Sveti na podrocju socialnega varstva
njihov pomen in naloge
Nika Arka
sekretar Sveta za socialno varstvo LRS
Prve oblike druzbenega upravljanja so na podrocju socialnega varstva
nastale ze zelo zgodaj. Takoj v prvih pov{)jI).ihletih so se pri posameznih
socialnih zavodih ustanavljali· patronati, za katere so delno prevzeli tudi
materialno skrb. Iz teh patronatov so se kasneje razvili domovni S'veti, ki pa
niso mogli pray zaZiveti. Nadalje so se ze leta 1947 pri izvrsilnih ljudskih
odborih formirali skrbniski sveti kot posvetovalni organi v skrbniskih zadevah.
Tudi ti sveti se niso mogli razviti in so sami po sebi prenehali z .delom.
Ddavlj ani so neposredno sodelovali tudi v raznih Komisijah in svetih za
varstvo matere in otroka kot koordinacijskih organih za podrocje zdravstve-
nega in socialnega varstva. Vse to sodelovanje pa je bilo samo posveioval-
nega in kontrolnega znacaja. Odlocanje je bila izkljucna pravica izvrsilnih
odborov in poverjenikov. Pray zaradi tega pa se ti druzbeni organi niso mogli
utrditi in razviti.
Sele leta 1951 so se druzbeni organi na tem podroc]u razvili iz posveto-
valnih organov v· odlocujoce. Dotlej locenl poverjenistvi za socialno skrbstvo
in ljudsko zdravstvo sta se zdruzili v -svet za ljudsko zdravstvo in socialno·
politiko. Vodstvo teh upravnih panog je priSlo v roke kolektivnih ddavno-
druzbenih organOv. V strukturi ljudskih odborov pa ,se ni bilo bistvenih
sprememb, {)stali so se izvrsilni odbori z vsemi svojimi pristojnostmi. V delu
teh svetov je prevladovala administrativna funkcija, ki se ni hila locena, od
upravno politicne. Sele leta 1952 so sveti postali upravno politicni organi
ljudskih odborov. V njih se je uresnicilo nacelo; da delovno ljudstvo izvrsuje
oblast tudi z neposredno udelezbo v organih uprave. Zato so se ti sveti -orga-
nizirali kot kolektivni organi s pravico, da vodijo upravno panogo) kateri
nacelujejo. Njihova osnovna naloga je v izvrsevanju zakonov in drugih pred-
pisov iz pristojnosti ljudskega odbora tel' v izvrsevanju predpisov ljudskega
odbora, smernic in navodil zveznih in republiskih organov. Pripravljanje in
sestavljanje predlogov za predpise in druge akte, ki jih sprejema in izdaja
\judski odbor. Dolocanje splosnih smernic za delo v upravnih organih, zavodih
in sluzbah iz delovnega podrocja sveta. Predlaganje, ustanavljanje,zdruze-
vanje in Uikinjanje samostojnih zavodov, dolocanjepredlogov za predracun
doh-odkov in izdatkov organov zavodov in sluzb v delovnem podrocju sveta.
Upravljanje vseh izvrsilnih zadev, ki so sveti zanje pristojni po zakonih in
predpisih ljudskega odbora.
49
·Najprej so se sveti za zdravstvo in socialno politiko ustanovili sarno pri
okrajnih ljudskih odborih. Njihovo podroeje dejavnosti je bilo· zelo obsezno,
zato so se kot pomomiorgani ustanovili odbori za zdravstvo, za delo, za
splosno skrbstvo in za varstvo matere in otroka. Najbolj so se utrdili zadnji,
ki so, kljub temu, da jim je zakon piredpisal sarno posvetovalno vlogo, prieeli
polagoma tudi sami odloeati, zlasti v skrbstvenih zadevah.
Z novo obeinsko ureditvijo pa je sk.oro vsa soeialna sluzba presla v pri-
stojnost obeinskih ljudskih odborov. Zato sta s,e za to podro-eje predvidela pri
obeinah dva sveta, in sieer: svet za varstvo matere in otroka in svet za
socialno varstvo. Ker si je vsaka obeina s svojim statutom sarna predpisala
organizacijo in doloeila stevilo svetov, je danes pri raznihobeinah razlieno
stevilo svetov.
2e odbori za varstvo matere in otroka so pokazali, da je to dejavnost
potrebno obravnavati enotno, da se ne morejo resevati vprasanja soeialnega
varstva matere in otroka brez povezanosti z zdravstvenim varstvom in da je
pray tako' potrebno koordinirati doloeena vprasanja z vzgojnega podroeja.
