, sokolska konjenica, Sokol v kroju, gasilska društva, Streljačka družina, bivši bojevnika, skavti In planinke. 2. Prosvetna in kulturna društva, ženske organizacije, učiteljska društva, narodno-obrambna društva, pevska ln glasbena društva, ruske organizacije. 3. Akademska društva, narodne noše. Sokol v civilu z znakom ln naraščaj, športua društva. 4. Javni nameščenci, privatni nameščenci, železničarske organizacije, trgovske in obrtne organizacije. 5. Občinstvo po srezih: Brežice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Krško, Gornji grad, Ko čevje. Kamnik, Konjice. Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Ljutomer. LaSko. Maribor, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Slovenjgra-dec, Šmarje pri Jelšah.
Podrobna določitev prostora za te poedl-ne skupine bo še objavljena. Sicer pa bodo mesta označena tudi s tablicami z napisi. Vzeli so se zbirni nazivi zaradi lažje razporeditve; posamezna društva, organizacije, skupine, občine pa naj prineso svoje posebne tablice z napisi s seboj. Tablice naj bodo na drogu, dolgem 2 metra in naj imajo obseg 60X30 cm.
članstvu sokolske župe Ljubljana
V nedeljo, dne 6. septembra 1931 se vrši v Ljubljani odkritje spomenika Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju, katerega odkritja se udeleži vse Sokolstvo dravske banovine. Zbirališče Članstva v kroju in društvenih praporov je 6. t. m. ob 8.15 zjutraj na telovadišču ljubljanskega Sokola< v Tivoliju. Ker je vožnja četrtinska, vabimo vse članstvo, ki ima sokolski kroj, da pride ta dan sigurno v našo belo Ljubljano, tako, da bo število naše udeležbe vredno ugleda in prestiža sokolske organizacije. Legitimacije preskrbi te pri pristojnih občinah. Naj ne bo nikogar, ki bi ostal doma in se ne bi udeležil te velepoinembne in zgodovinske slavnosti v Ljubljani, ker moramo s svojo mnogoštevilno udeležbo pokazati, da smo vredni in zahvalni velike narodne svobode, katero nam je priboril narodni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj.
Članstvo Ljubljane in okolice pa ob tej priliki tudi vabimo, da se udeleži manifestač-ne povorke v soboto 5. t. m. na predvečer slavnosti ob 20. uri in sicer v kroju. Zbirališče je ob 19.30 (pol osmi uri zvečer) na Taboru, odkoder odkorakamo z godbo Sokola I. na čelu pred Mestni dom. Te manifestačne bakljade se udeleži tudi članstvo v civilu z znakom ter sokolski naraščaj in sicer takoj za članstvom v kroju. Zbirališče istotako na Taboru. Udeležba ob vsakem vremenu.
Nadalje pozivamo vse naše članstvo in sokolsko javnost, da se v polnem številu udeležuje tudi vseh ostalih prireditev, ki so vrše ob tej priliki v proslavo 10-leta>ice vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra I. Ujedinitelja pod geslom »-Kraljevega tednac in sicer vedno v civilu z znakom.
ZDRAVO!
V Ljubljani, dne 2. septembra 1981.
Uprava Sokolske iupe v Ljubljani: dr. Josip pipenbacher 1. r.
starosta
Stane Flegar L r. Lojie Vrhove« L r.
tajnik načelnik
Dentist-klinik
Milan Virant
je o tvoril v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 71.
zobni atelje
ter sprejema od 9.—1. in od 3.—7. ure
Cenik
jedilom ob slavnostnih dneh 6., 7., 8. septembra za društva in vedje družbe, ki se v naprej  naročijo  v navadnih gostilnah.
POSAMEZNE JEDI: Juha, porcija v dovoljni količini     Din 8.—
Govedina,  poredja......Din 8,—
Frikuhe po ........Dm 8.—
Sadje, kompoti in močnate jedi po kvaliteti in običajnih cenah.
KOSILO:
Navadno, juha, meso in prikuhe Din 10.— Isto s telečjo pečenko   ....  Din 12. Isto s svinjsko pečenko od 14.— do Din 16.— Posebno naročeno .....Din 18.—
PEČENKA:
Telečja     ...  od Din 10.— do Din 12— Svinjaka      .   .   od Din 12.— do Din 14.— V prvovrstnih in hotelskih restavracijah pa ostanejo cene a la ca rte.
LJubljana, 2. septembra.
Obiranje jesenskega sadja je v teku in proti konca tega meseca pride na vrsto obiranje zimskega sadja. Za shrambo in za kupčijo odbiraj najlepše komade že pri drevesu in vlagaj ga v kosare. Posamezno ga zajemaj doma iz kosare in vlagaj v shrambo. Otresanje sadja z drevesa in pretresanje iz košare v kožare je nedopustno, ker ga raniš ali mu povzročiš odtiske, da začne gniti.
Pri oblikovanem drevju je sedaj tretje (zadnje) prikrajševanje (pinciranje) mladik. Končne vodilnice ostanejo cele, tiste drob-nejše pa ob deblu ali ob vejah, ki jih nisi krajšal v začetku in sredi avgusta, prikrajšaj jih v začetku septembra na osem popkov. To prikrajševanje pospešuje razvoj cvetnih popkov, ž njim se tudi usmerja pravilna, namenu določena oblika dreves. Razni sadni škodljivci, zlasti zavijači, ki jim pravijo sadni črvi, se pripravljajo na zimsko spanje. Zatekajo se pod staro skorjo, mah in razpoke na sadnem drevju. Z jekleno ščetko odstrani ta zavetišča, na deblo pa privezi pasti, da jih poloviš in ugonobiš. Pasti obstojajo iz nekoliko slame ali lesne volne, ki jo namažemo na deblo, vrhu te pa povijemo valovito lepenko. Po enkrat do dvakrat v mesecu odvezi pasti, uniči škodljivce v nji ali pa zažgi past s škodljivci vred. Pobiraj po tleh sproti črvivo sadje in uniči zavijaše, da ne boš imel naslednje leto še večje škode. Proti jeseni se porajajo na jablanah leteče krvave uši, ki ogrožajo tudi oddaljena, morda še zdrava drevesa. Namazi z 2 do 3°/o tobačnim izvlečkom povsod tam, kjer jih zapaziš. Najraje se naselijo na koreninskem vratu, v razpokah in na ranah. Ako si cepil v juliju in avgustu, odvezi obveze, čim zaano zatiskati, da se ne zajedo v les. Ne odlašaj z narocbo sadnih dreves do zime ali celo do pomladi. Takrat bi dobil manj vredne ostanke in tudi ne takih sort, kakoršne potrebuješ.
Na zelenjadnem vrtu sej spinačo in motovileč za zimsko porabo; za bodoče leto pa zgodnje karfijole, zgodnje zelje, peteršilj in korenček. Koder je milejše podnebje, n. pr. v vinorodnih delih naše domovine, sej tudi zimsko glavnato solato, da boš imel zgodaj v pomladi presnino. Presajanje glavnate so-
Z Dolenjske ceste
Dolenjska cesta je potrebna večje pozornosti. 2e sam dolenjski most je potreben razširjenja hodnika za pešce na vsako stran za en meter, kar bi se prav lahko napravilo z železnimi oporami in nosilci. Pravzaprav je še bolj potreben razširjenja vozovm promet, ker se pogosto z vozmi kar zabaše.
Cesta sama od Babica do Putrihove mesnice po desni strani s hodnikom vred prav občutno visi, da je le sreča, da se več vozov ne prevrne in več nesreč ne zgodi, ker je cesta tu pravzaprav le na polovico porabna, ker druge polovice se radi strmine ne more rabiti. Naj bi se primerno dvignila s hodnikom vred in popravila tista jama, ki je zelo pripravna, da si kdo nogo zlomi.
Ravno na tem ovinku pa stoji do pol ceste pomaknjena Kramarjeva hiša, ki ovira pogled voznikom naprej in se ne more videti, kdaj privozi avtobus ali tramvaj izza ovinka! Ta je ravno tako potrebna, da bi jo odkupili kot je bila Luckmannova hiša v Gradišču.
Od Putri ha do železnice pa zopet ni nobenega hodnika in je cesta ravno za ves hodnik zožena in preti vedno nevarnost pešcem, da jih tramvaj ali vozovi povozijo, v slabem vremenu pa bi bilo komaj, da bi vzel človek noge na rame.
Za postajališče pri Starinu pa Maloželez-niška družba tako malo skrbi, da se je že vse zaraslo z grmovjem in meter visokimi koprivami, da se niti napisna tabla >pbsta-jališcec iz grmovja ne vidi.