Nadalje se je pokazalo, da otrok in mati nista nekaj izoliranega, temvee da
zivita v druzini in da lahko govorimo 0 varstvu otroka predvsem v zdravi
druzini, ki ima pogoje, da mu omogoN pravilen telesni in du.sevni razvoj.
Zato se je druZbeno varstvo matere in otrokaze dejansuw razsirilo na vpra-
sanje varstva druz1ne in bo v bodoee potr:ebno spremeniti tudi :riaziv sveta
za varstvo matere in otroka, in sieer v svet za vprasanje varstva druzine.
Z novo ureditvijo so si tudi okrajni ljudski odbori sami s svojim statutom
predpisali notranjo organizacijo. Zato je stevilo svetov pri posameznih okrajih
razlieno.
Po anketi 0 ,stevilu svetov na podroeju zdravstva in socialnega varstva
imamo v Sloveniji v 11 okrajih ustanovljenih 30 svetov na podroeju zdravstva
in soeialne politike. V teh svetih sodeluje 270 elanov, od tega je :h% zena.
Najvisji odstotek zena je v Koeeyju (39 70), najnizji pa v okraju Ljub-
Ijana (8 %). .
Na svojih sejah so okrajni sveti obravnavali predvsem problemati:ko v
zveziz novo obeinsko ureditvijo, niso se pa se v eeloti vziveli v svojo vlogo,
ki so jo z novo ureditvijo dobili, in to predvsem v proueevanje stanja ter
usmerjanje politike zdravstvenega in soeialnega varstva ~ okraju.
Poleg svetov pri 10 okrajih deluje se 18 komisij, v katerih sodeluje veeje
stevilo drZavljanov.
V 130 obeinah dela za podroeje zdravstva in socialnega varstva 360
svetov. Od tega je 82 Isvetovza zc1ravstv,b, 77 svetov za varstvo matere in
otr'oka, 67 svetov za soeialno skrbstvo, 60 svetov za delo in delovna razmerja
in 74 svetov, kjer je zdruzeno podroeje zdravstva in soeialnega varstva ozi-
'I"omadela in soeialnega varstva. V teh svetih sodeluje 2739 drza'vljanov, pri
vsaki oob-einipovpreeno22. V svetih deluje 32 % zena,najnizji je odstotek v
okraju Kranj (11 %), najvisji pa v ok['aju Ptuj (43 %). Poleg svetov dela v
obeinah se 112 komisij: Te stevilke nam govore -0 sirokem' sodelovanju de-
lovnih ljudi pri resevanju vrprasanj zdravstvene in socialne slu~be. Podru-
zabljeno .izvrsevanje tesluzbe je zanesljivo, jamstvo, cIa se bodo ta vprasanja
pravilno in uspe.sno resevala. .
Pavsad 8i sveti ,se nisa na jasnem, kaksna je' njihava nalaga, zato s1
aglejma, kaksne naloge ima pri abeins:kem ljudskem O'dbaru svet za varstva
matere in otroka ali balje reeena svet Za vprasanje varstva druzine.
Po 26. elenu zvezne ustave in ustreznih Clenih republiskih ustav sta
zakan in radbina pad zas·CitadrZave, mladaletniki pa So' pod pO'sebnim var-
stvom drZave.
TO' pasehna druzbena varstvo narekuje skrb in' odgavarnast celatne
d:ruzbe za zdrav, dusevna in telesna spasaben naraseaj.
Prva leta po' vojni sma skrb za druzina nekolikazanemarili ozirama sma
bili mnenja, da' sta srediSee druzbenega varstva sarna mati in atrak. Nase
izkusnje in znanstvena dagnanja pa So'nam pO'kazala, da je za pravilni atrakav
razvaj najbaljse, da raste in se razvija v papalni, na sacialistienih temeljih
asnavani druzini. Pokazala se je, da najvee druZibena neprilagO'dljivih atrak
izhaja iz nepapalnih druzin. Zata se je v zadnjih letih ze preusmerila druz-
bena skrb v varstvo druzine kot celate.
Skrb za druzilno se je pO' zadnji vajni tudi moena Ta'zvila v zapadnih
kapitalistienih dezelah, kjer se z varstvam druzine peeaja posebni drZavni
argani, v nelkaterih drzavah O'bstaje za to' celo pasebna ministrstva. Poleg
drzavnih arganav pa je za var'stva druzine osnavanih tudi veeje stevila
drustev, ki So' zdruzena v mednarodna arganizacijo za varstva druzine s se-
dezem v Parizu. Na svajih mednaradnih kQlllgresip.-in kanferencah je ta arga-
nizacija aibravnavala pasebna pereea vprasanja iz tega PO'dracja, kat So': sta-
navanjska vprasanje, O'traski dadatki, razbremenitev zene, sadelavanje starsev
in sale itd.
Seveda izhaja pri nas druzbena varstva iz drugihasnQv kat v kapitali-
sticnih dezelah, kjer jih k temu sili gaspadarski raeun in pritisk delavskega
razreda. Pri nas izhaja izas!llavnega sacialistienega naeela, ki je skrb za
Claveka, njegava sreea in zadavQljstva.
Z nagla industrializacijO' se je struktura nase druzine zlasti V mestih in
industrijskih Ikrajih moena spremenila. Postala je manjsa, obieajna jo tvarijo
samastar~i in atraci. Vedna vee je druzin, kjer sta zapaslena oee in mati in
ni !llikagar dama, ki bi nadziral atrake med njuna O'dsatnO'stja.Zata mara ta
nadzar prevzeti clruzba preka raznih ustanav, kat sO': jasli, atraski vrtci,
salske kuhinje, ustanave za solske atroke. Paleg tega mara druzba prevzeti
se skrb za usluznastna padjetja in ustanave, ki razbremenjujeja zena v ga-
spodinjsivu, ter za ustanave, ki nudija star.sem pamae pri vzgO'ji njihavih
otrak.
Kat v zdravstvenem, loCima tudi v sacialnem varstvu preventivna in
kurativna dejavnast. Prva je iskanje in adstranjevanje vzrakav asacialnih
pajavav, drug a pa zdravljenje taikih pajavav. Na padraeju preventivnega
varstva imaja najveeji pamen druzbene organizacije in drustva, ki sO' pri
nas ze maCna razvila to' dejavnost. V kurativnem varstvu pa je sacialna sluzba
v upravnih organih in sO'cialnih zavadih. Sveti, kat druzbena upravni argani
v obeini, pa maraja po' svajih. elanih, ki So'predstavniki druzbenih arganizacij
in drustev, na eni strani razvijati preventivna dejavnast, na drugi strani pa
skrbeti za uspesna in zakanita izvrsevanje sacialne sluzbe.
Kat vidima, So' nalage teh svetov zelo O'bsezne in pasegajQ na druzbeno
in upravna padroeje in cela v vee pa!llag upravnega padraeja, taka v socialna,
51
idravstveno, .prosvetno~v.zgojno in tudi gospodarsko. Pri svojem delu si bo
zato svet moral pomagati z raznimi metodami dela, kot je skupno a-azprav-
ljanje prizadetih svetov, n. pr. sveta za zdravstvo, sveta za sO'cialno"varstvo,
sveta za prosveto in drugih. Skupno proucene predloge bo nato obravnaval
ljudski odbor. Preko svojih predstavnikov pa bodo druzbene organizacije
predlozile svetu tposamezne predloge, ki jih bo svet po proucitvi nadalje
predlozil ljudskemu odboru v resitev, n. pr." ustanovitev solske kuhinje ali
vzgojne posvetovalnice. Pray tako pa bo svet posredoval druzbenim orga-
nizacijam preko svojih clanov sklepe ljudskega odbora, kjer" bo pri njihovem
izvrsevanju sodelovanje teh druzbenih organizacij potrebno. ,~
Oglejmo si se nekaj konkretnih nalog sveta za varstvo matere in otroka
oziroma druzine. Svet vodi neposredno skrb za otroke in mladino pod po-
sebnim druzbenim varstvom, sem spadajo otroci padlih borcev in zrtev fa-
sisticnega terorja, otroci in mladina pod skrbnistvom, telesno in dusevno
defektni otroci in mladina, vzgojno zanemarjeni in druzbeno neprilagodljivi
terotroci in mladina iz zdravstveno in materialno ogrozenih druzin. Nadalje
organizacija rejniske sluzbe, potem skrb za ustanavljanje in pravilno funk-
cioniranje mladinskih socialnih zavodov vobcini.
Skupno s svetom za zdravstvo bo vodil v obcini borbo za z;nizanje umr-
ljivosti otrok, skr:bel za zadostno mrezo zdravstvenih posvetovalnic, za redne
zdravniske preglede soloobveznih otrok in za zdravstvene kolonije.