O tistem kamenju pred Babičevo hišo pa bolje da molčim, ker je bilo že tolikokrat o njem pisano, kako dela napoto, pa je še vedno na svojem mestu, pa se mi zdi, da bi bilo tudi sedaj breuspešno.
Pisali ste že večkra*, kako je potrebna na Dolenjski cesti pošta, šola in Sokolski dom, kar vse bi bilo lahko pod eno streho in bi bilo najbolj na pravem mestu nasproti strelišča.
Ljubljančan.
Z Barja
Barjani, ki smo del mesta Ljubljane, smo dobivali nad 8 let redno dnevno pošto, izvzemši nedelje. Sedaj nam pa dostavljajo pošto povečini le vsak drugi dan. Če manjka kje pismonoša v mestu, si lepo izposodijo vedno le našega. Zavedamo se, da smo prav tako Ljubljančani in davkoplačevalci, kakor ostali deb" mesta. Zato je naša želja gotovo upravičena, da bodi za nas ista pravica, kakor aa druge.
2e nekaj let pleto iti potegujejo telefonsko žico na Barje. Imamo namreč postavljenih tri vrste drogov in ne bilo bi prevelikih stroškov, Če bi bilo ustreženo Barjanom. Kakšne važnosti bi bil telefon za Barje, ve vsak, ki pozna ta del mesta.
Tudi obcestni banket po Ižanski cesti nam ponujajo že dolgo. Ker se ga ne branimo, bi bilo prav, da beseda postane meso.
čez Prosco delajo nov betonski most. V začetku je še Slo delo izpod rok, sedaj pa kar ne gre več. Kaj salo, da so grape, da se prevrne mlekarski voziček, da se preko-picne kolesar, za godrnja šofer — le počasi >ima vremena<. Če bo šlo delo tako urno
late, endivije, kolerab in tudi jedilne pese opravljaš Se lahko v začetku tega meseca. Ako nisi Še, prikrajšaj Čimprej vodilne od-ganjke na paradižnikih, da pospešiš zorenje plodov nižje. Stebla zgoraj pa privezi trdno ob kolu, da ne popadajo pod obilno težo. Spravljaj seme povrtnine, očisti ga in vloži v zavitke. Na zavitkih zapiši ime vrste, sorte, letnico pridelka in shrani ga na suhem, zračnem prostoru, da ne 6plesni. Ples-nivo seme ni kaljivo.
V juliju posejane mačehe, marjetice, po-točnice in zvončnice pikiraj na vrtu na solnč-no gredico, da ti bodo pri rokah v prihodnji pomladi za okrašenje vrta po določenem načrtu. Ako je potrebno presaditi ah* razmnožiti trajne cvetlice, je najzgodnejši čas, kadar odeveto. Proti koncu tega meseca posadi jegliče, zimske levkoje, nageljne in vijolice v mrzle grede. Čebulnice posadi na vrtu, na stalno mesto. Izjemoma tudi lilije 15 cm globoko, vse druge pa trikrat tako globoko, kakor je čebulica debela. Ciklamni so se zbudili in že odganjajo. Presadi jih v lončke, pa plitvo, da je polovica gomolje nad zemljo. Poslužuj se lahke zemlje. Iz potaknjencev vzgojene krizanteme presadi v lonce, da ti bodo cvetele v veži in v sobi preko božiča. Lončnice, ki so na vrtu na prostem, presadi v lončke, da se še pred mrazom vkoreničijo in 3 tem vtrde za pre-zimovanje. Potaknjenci različnih cvetic, ki si jih posadil v juliju in avgustu v lončke in zabojčke, naj ostanejo nepresajeni do pomladi, ker tako boljše prezimijo. Ako imaš pripravno zemljo, presadi v začetku tega meseca sobne rastline. Na snlošno se drži pravila, da cvetice z lasovitimi koreninami ljubijo lahko, s srednje debelimi srednje težko, z debelimi pa težko zeml'o. Ne stikaj po prevelikih loncih, ampak poslužuj se le 1—2 cm večjih, kakor so prej rast-le. Pobiranje in spravljanje cvetličnega semena je v tem mesecu nujno opravilo. Zaradi večje vlage ob tem času se tudi plevel bo-hota po gredicah in potih. Očisti še enkrat poti nepotrebnega zelenja in tudi na gredicah je to neodložljivo delo. Pokosi trato za' ■ ni lepšega ir* pa tudi da tiava ne i* umre.
naprej tudi na Volarju, bosta mostova dograjena do božiča. Težki vozovi otave pa se naj zibljejo po zasilni brvi in grapah.
Barjan.
Nemir na židovski stezi
Židovska steza slovi po vsem mestu zaradi večnega nočnega nemira in razgrajanja, a odkar podirajo Čevljarski most, se razgrajači počutijo tako varne, da ljudje nobene noči ne morejo spati. Pijanci namreč vedo, da stražnik mora napraviti izpod Tranče velik ovinek, če hoče priti na to stran Ljubljanice, med tem se pa razgrajači že lahko umaknejo. Posebno nemirna je bila nedeljska noč, ko so se pijanci jeli ob pol 2. pretepati ter se drli neovirano do 4. tako divje, da so jokali preplašeni otroci po vsej okolici.
Ker imamo tudi stanovalci Židovske steze pravico do nočnega počitka in se pesno bojimo za zdravje otrok, prosimo policijsko direkcijo prav vljudno, da tudi v tej nemirni ulici sredi mesta postopa z enako strogostjo kot drugod. Prizadeti.
Tečaji za kapunjenje
Iz vseh časopisov posnemamo, da se bodo vršili na velesejmu trije tečaji za kapunjenje v dneh 3., 5. in 9. t. m. — žal že ob
10. dop. Priglasiti se je vsaj pol ure pred pričetkom tečaja pri službujočem odborniku na perutninarski razstavi. Mnogim, posebno oddaljenim, ki prihajajo z jutranjimi vlaki iz raznih krajev, bi bilo zelo ustreženo ako bi se pričeli tečaji namesto ob 10., vsaj ob
11. Posebno od 5.—8. t m. bo naval na Ljubljano in velesejem zelo velik radi četr-tiinske vožnje k odkritju spomenika kralju Petru. Zato naj se tečaj vsa i v soboto 5. t. m., ki je edini v teh pomembnih dneh, prične ob 11. in javnosti pripomore k čim večji udeležbi; kajti — ni nam vedno dana taka lepa prilika kakor ravno sedaj, zakar bomo prireditelju prav hvaležni. V. F.
— Najkrajši priimek. Ko pišete o najkrajših priimkih vam hočem pomagati, da posekate vse. Povejte svetu, da ga ni krajšega priimka kot je ljubljanskega gostilničarja Ivan Pu-a še krajši pa njegove žene Ane Pu-a. Torej niti celi A—, samo pu ((polovica) A zadostuje za njun priimek, za ženino krstno ime pa tudi samo an—aden— (po ižanski) en a.
KOLEDAR. Danes:   ereda 2. septembra, katobčani: Štefan, pravoslavni 20. avgusta Miljeva. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Vesela dunajska dekleta. Kino Ideal: Ljubezen in zaobljuba. Kino Dvor: Grešna strast.
DEŽURNE LEKARNE. Dr.  Piccoli,  Dunajska  cesta  6  in mr. BafcarčiČ, Sv. Jakoba trg 9.
IMornariški superior 1 msgr* Kokolj I
Dne 1. septembra ob 2 uri zjutraj je za vedno zatisnil svoje bli^c oči prečistiti gospod mornarski superior v p. n »£r. Kari Kokolj. Podlegel je težki in dolgotrajni bolezni, ki jo je heroično prenašal skozi \% leto.
Rotjen je bil 3. novembri 1865 v Pohorju v Halozah. Kot duhovnik je sluz bova! v raznih župnijah na Primorskem. Nato je pa vstopil v službo avstrijske mornarice, kjer je v kratkem času dosegel visok čin mornariškega superiora. Po preobratu je služboval približno leto dni tudi v jugoslovanski vojski.
S pokojnikom se je preselil v večnost mož izredne nadarjenost., fin, eleganten, takten in svetovno naobražen ter vseskoz! konciljanten svečenik, ki je užival v vseh kiogih največje spoštovmie m priljubljenost. Bil je kremenit in ljubeznjiv značaj ter vedno zvest svoji domovini in svojemu narodu. Redki so ta*i značaji m tem b'idkejše občutimo ko jih ni več med nami.
Ljubeznoirvega pokjnika in nepozabnega prijatelja ohranimo v najlepšem spominu!
Za. u joči pri jat el jt.