"Skupno s svetom za delo bo prouceval vprasanja varstva zene in mladine
v delovnem razmerju in skrbel za zaposlovanje mladine, ki jepod posebnim
druzbenim varstvom.
Skupno s svetom za pTosveto in solstvo bo obravnaval in reseval vpra-
sanja vzgojnih ustanov, poklicnih posvetovalnic, solskih kuhinj, letovanj ter
strokovnega usposabljanja vzgojnega kadra v socialnih zavodih.
Ker je primerno stanovanje eden od prvih pogojev za zdravo in srecno
druzino, bo moral svet sodelovati z ostalimi pristojnimi organi v obcini tudi
pri resevanju stanovanjske politike, da se bodo gradila nasim druzinam
ustre'zna stanovanja.
Poleg nalog, ki sem jih nastela ·zgoraj, pa svet odloca na podlagi zakona a
pristojnosti obCinskih in okTaj'Ilih ljudskih odborov se v sledecih zadevah:
po temeljnem zakonu 0 skrbnistvu opravlja skrbswene zadeve, odreja splosne
ukrepe, za varstvo oseb, ki so pod skrbni:&tvom, odobrava vaznejse ukrepe
skrbnika glede osebe mladoletnika ali njegovega premo'zenja, doloea nagrade
skrbnikom, odloca 0 tozbi, vlozeni zoper skrbnikovo ravnanje ali njegove
opustitve. Po temeljnem zakonu 0 razmerju med starsi in otroki pa odloca
glede odvzema otroka .starsem in oddaje drugi osebi ali ustanovi v varstvo
in vzgojo. Po zakonu 0 socialnih zavodih 'pa opravlja nadzor nad zavodi, ki
jih ustanovijo gospodarske in druzbene organizacije, in vse ostale naloge, ki
spadajo po zakonu v pristojnost nadzornega organa.
Nastela sem najvaznejse naloge, iz katerih smo spoznali, kako izredno
pomembnovlogo bodo imeli v obeini sveti za vprasanja varstva druzin in
kako je vazno, da se ti s'veti ustanovijo pri vsaki obeini, da se utrdijo in na-
dalje razv~jejo, ker je to najboljse jamstvoza uspesno druzbeno varstvo
druzine.
52
Pri obcinskih ljudskih odborih sta za podrocje s.ocialnega varstva osnovana
dva sveta. 0 nalogah sveta za varstvo matel'e in otroika .oziro"maza vprasanja
varstva druzine, sem govorila prej, zdaj pa si oglejmo se naloge sveta za
socialno skrbstvo.
V mnogih obcinah je pray ta razmejitev nal~g med obema svetoma
povzr·ocala veliko tezav. Ponekod so bili celo mnenja, da spada varstvo druzine
v pristojnost tega s'Veta, ker je 'ta odlocal 0 denarnih podporah. To pa seveda
ne drzi.
Svet za socialno skrbstvo obravnava sarno socialno varstvo odraslih oseb,
in sicer spadajo sem odrasle osebe, ki uzivajo varstvo po posebnih pl'edpisih,
druzine kadrovcev in zrtev fasisticnega nasilja, poleg teh pa se vse one osebe,
ki sq potrebne socialnega varstva, 'ceprav za to se ni posebnih predpisov.
V zadnjih letih po vojni smo pri nas ze lepo razvili druzbeno varstvo
mladine in imamo pri tern delu tudi 'ze lepe rezultate, ki se marsikje lahko
vz.porejajo z evl'opsko viSino. Nasprotno pa smo mnogo manj storili za razvoj
socialnega varstva odraslih oseb, zlasti velja to glede varstva starih in one-
moglih. Ustanavljali smo sicer dom.ove za stare in onemogle tel' dajali mate-
rialno ogr.ozenim socialno pomoc V denarju ali v· naravi. Nismo pa razvili
nobenih drugih oblik varstva, za katere bi lahko pridobili tudi dl'uzbene orga-
nizacije, ki bi pri tern varstvu lahko uspesno sodelovale. Vseh starih in one-
moglih ljudi ne moremo namestiti v domove, ker jih niti nimamo dovolj niti
ne bi vsem ustrezali. Zato bi morali razviti razne oblike pomoci starim in
onemoglim na njihovih domovih. Organizirati bi morali n. Pl'. v vecjih centrih
prinasanje hrane na dom zlasti pozimi, pomoc v casu bolezni in ostalo pomoc
pri urejanju' gospodinjskih poslov. Tudi socialno varstvo in rehabilitacija inva-
lidov sta pri nas se vednopomanjkljiva. Zlasti velja to za dusevno defektne
osebe. Sicer se rehabilitaciji invalidov v zadnjem casu posveca vecja paznja
in je zato bil ustanovljen tudi poseben zavod za rehabilitacijo invalidov.