„Ljubljana v jeseni"
Ljubljana, 2. septembra. Jesenski prireditvi velesejma Je uspeh že zagotovljen. Tako po bogastvu poedinih razstav, kakor tudi po Številu posetnikov bo gotovo prekosila vse dosedanje jesenske prireditve. Tudi vreme je ugodno ln če se za slavnostne dni ne bo poslabšalo, bo naval na sejmišče posebno v nedeljo in na praznik ogromen. Razstavljale! v industrijskem paviljonu so z redkimi izjemami že z dosedanjim uspehom bolj zadovoljni, kakor so bili spomladi. Veliko je povpraševanje po kožuhovini, pleteninah, vezivu, oblačilni konfekciji, kozmetiki, parfume-riji itd.
Danes popoldne od Vt—18.30 bo igrala na velesejmskem prostoru železnicarska godba 3>Sloge<.
Vinarska razstava
Ta razstava nam zopet dokazuje, s kakimi v*ni razpolaga dravska banovina in kakšen napredek smo dosegli v umnem kletarstvu. Selektivnost razstavljenih vin je za to našo trditev repičen dokaz, da ne gojijo najboljših vinskih sort samo veleposestniki in graščaki, temveč se je povzpel na odMčno višino glede dobrega in izbranega vinskega prideFka tudi naš malt producent.
Izjave mnogih obiskovalcev, tako tujih kot domačih, so tako laskave in izzvene-vajo vse v upravičeni trditvi, da latoko konkuriramo z našimi izbranimi vini tudi na inozemskih tržiščih.
Imamo zavest, da smo odlično vrstno te narodno - gospodarske panoge dosegli ne samo s predavanii, rz trst naših najboljših vinarskih in kletarskih strokovnjakov, temveč je pripomogla k njej tudi naša strokovna literatura, ki Je Slovenci nimamo malo, in pomnožitev selekcioniranih trtnih sortimentov, prtragodenih posameznim vinogojskim okrajem m njihovim kli-matičnim tn terenskim prMikam. Vinarsko društvo za dravsko banovino, katerega predsednik je g. Petovar, tajnik g. višji kletarski nadzornik Josin Zabavnik, je izročilo priredbo in praktično izvedbo razstave priznanim strokovnjakom gg. bano-vinskemu referentu inž. Zupaniču, vinarskemu inšpektorju v p. Gombaču in tajniku Kmetijske družbe Kafolu. Pri oceni razstavljenih vin, ki jih je izloženih 41 vzorcev in 4 vzorci penečega vina, so se dosegle naslednje izjave. Prvo oceno 18, drugo oceno 16 vzorcev, ostala vina pa so
prišla na tetje in četrto mesto. Prvo najvišjo oceno so dosegli:
Vinarska šola, Maribor. Za renski rizling 1927, 1929 ter za renski rizling 1930 in beli burgundec 1930 s posebnim priznanjem;
Glotar Bouvier, Gornja Radgona, za renski rizling 1928, 1929, za rizling 1929, za dišeči t ram in ec 1929, za bouvierovo ranino 1928, 1929, 1930 (Crešnjevci) ter za mo-slavec, jagodni Izbor 1927 in Sipon 1927 s prav posebnim priznanjem;
Kriiniška uprava, Velika Nedelja, za beli burgundec 1930 in renski rizling 1930;
Weasely, Ptuj, za traminec 1929, 1930;
Samostan t ra pisto v, Rajbenburg, za ga-may 1927. Drugo oceno so dosegli.
Banovinska trsnica bi drevesnica, Kapela, za Sipon 1929;
Kmetijska šola na Grmu, za silvanec 1929;
M o Lan, Zdole, za črnino 1930;
Clotar Bouvier, Gornja Radgona, za malo graševino 1929 ter ranino 1930 (Jeruzalem);
Lovro Petovar, za laški rizling 1929 in Sipon 1930;
Krizniška uprava, Velika Nedelja, za Sipon 1930;
Weasely, Ptuj, za laški rizling 1930.
Frida Ootochener, Maribor, za ortlibec 1930.
Samostan trapistov, Rajhenburg, za beli burgundec 1928 m rizling 1929.
noLSt čitatelji
Stev. ]QS
>SLOVENSKT NAROD«,, dne ŽT septembra 1831.
Danes premiera operete
prepojene z veselim dunajskim humorjem, sladkim petjem in čarobno, omamljivo muziko   Roberta Stolza
VESELA
DUNAJSKA DEKLETA
ki jih pripelje k nam Vas oboževani ljubljenec
WILLY FORST
in njegovi partnerji, lepa
Lee Parry9 Paul Horbi-ger, Oskar Sitna
Predstave ob 4., pol 8. in 9*4 zvečer. Krasen dopolnilni spored! Predprodaja od 11. do pol 13. ure!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Dnevne vesti
— Iz železniške službe. Z rešenjem prometnega ministra sta v soglasju s predsednikom vlade premeščena po potrebi službe prometni uradnik Albin Puh iz Sevnice v Zadani most in prometni uradnik ^Martin Majhen iz Praserskesa v Zadani naost-
— Upokojitve v poštni službi. Z ukazom
Nj. Vel. kralja sta na predlog prometnega ministra upokojena poštni uradnik v Novem mostu Albin Tavčar in poštni uradnik v Ribr.ici na Dolenjskem Evpen Endlicher.
— Svojo ženo ubil. Iz Nikšica poročajo, da je v ponedeljek v selu Ozre-n;ciih nsleden seljak Stev a n Kovačič v trenutku hipne blaznosti ubil svojo ženo s težkim železnim predmetom.
— Posojila drž. hipotek, banki. Drž. hipotekama banka je letos v prvih 8 mesecih dovolila skupno 1275 posojil v znesku 253 milijonov 3R7.750 Din. Od teh posojil je hi-poteč-nih 12^,036.750 Din, meničnih na podlagi hipotek 26.4ft2.0O0 Din in komunalnih 130.Sfi9.000 Din.
— Novi poštni centrali. Pri pošti v D M. v Polju ln pri posti Studenec pri Izubijani sta bili 1. septembra otvorjenl telefonski centrali.
— Pogreb odličnega eokolskega delavca. Včeraj je bil v Splitu pogreb znanega sokolskega delavca Antona Tomasea. Pogreba so se udeležile vse šole, Sokoli iz raznih krajev Primorja, ban primorske ba-novdne. načelnik občine z občinskimi svetniki itd. Veličastni pogreb je dokazal, ko Hko spoštovanje je Sokol Tomaseo užival med tukajšnjim prebivalstvom.
— Otvoritev telefonskega prometa. Otvor-
jen je telefonski promet Ljubljana—Busto Arsizio, Gal 1 a rate in Leqnano. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh rečenih relacijah ie 37.95 Din. Otvorjen je telefonski promet Konjic in Sv. Jurij ob Taboru z Nem-č.iio. Jugo?lovenska terminalna taksa je IfiJV) Din. Radeče pri Zidanem mostu — Celovec in Dunaj. Pristojbina v relaciji s Celovcem je 29.70 Din, z Ihmajem pa 37.95 Din. Maribor—Th6rl bei Alfonz in Mitter-dorf im Miirztale, pristojbina 29.70 Din. Maribor—Dečin in Podmokli, pristojbina v obeh relacijah je 54.45 Din. Ljubljana in Maribor — Millstadt. pristojbina v obeh relacijah 37.05 Din.
— Zvišanje govorilne pristojbine v telefonski relaciji Bled—Bukarešta. Po odloku prometnega ministra znaša pristojbina za navadno govorilno enoto v telefonski relaciji Bled—Bukarešta odslej 141.90 Din. Novinarski pogovori z Rumunijo po znižani pristojbini se od omenjenega dne naprej ukinjeni.
— Paketi za Perzijo. Uradno se razglaša, da je v Perziji do nadaljnjega trgovina državni monopol. Zato morajo pošiljatelji paketom za Perzijo prilagati uvozna dovoljenja perzijske vlade.
— Pravniški Kongres v Skoplju. Stalni
odbor je odločil, da se bo vrši«! IV. kongres jugoslovenskih pravnikov v Skoplju v dneh 4.. 5. in 6. oktobra t. 1. Kdor se namerava kongresa ud«eležiti in se še ni prijavil, naj stori to nemudoma. Članarina znaša 100 Din. za državne in samoupravne uradnike 60 Din.
— Izpiti učiteljic za ročna dela. rzprt! za državne strokovne učiteljice za ženska ročna dela (prej III. kategorija) bodo 26. aSpiembra pied konii.-ijc nrnistrstva za trgovino in industrijo v prostorih višje ženske obrtne šole v Beogradu.
— Udruženje rezervnih oficira I ratnika, pododbor Ljubljana, sporoča tovarišem, rezervnim oficirjem da priredi Jugo-slovenski Turingklub skupno potovanje na Kajmakčalan in v Južno Srbijo z ogledom vseh historičnih znamenitosti Beograda, Skoplja, Prilepa s slavnimi manastiri in gradovi kraljeviča Marka, Bitolja, Kaj-makčalana. gore 2521 m visoke, ovenčane s slavo naše vojske, kjer so s Srbi krvaveli in zmagali ujedinjeni bratje Hrvati in Slovenci ramo ob rami. Nato izlet v Gradsko, Niš in Stalač. Potovanje traja od 11. do 17. septembra t. 1. Cena za popolno oskrbo na osebo Din 780, poieg tega polovična vožnja Ljubljana - Gradsko in nazaj: II. razred Din 899, III. razred Din 495 (brzoviak II. razred Din 927.,50, MI. razred Din 502.50). Prijave sprejema »Putnik* v vseh svojih poslovalnicah do 5. t. m.
— Nova javna lekarna v Laškem. Na pobudo mag. pharm. Evstahija Jurkas, lekarniškega asistenta v Zagrebu, je ban dravske banovine odločil, da se ustanovi novi javna lekarna v Laškem. Interesenti imajo pravico pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje. Pritožbe morajo biti vložene v 15 dneh pri banski upravi.
— Potovanje zastopnikov Jugosloven-skega gospodarstva v Prago, nameravano o priliki letošnjega praškega velesejma, se ne bo vršilo, ker se je z ozirom na težak
gospodarsk; položaj prijavilo Drema!o interesente y
— Prošnja krajevnemu šolskemu odboru. Zaradi skorajšnjega začetka novega šolskega leta prosimo na^.ov, da čim preje reši našo vlogo glede nedeljskega dopoldanskega pouka na tukajšnjih osnovnih šolah, ki je bila vložena že S. avgusta. Tudi prosimo, da se pri rešitvi res uvažujejo v dosedanjih prošnjah navedeni razlogi staršev, kot naj se tudi upoštevajo mnenja pedagogov, ki odgovarjajo današnjemu času. — Prizadeti starši.
— Opozorilo planincem. SPĐ, osrednji odbor, naznanja, da imajo člani, ki potujejo v skupini, najmanj 6 oseb, 50% popusta na železnici in to v II. in III. razredu mešanih in potniških vlakov. Uverenja za polovično vožnjo se dobe v pisarni SPD, palača Ljubljanske kreditne banke, IV. nad-stroje^ dvigalo.
— Zanimanje Belgijcev za našo držat o. Izlet večje skupine belgijskih industrijcev v Jugoslavijo je zaradi nepredvidenih ovir preložen na prihodnjo pomlad. Pač pa pose-ti te dni Jugoslavijo manjša skupina članov belgijsko-jugoslovenskega društva iz Bruslja. Belgijci poselijo Ljubljano, Zagreb, Sarajevo, Beograd in Dalmatinsko obalo.
— Panika na zagrebškem živilskem trgu. Poročali smo že, da je zagrebški mesar Mo-krovic izjavil, da bo prodajal goveje meso po 4, 6 in 8 Din kg, pa tudi mesne izdelke mnogo ceneje, kakor drugi mesarji. In res je začel me**o prodajati po teh cenah, kar je povzročilo med mesarji nepopisno paniko. Ljudje bo navalih na njegovo mesnico tako, da je mesa kmalu zmanjkalo in Mokrovič je moral svojo mesnico zapreti. To se je ponovilo tudi drugo jutro, ko je stala pred njegovo mesnico dolga vrsta ljudi. Drugi mesarji so pa zahtevali od tržnega nadzorstva, naj jim dovoli postaviti na odprtem prostoru klopi. Dovoljenja niso dobili, 5eš, da imajo svoje stojnice, na katerih lahko prodajajo meso tudi ceneje. Mokrovič je sklenil nada Ijevati svojo akcijo, pripravil je 60 velikih volov in vso to količino mesa bo prodajal po 4, 6 in 8 Din kg. Obeta se srdita borba med Mokrovičem in drugimi mesarji.
— Ekskurzija društva jugoslovenskih inženjer jev bi arhitektov v Pariz. Putnik Beograd organizira veliko ekskurzijo v Pariz. Odhod iz Beograda 20. septembra, iz Ljubljane isti dan ob 20.50. Prijave snre-iema Glavna uprava Udruženja Jueoslo-venskih inženjeriev in arhitektov v Beogradu, Kralja Ferdinanda ulica 7. do 8. septembra. Točneiše iniormaciie Dri Putnj-ku. — Specmjelna ekskurzija S. S. kraljica Marija se vrši. kakor smo že javili, od 16. do 29. septembra. Cena potovanja se ie znižala od 9000 Din na 8000 Din. Za to poučno potovanje v Grčijo vzdolž naše in grške obale vlada veliko zanimanje m se interesentom priporoča takojšnje rezerviranje kabin.
— Pošta Čakovec dostavlja rse paketa na dom. Za paketne pošiljke, ki so namenjene v Čakovcu, mora pošiljatelj plačati poleg težne in vrednostne pristojbine še dostavnino namestu dosedanje obvestnine.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta 1931 sledeče prispevke: 1. Podružnice. Gornji grad 350.— Din: Brežice 186.— Din; skupaj 536.— Din. II. Nabiralniki. Dr. Jiiro Hrašovec, Celje 30.— Din. III. Aleks. II ud o vernika sklad. Dr. J. Krevl, Litija 200.— Din;   T. Lecher,
Maribor 100__Din; podružnica Kranj 200.—
Din; dr. A. Kuhar, Ljubljana 200.— Din; J. Janežič, Ljubljana 200.— Din; Iv. Vrhovnik, Ljubljana 100.— Din;   E. Još in, Ljubljana
100,_    Din; dr. E. Dereani, Ljubljana 200.—
Din* A. Grom, Ljubljana 100.— Din; Jože Zupančič, Ljubljana 100.— Din; mg. L Arh, Praga 400.— Din; dr. J. Kersnik, Ljubljana
500_     Din; Vikt. Rohrmann, Ljubljana 300
Din; Iv. Perdan nasl., Ljubljana 300.— Din; dr, J. Kušej, Ljubljana 100.— Din; M. Gruden, Ljubljana 150.— Din; M. Marinček, No-vomesto 100.— Din; L. Schwentner, Ljubljana 200.— Din; M. Senekovič, Ljubljana 200 Din- dr. J. Stojan. Ljutomer 200.— Din; T. Berima*. Žalec 200.— Din: skupaj 4.150,— Din! IV. Raeni prispevki. M. Mehle, Ljubljana 50 Din; J. Vrečko, Zemun 15 Din; J. Klemene, Ljubljana 100.— Din; I. Rozman, Ljubljana 50,— Din; A. Potočnik, Ljubljana 400 — Din; De Repspi, Ljubljana 147.— Din; J. Zupančič, Ljubljana 100.— Din; M. Sene-kovič, Ljubljana, pokroviterjmina 100,— Din;
Olga Mazi, Ljubljana 20.— Din; dr. G. Gre-gorin, Ljubljana 50.— Din; skupaj 1032.— Din. Vsota rseh prispevkov 5.718.— Din.
— Velike letalske tekme. Kakor smo že poročali, se bodo vršile v nedeljo v naši državi velike letalske tekme za kraljev pokal. Prva skupina, v kateri bodo dvosedežni bojni aeroplani, bo letela tudi nad Ljubljano m Mariborom. Tekem se udeleži okrog 100 aeropianov, tako da jih bo letalo nad Ljubljano nad 90. Leteli bodo seveda v etapah in manjših skupinah aH pa posamezno. Kdaj prilete k nam, ni znano. Pot od Novega Sada in nazaj preko Niša, Skopi ja, Sarajeva, Banjaluke, Karlovca, Ljubljane, Maribora, Varaždina, Bjelovara in Zagreba, dolgo 1794 km, prelete baje v 7 urah. Potem takem prilete k nam dopoldne, morda baš k odkritju spomenika kralju Petru.
— Trta, ki ima 230 groidov. pred hišo Ante Elzana na Vi*u raste trta, ki je letos izredno dobro obrodila. Ekran je odrezal 5 m dolgo trto in jo prinesel v Split Na nji je 230 grozdov, ki tehtajo nad 70 kg.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme sicer še spremenljivo, da se pa že obrača na bolje. Včeraj je bilo se po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Najvišje temperatura je znašala v Skoplju 31.6, v Splitu 28.2. v Beogradu 27, v Zagrebu 22.3, v Ljubljani 21.6, v Sarajevu 19.5, v Mariboru 19.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4 mm, temperatura je znašala 13.8.