Vidimo torej, da je tudi na podl'ocju socialnega varstva odraslih oseb
cela vrsta problemov, ki jih bodo morali neposredno resevati obcinski sveti
za .socialno skrbstvo.
Po republiski uredbi 0 podeljevanju denarnih podp.or zrtvam fasisticnega
nasilja bodomorali zagotoviti denarnasredstva inposkrbeti, da bodo ta sred-
stva pravilno porazdeljena. Povprecna mesecna podpOl'a je znasala v lanskem
letu 2970.- din, kar ne zadosca za prezivljanje. Stevilo teh upravicencev je
vedno manjse, zato bo svet lahko ostalim dolocil primernejse visje zneske.
Po zvezni uredbi .0 denarni p.ornoci druzinarn, katerih hranilci so v .ob-
'vezni sluzbi JLA, bo odlocal 0 upravicenosti do te ;podpore. Nadalje bo odlocal
svet 'Vvseh prirnerih, ki jih doloca zakon 0 pristojnosti obcinskih in okrajnih
Ijudsikih odbor.ov po temeljnern zakonu 0 skrbnistvu glede odraslih oseb, ki
so pod skrbnistvom.
Svet bo izvaja1 socialno varstvo telesno in dusevno defektnih oseb stern,
da bo p.oskrbel za njihovo rehabilitacijo ozirorna jih narnestil v ustreznih
zavodih.
Tudi skrb za stare in onernogle spada v njegovo podrocje dela. Pray
tako mora skl'beti za vse zdravstveno in rnaterialno ogrozene osebe stern,
da jim bo nudil denarno pomoc.
53
Svet ba tudi nadzorni organ za abeinske socialne zavode; Skrbeti ba
maral, da ba 'V teh zavadih primeren higienski rezim in da bado tudi sieer
ustrezali sodabni ureditvi takSnih zavodav. Zato spadaja v njegava pristaj-
nast 'Vsepraviee in dalznosti, ki jih daje nadzarnemu arganu zakan a sacialnih
zavadih.
Kakor vidima, ima tudi abeiruiki svet za saeialna skrbstvamnaga kan-
kretnih Izadev, ki jih mara nepasredna resevati.
Pri akrajnem ljudskem odbaru pa je za vse padroeje saeialnega varstva
formiran en sam svet, ki abravnava iste probleme, kat jih obravna:vaja sveti
v abeinah, vendar pa z drugega vidika. Tu ne gre za neposredno resevanje
konkretnih nalag, ker jih ta svet v okraju tudi nima, saj sa vse operativne
naloge soeialne sluzbe prenesene na obeine. Svet za soeialno varstvo v okraju
mora na osnovi dokumentarnega materiala proueevati stanje socialnega var-
stva v okraju z vsemi problemi in mora na osnovi teh ugotovitev usmerjati
politiko socialnega varstva.
Skrbeti: mora za koordinacijo dela vseh obeinskih svetov na tern podrocju.
Zato bodo morali okrajni sveti dajatiobeinam priporoeila 0 smernieah dela
posameznih socialnih sluzb. Na primer glede dajanja socialne pomoci, stu-
dijskih podipor in plaeevanja oskl'bnin v soeialnih zavodih, kar je trenutno
silno razlieno. Najbolj se to kaze na obmoeju bivsega MLO Ljubljana, kjer so
posamezne obeine glede tega zavzele razliene kriterije. Imamo primere, kjer
druzine z enakimi dohodki in tudi z enakimi drugimi pogoji za svojea, ki je
v soeialnem zavodu, plaeujejo mnago vee kakor druzina v drugi obeini, pa
ceprav jih loci sarno nekaj ulie. Pray tako gre previsoko odmerjanje oskrbo-
valnine marsikje v dejanskoskodo ostalih druzinskih Clanov.
Pri organi'zaciji socialnega varstva ima zel0 vazno mesto tudi socialna
sluzba v zavodu. Zato morajo okrajni sveti skrbeti za ustanavljanje novih
zavodov, kjer je to potrebno, nadalje za strokovno raven ze obstojeeih, zlasti
pa morajo v teh zav'odih utrditi in usposobiti upravne odbore.