— Pri prinesli umorjenega novorojenčka v hišo matere morilke. Neko 18-letno dekle v vasi Pavlovec blizu Banjaluke je porodilo te dni na polju nezakonskega otroka. Kakor je v takih primerih že običajno, je dekle v strahu pred sramoto novorojenčka zadavilo in zakopalo. Ko se je vrnila nezakonska mati domov, so domači opazili, da je zelo bleda, niso pa slutili, kaj se je zgodilo. Kmalu so pa prinesli pastirski psi domov mrtvega otročička, ki so ga bili na polju izkopali. Tako je prišel zločin na dan.
— Foto - sport zadovolji vsakogaT * kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, ollsfra In lika tovarna  los. Relch.
Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova voda« sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah._
Iz Llublfane
—lj Društvo >Soča< vabi vse svoje člane in članice, da se udeleže v sob. dne 5. t m. baklade in v ned. dne 6. t. m., odkritja spomenika blagopokojnomu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Zbirališče 6. t m. ob pol 8. uri zvečer pri Levu, 6. t. m. ob pol
9. zjutraj istotako pri Levu. Da bo baklada in povorka čim impozantnejša. pripeljite seboj svoje sorodnike in nad 14 let stare otroke. V kraljevem tednu, posebno pa 5. in 6. t. m., hočemo tudi na zunaj manifestirati ono prisrčno ljubezen in spoštovanje, ki nas vezeta z našim ljubljenim narodnim kraljem in njegovim presvitlim domom. Zato je udeležba narodna dolžnost in ne sme nihče izostati. Društvene znake se bo delilo na zbirališču za ceno 10 Din komad.
—Ij Narodna strokovna zveza poživlja vse ljubljanske člane, da se v kar največjem številu udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. — Zbirališče članstva je v nedeljo 6. septembra ob 9. dopoldne na Miklošičevi cesti pred Delavsko zbornice. Točno ob
10. uri krenejo člani NSZ s prapori na Krekov trg in se tam uvrstijo v povorko, ki bo šla po mestu. Za vsakega ljubljanskega člana je udeležba pri povorki častna dolžnost Vsi člani naj imajo društvene znake. Znaki se bodo dobtli tudi na zbirališču.
—lj Udruženje rezervnih oficira I ratnika naproša svoje člane odbora, člane in vse rezervne oficirje, da se udeleže obhoda dne 6. t. m. po možnosti v uniformi ali pa v civilu z znakom. Zbirališče ob po' Q. dopoldne pri Vodniikovem spomeniku brez posebnih legitimacij. Naša posebna dolžnost je, da sodelujemo pri svečanostih ob odkritju spomenika kralja Osvobodite-i a v čim večjem številu.
—i Stanodajalci za čas Kraljevega tedna se naprošajo, da se točno ravnajo po navodilih stanovanjskega urada velesejma. V primeru začasne odsotnosti stanodajalca pritrdite na vrata listek z označbo, kdaj se vrnete domov. Stanodajalec, ki odda stanovanjskemu uradu javljeno nrenočišče in kateregakoli nujnega razloga sam brez niezove vednosti, mora to nemudoma javiti stanovanjskemu uradu velesejma na glavnem kolodvoru, telefon Štev. 2720. Ce se stanojemalec izseli orei aH pozneje ne-eo ie označeno na stanovanjskem listku, mora stanodajalec to nemudoma iaviti stanovanjskemu uradu velesejma. Ker bo veliko tujcev prisoelo v Ljubljano z nočnimi vlaki. lahko stanodajalci prineso v stanovanjski urad tudi klinče veznih vrat. na katerih mora biti privezan listek s točnim imenom stanodajalca ter z označbo ulice in hišne Številke. Seveda prevzamejo vso odgovornost stanodajalci sami.
—Ij Sestanek perntnfnariev v LfoMJani. Kmetirska družba v Ljubljani prireja dogovorno z bansko upravo, odd. za kmetijstvo sestanek vseh oerutninariev. ki se bo vršil 7. t m. ob 10. v družbeni dvorani v Ljubljani. Novi trg 3. Namen sestanka ie. določiti nadaljnje smernice za vefcie oosoe-ševan-ie te nrevažne panoge, predvsem med našim kmečkim ljudstvom. Uvodoma bo kratko predavan je g. inž. Abseca o standardu Štajerske rjave kokoši. Dalje smernice za oosoeSevanie eerntninarstva na kmetih. Konečno se bodo razmotri vala razna važna vprašanja, ki se tičejo umne-reie teh orekoristrun domačih živalic. Na sestane* so vabTierri vsi nerutninarii. V* se oečaV) orafctično z rele oerutnine. ne
oziraje se na to. ali DrLoadajo k temu ali drugemu društvu. Ta doziv velia tudi kot vabilo. *
—J j Ker Je pričakovati za čas Kraljevega tedna velikanskega navala tujcev in ker predvidoma število sob. ki so jih stanodajalci prijavili stanovanjskemu uradu velesejma. ne bo zadostovalo, ie oreskrbel stanovanjski urad tudi zasilna orenočišča na slamL Ker ie za ta prenočišča na razpolago le omejeno število rjuh in odej. se vsi oosetniki ooozarjaio. da v lastnem interesu vzamejo v obzir tudi to dejstvo. Stanovanjski urad velesejma posluje od 7. do 24. na arlavnem kolodvoru v baraki po-lee restavracijskeea vrta. Telefonska številka ie 2720.
—lj Kanalizacija Rožne doline se vrši iz ceste v cesto iz ulice v ulico. Glavni kanal gre po Cesti IX. Ta ponedeljek je bil dokončan predor pod železniškem tirom na Glin-cah pod ondotno čuvajnico ter tako napravljena zveza z glavnim kanalom na Tržaški cesti. Podaljšek Ceste IX. je Cesta I, na Glin-cah. Najprej je bil napravljen kanal v Rožni dolini; nato na Cesti I., naposled pa še njuna zveza pod železnico. Letos bodo v Rožni dolini domala vse ulice kanalizirane, kar je za to lepo predmestje še posebno velik napredek.
—lj Sokol I.. Ljubljana-Tabor vabi svoje članstvo, kakor tudi ono bratskih ljubljanskih in okoliških društev tor prijatelje so-kolstva na družabni večer, ki ga priredi v četrtek 3. t m. ob pol 21. uri v veliki dvorani na Taboru v počaščenje svojega predobrega prijatelja br. V. štepaneka. Spored: govori, petje, godba, ples. Vstopnine nd. K obilni udeležbi vabi uprava.
—lj Za vojne slepce Din 160. (stoinšest-deset) darovali uslužbenci kavarne >Zv?z-da« v počastitev godu ge. Rozi Krapeževe.
—'lj Druga operetna predstava letošnje predsezone bo v četrtek 3. t. m. ob 20. v dramskem gledališču. Vprizori se Kalma-nova opereta Vijolica z Montmartra, ki ie bila koncem lanske sezone prvič vprizor-jena na našem odru in dosegla zelo lep uspeh. Polna je prelepih melodij in ljubeznivih, zabavnih zapletHajev. Za predstavo veljajo znižane, ljudske operne cene.
—lj Opozorilo gostilničarjem. Ljubljanske gostilničarje vljudno opozarjamo, naj naznanijo svoji zadrugi, koHko lahko eden ali drugi sprejme gostov v času slavnostnih dni. to je 6., 7. in 8. septembra, da bi se moglo porazdeliti iste v obče zadovoljstvo. — Načeistvo zadruge.
—lj čeekoslovenska, doplftovace škola v
Ljubljani zve zdvofile pany rodiče k za.pi-su, ktery se kona ve čtvrtek 3. zafi a v patek 4. zafi od 4—5 hodin odpoledne, ve tfidč divččho realneho gvmnasia v prižemi, Bleivveisova cesta. Dodatečny zapis je pri vvnčovani, kterč pravidelne. začne ve s t redu 9. z*fi ve 3 hodinv.
—lj Novo igrišče ŽSK Hermes. Za proslavo ob priliki otvoritve novega igrišča Hermesa, ki se vrši v dneh 5. in 6. t. m. in na kateri bodo sodelovali poleg Hermesa, Ilirije, Primorja in Haška ter VSK Triglav, se pogaja Hermes tudi za sodelovanje s slovitim 2AK-om, prvakom suboti-škega nogometnega podsaveza iz Suboti-oe, katerega sodelovanje bo takorekoč višek turnirja. Zmagovalcema turnirja bosta poklonjena dva krasna pokala, od katerih enega je darovala znana tovarna ogledal »Spektrum« iz Ljubljane na inicijativo g. ravnatelja Ciglerja. Točen spored turnirja, kakor tudi propozicije bodo objavljene naknadno v časopisih.
—Ij Krajevni odbor Rdečega križa v LJubljani vabi vse Samaritane in Samari-tanke na sestanek, ki se vrši dne 3. septembra t. L zvečer ob pol 7. uri v prostorih mestnega fizikata. Sestanek je zelo važen, zato prosimo zanesljive udeležbe.
—I j V mestni klavnici ljubljanski se bo jutri ob 15. popoldne prodajalo na prosti stojnici sterilizirano prašičje meso po 8 Din
k;k>gram. ,
—lj Učenke obrtno-nad. sole pri Sv. Jakobu, ki si žele ogledati velesejem, naj se zbero v četrtek 3. sept. ob 2. popoldne pred kopališčem »Ilirija«. Vstopnina 3 Din.
—lj Gledališke predstave na prostem. Opozarjamo p-redvsem na to, da je začetek Gorenjskega slavčka v nedeljo in v torek točno ob pol 5. popoldne na terasi pred hotelom Tivoli. Začetek Slehernika pred nunsko cerkvijo v ponedeljek 7. t. m. pa je določen točno na 7. uro zvečer. Ker bo brez dvoma pri teh predstavah velik naval publike, prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, ki je vse dni od 10. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne v veži dramskega gledališča. V slučaju slabega vremena bo preskrbljeno, da bodo predstave v dramskem gledališču. Zato ima en del sedežev za Gorenjskega slavčka in Slehernika dvojne vstopnice in sicer za sedež na prostem in za sedež v drami. Ta mesta so v prvi vrsti namenjena zunanjim posetnikom teh predstav. Pirosimo, da ljubljansko občinstvo to vpo-števa. Cene za Gorenjskega slavčka so od 30 do 10 Din, za Slehernika od 25 do 10 Din, stojišča stanejo za vsako predstavo 5 Din.
—lj Priprave za prve večje gledališke vprizoritve na prostem v našem mestu so v najboljšem teku. Skušnje kažejo, da bo uspeh velik in da bosta obe deli prkšli tudi pri vprizoritvi na prostem do svoje prave veljave. V obeh detth nastopa precej ogromen aparat, znatno povečan od vprizo-ritev na odVu. Gorenjski slavček ima povečan orkester, v velikih zborovskih ansamblih pa sodeluje cel mešani zbor Ljubljanskega Zvona. Tudi Slehernik ima znatno povečano statisterijo, orkester, pri sklepnem zboru pa sodeluje celotni zbor Glasbene Matice ljubljanske. Zadnje prizore spremljajo orgle v nunski cerkvi, pomnožen vojaški orkester in posebni, prav spretno aranžirani lučni efekti. Režijo obeh del ima prof. šest, muzikalno vodstvo Gorenjskega slavčka ravnateij T\A\Č, Slehernika pa kapelnik Neffat n Stritof. Pri posameznih prizorih Slehernika sodeluje tudi kompletni operni zbor.
Zvočni kino Ideal
Samo še danes in jutri, zato:
Hitite in oglejte si filmsko veledelo, o Čigar nepozabni lepoti govori vsa Ljubljana!
Ljubezen
in zaobljuba
Po Rlchard Vossovem romanu »Dva človeka«
Charlotte Susa — Gustav Frohlich
Predprodaja dnevno od 11. do 12^ ure.
Dveurne predstave ob 4., 7. in 9. uri
—lj Koncert Pevske zveze (nastop 113 društev, 2400 članov) bo v torek 8. t m. popoldne točno ob pol 3. Ker je to edini nastop te ogromne pevske skupine za časa kraljevega tedna, opozarjamo na ta izredni užitek vse prijatelje slovenske umetne in narodne pesmi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Za slučaj slabega vremena bodo nastopili zbori v unionski dvorani in dramskem gledališču. V predprodaji se dobi program in pa partiturna knjižica vseh petih zborov, ki stane 5 T>in.
— Spremembe v učiteljskem zboru državnega konservatorija in šole Glasbene Matice. V učiteljski zbor drž. konservatorija v Ljubljani je vstopil kot pogx>dbem član absolvent pariške Schole Cantorum gosp. Mirko Pugelj. Poučeval bo solopetje gospode. V smislu sklepa odbora Glasbene Matice je vstopila v učiteljski zbor v začetku šolskega leta 1931/2 gdčna. Marica Vogehukova in prevzela klavirski pouk na konservatoriju in na šoli Glasbene Marice. Nadalje je zopet vstopila v učitelj-s/ki zbor drž. konservatorija in Šole Glasbene Marice ga. Ruža Šlajsova. Poučevala bo klavir.
—1] Jezdni odsek Sokola LJubljana poziva vse svoje člane, ki se žele udeležiti odkritja spomenika kralju Petru na konjih, da pridejo brezpogojno na sestanek, ki bo jutri 3. t. m. ob pol 9. v jahalnici na Blea-vveisovi cesti, a ne v petek, kot je bilo določeno na zadnjem sestanku. Udeležba za vse člane strogo obvezna. _ _
Vesela dunajska dekleta
K danasnli premijeri v Elitnem k i mi Matica
Zopet smo dobili film. ki ga bo naša kinopublika z veselijem pozdravila. Ustreženo bo pa z njim tudi onim, ki sicer ne zahajajo redno v kino, pa se radi v teh težkih časih tu pa tam od srca nasmejejo. V filmu »Vesela dunajska dekleta« se nam predstavi priljubljeni Willy Forst v zabavni, Šaljivi opereti iz dobrih starih ča-so\. Pokaže nam 0 brhkih dunajskih deklet, vse so lepe. vse živahne in podjetne. I;i vse so hčerke dvornega svetnika Levt-nerja, kar je seveda mogoče samo v filmu, pa navzlic temu zabava ni nič manjša. Leitner se baš namerava pon:Č;t. z močno »obrabljeno« balerino, ki um je pa kljub svoji bumi preteklosti zmešal., glavo. Hčerke so seveda odločno proti očetovi ženUvi, med njimi in očetom prde do hudega prerekanja in ker se oče noče udati, ga hčerke kratkomalo zapusie !n »e preselijo v hotel k svoiemu plesnemu učitelju Avgustu.
Avgust ima pa v neki kavarni lepo ka-vamarjevo hčerko, v katero se je do ušes Zdljubil in jo povabil k sebi. Dekle res pride in ko ji Avgust odkriva stcc prihajajo po vrsti v njegovo sebo hčerke dvornega svetnika, ena se pritožuje, da na oknu ni zaves, drugi je pretrda blazina itd. Kavar-narjeva hčerka je seveda ogorčena :n odide. Hčerke dvornega svetnika se nočejo vrniti domov, temveč začno nastopati v zakotnem baru kot plesalke. Cim oče to zve, hoče podati ostavko. Napoti se k prosvetnemu ministru, samcu v najboljši moški dobi, velikemu prijatelju ženskega spola, zlasti lepih nožic. Povedati mu hoče, kakšno so mu zagodle hčerke, pa ga minister ne pusti do besede in ko iz njegovega pripovedovanja zve, da se pripravlja nastop skupine plesalk v baru, je ves navdušen ta povabi s seboj v bar tudi ogorčenega dvornega svetnika. Hočeš nočeš, se mora slari ukloniti in tako prideta v bar, kjer se minister imenitno zrbava, oče nastopajočih hčerk pa jezi.
Končno priredi stari dvorni svetnik v proslavo svojega jubileja domačo zabavo, na katero povabi tudi ministra in to priliko porabijo hčerke, da se vrnejo k očetu. Plesni učitelj Avgust pa nrivede svojo lz-voljenko in ji dokaže, da je govoril resnico, ko je trdiil, da ne gre za njegove pri-jatelijce, temveč za hčerke dvornega svetnika, ki jih uči samo plesati. Vse se konča srečno, vsi so zadovoljni.
Film je namenjen neprisiljeni zabavi in razvedrilu in oboje je v polni meri doseženo. V ospredju stoji Willy Forst kot plesni učitelj, ki je v tem filmu še posebno simpatičen. Njegova glavna partnerica Je Lee Harry, dražestno dunajsko dekle, ki si takoj osvoji srca gledalcev. Starega dvornega svetnika igra Paul H&rbiger, ki ga poznamo že iz njegovi! prejšnjih filmov. V ffmw je več novih popevk, ki bodo gotovo kmalu prenesene tudi na naša tla. Skratka: film, ki se kar sam priporoča.
SLOVENSKI NAROD«,, dne 2. septembra 1931.*
fitev. 198
Emile Gaborian^ m 24
(Battrpirfi velemesta
Roman
— Gotovo se, je morak) zdeti budem vse to surnijivrj.