Poleg ze nastetih nalog pa je izredno vazna organizacija preventivne
dejavnosti, za kar bo moral svet dajati spodbudo drustvom in druzbenim orga-
nizacijam.
Koneno bo moral skrbeti tudiza usposobitev strokovnega kadra, ki dela
v upravnih organih in zavodih. Mnogo teh ljudi je z delom v socialni sluzbi
sele prieelo, zato nima niti dovolj znanja niti dovolj izkusenj. Treba jih bo
usposobiti in to z raznimi seminarji, posvetovanji in instruktazo.
Sprieo nujnih in neodlozljivih nalog zdravstvene sluzbe je bilo soeialno
varstvo potisnjeno v ozadje, z loCitvijo teh dveh sluzb pa se bo tudi soeialno
varstvo lahko uspesneje razvijalo, zato pa bo potrebno poglobiti sirako druz-
beno dejavnost na preventivnem podroeju, utrditi delo druzbeno upravnih
organov pri ljudskih odborih in usposobiti za delo strokovni kader v upravni
sluzbi in socialnih zavddih.
54
,T~meljne ustanoveza zdravstveno zascito
matere in otroka v komuni
Do>e. dr. Vu k a n Cup i c
Rast, razvoj in zdravje otroka niso odvisni sarno od ugodnih ali neugodnih
vplivov okolja, v katerem zivi, t. j. od socialno-ekonomskih, kulturnih in
drugihciniteljev, temvec tudi od organi,zacije zdravstvene sluzbe. Medicinska
znanost je ugotovila, da rast, da telesni in dusevni razvoj otroka motijo ne-
ugodni ppgoji, pod katerimi se razvija plod v tako imenovani intrauterini
sredini, neugodni pogoji, pod katerimi zena rodi, in neugodni pogoji zunanjega
okolja, v katerem otrok zivi. Zdravstvena zasCita otroka se to,rej zacenja z
zdravstveno zasCito zene in se nada>ljuje skozi vse obdobje rasti in razvoja,
znacilnih za otrosko dobo.
Dispanzer za zene sestoji iz posvetovalnice in ambulante. V posvetovalnici
za nosece zene zdravnik in babica z rednimi, splosnimi in specialnimi pregledi
kontrolitata razvoj nosecnosti, dajeta noseci zeni nasvete in jo v primeru
obolenja napotita na zdr.avljenje. V ginekolosld ambulanti dispanzerja se
pregledujejo in zdravijo zene z ginekoloskimi obolenji, tod preiskujejo vzroke
in zdravijo sterilnost, s siSitematicnimi pregledi pa se odkrivajo, in zdravijo
tudi razna obolenja zenskih rod11. Posvetovalnica in ambulanta dispanzerja
za zene sta torej preverrtivni in preventivno-kurativni ustanovi za zdravstveno
zascito zene in bodocega otroka.
Toda tudi otrok, ki se Todi zdrav, je v prvih tednih, prvih mesecih in
prvih letih zivljenja izpostavljen mnogim nevarnostim. Kajti skladen telesni
in dusevni razvoj otrotka motijo mnogi skodljivi Cinitelji okolja, V katerem
se razvija in raste: kuzne kliee, nepravilna in nezadostna hrana, nesnaga, po-
manjkanje svezega 'zraka, sonea, zelenja in svetlobe, pomanjkanje materine
nege in ljubezni. Ce otrok y,sega tega nima, je veliko pogosteje kriva nevednost
starsev kakor pa revsoina. Posvetovalnica za dojencke, za male in predsolske
otroke, je ustanova, iz katere in preko katere sestra in zdravnik izvajata vse
ukrepe za preventivno zascito otrok v tej starostni dobi. V posvetovalnici
zdravnik in sestra kontrolirata razvoj in rast otroka, cepita proti nalezljivim
boleznim, poucujeta starse 0 pravilnem pripravljanju hrane tel' pravocasnem
dodajanju vi-taminov in sadnih sokov v njegovo prehrano. V delovnem okviru
posvetovalnice sestra in zdravnik poseeata domove otrok, poucujeta starse v
osnovah splosne in osebne higiene, jih zdravstveno prosvetljujeta in odvraeata
mnoge Skodljive vplive subjektivnega znacaja, ko izboljsujeta psihicno in
fizicno okolje, v katerem otrok zivi. Ce pa otrok zboli, mu nudita pomoc v
ambulanti dispanzerja ali iz ambulante organizirata zdrav,ljenje otroka doma
V njegovem prirodnem, druzinskem okolju. Posvetovalnica in ambulanta se-
stavljata funkcionalno celoto, ki se imenuje otroski dispanzer. Posvetovalnica
Avtor je predstajnik »Instituta za zdravstvenu zaStitu narodnog podmlaJtka«
v Beogradu in v tern referatu navaja svoje puglede, ki so plod njegovih izkusenj na
podmcju Srbije. Ker se tudi pri nas razpravlja 0 okrepitvi in poglobitvi organi-
zacije za zaScitomatere in otroka, smo ta izvajanja· objavili kat enega prvih p'ri-
spevkov 0 obravnavanem vpraSaiUju.- {Op. ur.)