— Ln da bo nesreda popoma, je šla Roza rrreojat bauk ovac za petsto frankov k trgovcu, ki naju dobro pozna, k nekemu Mekisianu, in ta faJot je nahujskal proti nama javno mnenje. Drznil se >e četo trdati, da ie bil pri njem policijski agent, ki mu je bilo naročeno aretirati naju.
Mascarot je vedel vse to bolje r>d Pauka in dobro je tudi vedel, kaj je mogel Mehiški reči. Toda kPjub temu je pripomni:
— Preteklost morate pokopati in začeti novo ž*vljenje. Pripravljam vam drugačno, boljše življenje. Pa rudi sami se morate izpremeniti.
Pau-l si je gfoboko oddahnil.
— Pozabiti na Rozo! — je za mrmral. Blagorodni posredovalec je pri tem
krvenu namršnl obrvi
— Kaj! — je vzkliknil. — V'i še vedno mislite na to žensko?
Paul se je vzravnal.
— Osvetim se ji ! — je dejal ogorčeno.
— To ne bo težko: pozabite, da ste jo sploh kdaj poznali.
— Ravnal se bom po vašem nasvetu, gospod, — je dejal Paul.
— To je moška beseda! Verjemite mi. da ne bo trajalo dolgo, pa boste hvaležni Rozd, da je vas zapustila.
Kmalu je i m al Mascarot na Paula odločilen vpliv.
— Zdaj se pa pomeniva o tisti službi za dvanajst tisoč frankov, gospod, — je začel Paul.
— r3h, saj ni šlo nikoli za službo, dragi moj.
Paul je strašno prebledd.
— Kako to, gospod, — je jecljal, — saj ste mi obljubili...
— Za dvanajst tisoč frankov, je-4i? Ne bojte se, dobite jih in več. Ne smete me pa zapustiti. Star sem, rodbine nimam, s/ina mi boste nadomestovali... Glejte, mislil sem na vas včeraj in v duhu sem zasnoval vso vašo bodočnost. Siromašen je, sem si misM, toda, toda zakaj bi se na oženil z bogato nevesto, ki prinese ogromno premoženje onemu, ki je znal razvneti njeno srce. Če govorim zdaj o bogati nevesti, storim to zato, ker eno poznam in če bi se zavzel za to zadevo vas prijatelj dr. Hortebize ... Roza je lepo dekle, tisto o katerem govorim, pa je skoro tako lepo ko Roza in povrhu še iz dobre hiše, izobraženo, duhovito. Ima dobra zveze in če bi bil njen mož talentiran umetnik, pesnik ali skladatelj, bi lahko napravil sijajno karijero.
Paul je bil ves rdeč, kajti o vsem tem je nekoč sam sanjal.
— In ko sem začal razmišljati, da ste nezakonski sinjem preživljal v du-
hu oei roman. Pred letom 1793 so pripisovali vsakega nezakonskega otroka plemiču. Ali poznate svatega očeta? Ne. Kdo more trditi, da ni bil eden najodlič-najših francoskih plemačev in dani imel petsto tisoč funtov rente? Morda vas baš išče, da vam da svoje premoženje in ime. AH bi hoteli postati vojvoda?
— Gospod, — je jecljal Paul. Mascarot se je zasmejal.
— To so zaenkrat samo domneve, — ja dejal zamišljeno.
Paul ni vedel, kad naj si misli o tem.
— Kaj torej zahtevate od mene, gospod? — je vprašal.
— Zahtevam samo, da me brezpogojno ubogate.
— Saj vas bom, gospod. Toda bojim se, da se norčujete iz mena.
Namesto odgovora je Mascarot pozvonil Beaumarchefu, ki je takoj prišel.
— Ostani tu, jaz grem k Van Klo-penu.
Potem se je obrnil k Pauhi, retaoč:
— Naikar se na norčujte in se danes vam doprinesem dokaz, Obedovala bova skupaj v restavraciji. Moram se pomeniti z vami, potem pa...
Obmolknil je, da bi pas al oči na Paulovem presenečanju, potem je pa nadaljeval.
— Potem vam pokažam dražestno dekle, ki sem jo vam izbral; vedeti moram, če vam bo všeč.
XI.
Mladi Gaston de Gandelu ni brez vzroka presnečeno vzklikndi, ko je slišali, da slikar Andre sploh ne ve za damskoga brojača Van Klopena. Mladi krojač je slovel skoraj po vsea Evropi.
Van Klopen je bffl Holandec. Prvotno se je bdi naselil sredi rojstnega mesta, pa mu obrt rti šla. Preselil se je torej v Pariz, ikjer mu je v začetku tudi slaba predla, pozneje se mu je pa sreča nasmehnila tako, da je postal v svoji stroki avtoriteta m da mu nobena konkurenca ni rnogAa do živega.
Najodhcnejše pariške dame so naročale pri njem obleke. Ni torej čuda, da so mu ti uspehi zmešali glavo.
Bil je dobro rejen, rdečih Kc, nesramen, domišljav, ciničen. Ženske, ki so hodite k njemu, so se mu četo tako pri-fczovate, da so mu pripisovale duhovitost
m k tamu možu je odšel Mascarot s svoto varovancem po obedu v restavracij.
V vefeki predsobi sta stala dva lakaja, ki sta spoštrJFVO vstala, čftm sta zagledala Mascarota.
— Gospod Van Klopen je zaposlen baš z gospo kneginjo Karazovo, — je dejal prvd lakaj. — Cim pa zve, da bi gospod rad govoril z njim, bo gotovo takoj poskrbel, da bosta lahko govorila. Ah* želi gospod počakati v gospodovih zasebnih sobanah?
Mascarot je odklonil.
— Saj se nama nikamor na mudi, — je odgovoril, — počakava kar v velikem salonu z gospodovimi kdijenti. Je tam mnogo ljudi?
— Dober tacat dam.
Zagoneten zločin v genovskem pristanišču
Mlada pariška modistka najdena mrtva v čolnu — Njen
zaročenec brez sledu Izginil
Posadka italijanskega vojaškega motornega čolna je našla v soboto zvečer v genovskem zalivu blizu Spezie na zapadni italijanski obali zložljiv gumijasti čoln, iz katerega so molele človeške noge. Vojaki so od» vlekli čoln v pristanišče in pristani* Ska policija je našla v njem truplo mladenke, ki je imela na sebi samo kombinežo. Po potnem listu, ki so ga našli v njeni ročni torbici, so spozna* li, da gre za znano pariško modistko 'Marietto Ireno Caravagndezovo. Pre* iskava je dognala, da je bil čoln na* rjet v Monacu in da je torej vozil ob obali genovskega zaliva najbrž več dni. Čoln je najel znani pariški sport» mik Alan Sabourrand, ki je imel oči» vidno namen odpeljati se na Korziko, (kamor je bila istočasno poslana nje* gova in dekličina prtljaga.
Zdravniki so pregledali truplo nesrečnega dekleta. Vidnih znakov nasilja niso našli, samo na glavi je imela manjše rane. Pri obdukciji so našli majhno luknjico na vratu, nikjer pa ni bilo kroglice, ki bi bila mogla skozi to luknjico prodreti v hrbteni* co ali glavo. Obdukcija je pokazala, da o kapi ne more biti govora. Histo* loško in kemično preizkušanje še ni končano, tako da je smrt dekleta še vedno zagonetka, ki je tem bolj za* motana, ker je zaročenec modistke Caravagniezove brez sledu izginil in ker njegovega trupla nikjer ruso na* ŠM. Tudi ves nakit in denar mrtve modistke je izginil, v ročni torbici so našli samo potni list, toaletne potreb* sčine, zaročenčevo fotografijo, vizitke lin druge malenkosti.
Iz Monaca je prispel v nedeljo v Spezio brat pogrešanega pariškega športnika Alana Sabourranda. ki je spoznal čoln, s katerim se je njegov brat pred dnevi vozil v Monacu. Mo* distke pa ni poznal Sestra umorjene Parižanke je povedala, da je nosila Marietta dva dragocena prstana. Ko je odhajala iz Monaca, je imela ▼ ročni torbici okrog 500 frankov, njen zaročenec pa več tisočakov. Razlogov dolžih' Sabourranda umora ni, ker je bil v svojo nevesto do ušes zaljubljen. Tudi skupni samomor se izključuje. Najbolj verjetno je, da so čoki ponoči napadli morski roparji, ki so se zadnje čase zopet pojavili ob genov* ski obali in da so modistko umorili, njenega zaročenca pa kam odvlekli, morda pa tudi njega umorili.