55
je preventivni odsek dispanzerja - ambulant a pa preventivni in kurativni
odsek. Tako ambulanta kakor posvetovalnica ~e pri svoji dejavnosti opirata'
na dispanzersko mlecno kuhinjo.
Dispanzer za otroke v solski starostni dobi sestoji ravno tako iz posve-
tovalnice in ambulante. V posvetovalnici so sistematicni in kontrolni pregledi
in se izvajajo drugi pr-eventivni ukrepi, vakcinacije, revakcinacije itd. V
ambulanti se zdravi bolan otrok v solski starostni dobL Toda dispanzer za
solsko starostno dobo imase side naloge. Nima na skrbi sarno, pod kakSnimi
pogoji zivisolski otrok doma, temvec tudi v soli 'oziroma v tovarni, delavnici
itd. Zdravnik ·solskega dispanzerja se zanima za prehrano dijakov, za njih
snago in dusevno higieno.
Vsi trijeosnovni dispanzerji - dispanzer za zene, dispanzer za otroke
od 0-7 let in dispanzer za otroke v solski starostni dobi - bi morali sestavljati
celoto, namrec Center za mater in otroka v komuni, ki naj zajame antenatalno
in postnatalno zdravstveno zascito otroka.
Zdravstveni center za matere, otro,ke in mladino ter laboratorijska
in specialisticna sluzba
Dispanzerji, ki so vkljuceni v Center, morajo biti po nacelih sodobne medi-
cine arhitektonsko tako urejeni, da se preventivna sluzba odvija nemoteno od
-kurativne. Vsi trije dispanzerji imajo lahko skupne prostore za laboratorij in
rentgen, toda po moznostih komune je trebatudi arhitelktonsko predvideti
am!bulante za specialisticne preglede: otorinolaringoloske, ocesne, zivcne in
prostor za socialne delavce. Vsak dispanzer seveda ima lahko svoj posebni
zobni oddelek, zlasti solski dispanzer, pac glede na velika stevilo otrok v solski
starostni dobi, katerim je potrebna zobna nega. .
Otroska medicina ni odsek interne medicine, kakor trdijo mnogi nepouceni
zdravstveni delavci, temvec so 11;0 medicinska obdobja zivljenja, ki ga ozna-
l:ujeta rast in ,razvoj. Otroska medicina je nastala pred 150 leti. Otrosko
zdravstvo se je scasom raZIVijalo in se danes ne smatra za posebno zdrav-
stveno panogo, temvec za skupekmnogih disciplin, ki proucujejo. cinitelje, ad
katerih so odvisni rast, razvoj in zdravje otroka in rea1kcije otroskega orga-
nizma v raznih etapah njegove:ga razvoja na vplive mnogih skodljivih cini-
teljev - intrauterinega ali ekstrauterinega okolja, v katerem se razvija. Otroski
zdravnik mora obvladati ne sarno prehrano, rast in razvoj zdravega otroka,
temvec tudi mnoge medicinske panoge, ki proucujejo bolezniorganov za pre-
snovo, bolezni dihal, zivcnega sistema, srca ,in krvnega obtoka itd. Otroski
zdravnik je torej specialist spJoSne prakse za otroke in mu je zato dostLkrat
potrebna pomoc ozjih specialistov: rentgenqloga, otorinalaringologa, ocesnega
,zdravnika itd. Toda otroski zdravnik ima pravko zahtevati, da se ozji speciali-
sticni pregledi otrok 'opravljaja V za to predvidenih prostorih Centra, ne pa v
splosnih specialisticnih ambulantah. V mnogih komunah je dispanzerska sluzba
za otroke zal locena, toda specialisticni pregledi se iz' objektivnih ali subjektiv-
nih razlogov opravljajo v ambulantah za odrasle. Otroskemu zdravniku na eni
strani z velikimi tezavami uspe, da zdravega otroka p'regleduje loceno od bol-
nega, na drugi strani pa je primoran taka zdravega kakor bolnega otroka na-
Ipotiti na konsiliarne preglede v splosne specialisticne ambulante za odrasle. Po
56
nasemtnnenju je ozjemu specialistu treba ustvariti pogoje za dela v otroSkih
ustanovah in se tako izogniti mesanju otrok in odraslih v splosnih specialistie-'
nih ambulantah, ker je sanitetna Ioeitev sluzbe v zdravstveni zas.citi otroka od
splosne zdravstvene sluzbe v korist tako telesnemu kakor dusevnemu zdravju
otroka in pomeni osnovni ukrep za pravilno organizaci]o zdravstvene zaseite
sploh.