Vsi pariški listi obširno pišejo o tragediji modistke Caravagniezove. Preiskava je dognala, da je bila žr* tev najbrž   položena v čoln   šele po
umoru in da je bil torej umor izvršen izven čolna. Na pljučih umorjene se ne pozna, da bi bila zadavljena ali da bi bila utonila. Želodec nesrečnega dekleta je bil prazen, vode niti v njem, niti v pljučih ni bilo. Zato je nastalo vprašanje, ali ni bila zadana rana na vratu morda šele po smrti. Tudi pariško javnost je vest o trage* diji mlade modistke zelo razburila. Caravagniezova je bila znana tudi kot športnica, obenem se je pa zelo uspešno uveljavljala v znanem klo* bučarskem zavodu v ulici Saint Ho* nore Bila je tudi velika ljubiteljica avtomobilskega sporta in večkrat je vozila s hitrostjo 140 km na uro.
Otok podgan
Iz Newyorka poročajo, da je prispel tja veščak v p okonča vanju podgan A.
G. Billig, da poskusi očistiti te ostudne golazni otok Riker. Ta otok je skladišči odpadkov, ki se nabero vsak dan v ameriški metropoli. Vsak dan je treba najmand deset parnikov, da odpeljejo odpadke na otok, kjer jih sežgo. Ogenj na otoku gori nepretrgoma že 20 let. Odpadki gore namreč noč in dan in ker jih neprestano dovažajo, ogenj nikoli ne ugasne.
Druga zanimivost otoka je ogromna množina podgan,- ki se neverjetno hitro množe. En par podgan bi naplodil v petih letih skoraj sto milijonov potomcav če bi se mogel neovirano razmnoževati. Število podgan na otoku Riker cenijo sedaj na pet milijonov. Ostudni glodav-ci ogražajo tudi mesto, ker jih parniki neprestano vozijo z otoka. V newyor-š~kem pristanišču podgan ž a kar mrgoM in iz pristamšča uhajajo v mesto. BiJhg namerava pokončavata podgane s posebnim sredstvom, ki je njegova tajna. Gre za strup, ki podganam zelo diši m učinkuje šele, ko se podgane napijejo vode. Biflig upa, da bo otok očistil podgan vsaj v toMki mari, da ne bodo več nevarne mestu.
Zanimiva statistika
V Berlinu prideta na enega loče* nega moža dve ločeni ženi. To se zdi neverjetno, pa je vendar res, kajti možje navadno ne ostanejo dolgo lo* ceni, temveč zlezejo hitro drugič ali tretjič v zakonski jarem. Statistika berlinskih ločitev zakonov pa priča, da so možje dvakrat tako nezvesti kakor žene. Če je 10 zaradi ženine nezvestobe ločenih zakonov, jih je zaradi moževe 20. Moški so pae lah* komiselni aH pa se dajo lažje zasačiti pri zakonolomstvu.
Kar se tiče zločinstva, imajo tudi moški prvenstvo. Na šest zločincev odpade samo ena ženska. Ropi la vlomi v blagajne so sploh moška d m mena. Kar se tiče studiranja, se žen* ske vedno bolj uveljavljajo v sred* njih in visokih šolah Berlina, kje- za» vztmajo študentke sedaj 20%, dočim s:> zavzemale pred vojno komaj il do 12%. Umetniške šole in akai~m:je so polne žensk, na visokih Šolah za telesno kulturo ženske celo previo du* jejo. Nasprotno je pa na visokh teh* niških šolah samo 1.5% žensk, na vi* sok'h ž:vinozdravniških šolaM pa 2.3%. Khz se tiče ločitev zakona, je treba še omeniti, da se razdere največ zakonov med 5. in 10. iecom zakonskega življenja. Po 15. letu se v Rerli* ni /e ^koraj nihče ne lou
Panika v aeroplanu
V soboto zvečer so preživljali potniki nemškega aeroplana D 1727 na poti iz Munchana v Berlin strašne trenutke. Brusač Hutte iz Oberndorfa pri Kleinfurtu je odšel med poletom, ko se je aeroplan že bližal letališču v Furthu, v umivalnico. V naslednjem hipu je za-donela močna detonacija m aeroplan se je stresel tako, da se je polastila potnikov nepopisna panika. Strojnik Vverson je takoj planil v umivalnico, kjar je zagledal brusača vsega v plamenih.
Strojniku se je posrečilo ogenj pogasiti. Ko je bila odstranjena nevarnost, da se aeroplan vname, je opazil strojnik v kopalnici steklenico, iz katere so še švigali plamenoki. Mislili je, da gre za atentat. Kmalu se je pa izkazalo, da je pil Hutte iz steklenice slivovko in kadil pri tem cigareto. Najbrž se je sfi-vovka, ki je morala biti zelo močna, vnela. Potniki so imeti pač srečo, da se aeroplan ni vnaL
Rusija gradi
zrakoplove
Javna zbirka za zrakoplove, ki jo je orginizirala ruska komunistična stranka, je vrgla 15 milijonov rabljev. Prvi v Rusiji izdelani zrakoplov se bo imenoval »Moskva«, njegov obseg bo znašal 2200 kubičnih metrov. Drugi z obsegom 7300 m* se bo imenovaJ »Le* ningrad«. Gradnjo zrakoplovov nadzi* ra prof. Vorobjev. V načrtu je pa še gradnja velikega zrakoplova z obse* gom 20.000 m*. S Zeppermovrrni tovarnami v Friedrichshafmi se sovjet* ska vlada pogaja glede zgraditve ogromnega zrakoplova z obsegom 40.000 m«.
Prva zračna proga v Rusiji, na ka» teri bodo letali zrakoplovi, bo vodila iz središča države do najskrajnejše se* verne meje. Druga proga bo vezata srednjeazijske puščave z obalo Tihega oceana. V Moskvi so začeR graditi bazo za zrakoplove, ki bo imela poleg dveh velikih hangarjev in šoie za teh* niško osobje tudi vse druge potrebne naprave.
OSVALD DOBEIC
Ljubljana
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah.
Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. G. in O. M. S. predmetov.
NA DEBELO! NA DROBNO!
Specijelni entel oblek in volan
francoski sistem pri
Matek & Mtkeš, Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj)
»BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila.
GORAZDOV UČNI ZAVOD Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. — Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, Nunska ulica 19, pritličje. — Pismene prijave do 14. septembra pod naslovom J. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica, 2443
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34
Prijateljska dolžnost nam narekuje sporočiti pretužno vest, da je dne 1« septembra ob 2. uri zjutraj preminul po dolgotrajni bolezni, ki jo je prenašal z občudovanja vredno potrpežljivost* jo prečastiti gospod
Msgr* Kari Kokolj,
MORNARIŠKI SUPERIOR V P.
Nepozabnega prijatelja in splošno priljubijo« nega pokojnika spremimo na zadnji poti jutri dne 3« septembra ob 4« uri popoldne izpred hiše žalosti, Frančiškanska ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika ohranimo v najlepšem sponđnu«
ŽALUJOČI PRIJATELJI.
Modroee
predeluje in očisti žimo prahu na apecijalnem stroju
RudOlf OTV««r,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Klavirji! Planini!
Svetovnih   znamk   kupite po globoko znižanih cenah pri
MTTSICA, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Najceneje izpoeojuje, popravlja in uglašuje!
Pozor!
MLEKARNE IN TRGOVCI! Kuhano maslo kupuje v vsaki množini po najvišji dnevni ceni Franc Senčar, trgovec v Ljutomeru. 2462
KLAVIR
dobro ohranjen — prodam za Din 6000.—. Poizve se: Marijin trg 2/n, od 8. do 12. ure dopoldne.
Soboslifcarske in pleskarske pomočnike
samo prvovrstne moči — sprejme takoj J. HLEBft, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. SS.
2417
HIŠA Z ALI BREZ NJIVE naprodaj. Cena hiše 30.000 Din. Oboje ob prometni cesti Mari-bor-Ptuj. Hiša skoraj novo zidana z večjimi prostori, pripravna za trgovino (brez konkurence) ali kakšno drugo obrt v bližini Ptuja. Pojasnila daje Martin Brus, Zgornji Breg-Ptuj. 2461
MI IŠČEMO VAS! In vi zopet nas! Vi iščete stalno zaposlitev, mi pa zopet agilne in zanesljive moči za domača dela, za pot, za vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam se nudi prilika za brezskrbno bodočnost. — Proti prilogi znamke za odgovor daje izčrpne informacije Berenvi, Osijek.
2463
STROJ*
IN
KOLESA
„Grv
tzner*
"pustu* ****
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doe. dr. Iv. Matkot Proti tuberkulozni dispenzar v Službi socialno-higijenske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova
ulica štev. %•
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
Y
***** **** ******* - Za >Narodno tiskarno« Fran TijiUH, - Za upravo In maeratni det Mata: Oton Christof, - y* v Izubijani.