Izgradnja zdravstvenega centra za mater in otroka je za marsikatero
sirotnasno komuno materialna obremenitev. Pa tudi center sam pomeni zgolj
prvo stopnjo v izgradnji ustanov za zdravstveno, socialno-zdravstveno in pro-
svetno-zdravstveno zaseito matere, otroka in mladine v komuni. Zato je
Institut za zdravstveno zasCito Ijudskega podmladka LR Srbije skupno s Pro-
jektantskimi zavodi Srbije in erne gore izdelal arhitektonske naerte, po kate~
rih lahko revne komune zaeno s postopno graditvijo centra, t. j. najprej enega
dispanzerja, ki pride v sestav centra, nato lPa drugih enot, ki sestavljajo to
temeljno ustanovo za zdravstveno zasCito matere, otrok in mladine. Komuna
na ta naein uslkladuje gradnjo centra in formiranje visokokvalificiranih stro-
kovnjakov oziroma usposabljanje zdravnikov splosne prakse za opravljanje
posameznih dispanzerskih sluzb, ki se V'!djueijo vanj. '
Zdravstveni center za z,aseito matere, otrok in mladine je dolZari dajati
inicia1tivo in aktivno podpirati razvoj zdravstvenih ustanov na obmoeju ko-
mune. Posvetovalnice za noseertice, otroSke posvetovalnice in zdravstvene usta-
nove za 'solsko mlad~no so preventivne ustanove, ki koordinirajo antenatalno,
natalno in postnatalno zaseito otroka. V ,teh posvetovalnicah delajo babice in
sestre Ipod strokovnim vodstvom pristojnega dispanzerja v komunalnem centru.
Zdravstveni center ima torej na skrbi zdravje vseh zena ter otrok in mladine
v komuni ter z razvijanjem preventive in preventivno-kurativne sluzbe po
dezeli prepreeuje obolevanje in zmanjsuje dotok bolnikov v mesta. Samo po
sebi je umljivo, da veeji kraji 'z veejimi materialnimi moznostmi lahko razvijejo
tudi visji tip preventivne in preventivno kurativne sluzbe z enim ali vee
zdravniki naeelu.
Zdravstveni dom in zdravstvena zascita otroka
Po koncepcijah nasih strokovnjakov mora Zdravstveni dom stalno imeti
pred oemi dejstvo, da je zdravje druzine nedeljiva celota. Tako izrazajo boja-
zen, da bi nagli raz,voj otroske zdravstvene slu~be privedel do razcepljenosti
v zdravstveni sluzbi sploh. Ta bojazen pa ni upravieena, ker Center za mater
in otroka povezuje antenatalno in postnatalno zaseito otroka, v postnatalni
pa zdravstveno zaseito otroka solslke starostne dobe z zdravstveno zaseito
predsolskega otroka. Preko specialistienih sluzb, higiensko epidemiolooske in
socialne sluZJbepa zdravstveno zaseito otroka in mladinca povezuje oS splosno
zdravstveno sluzbo. Torej ne gre za cepljenje, temvee za pravilno organizacijo
komunalone sanitete. Temeljne ustanove za zdravstveno zasCito zena, otrok in
mladine sodelujejo na eni strani s strokovnjaki v Centru komune; na drugi
strani pa vrse strokovno-metodoloski nadzor nad manjsimi preventivnimi usta-
novami posvetovalrrice. Sodelovanje raznih ozjih strokovnjakov z dispanzerji
ne nalaga: dispanzerjem nobene obveznosti nasproti zdravstvenemu domu. Di-
spanzerji delajo kot samostojne ustanove, koordinirajo svoje dejavnosti za
57
cuvanje zdravja otrok in nagraJuJeJo strokovnja;ke za pomoc, ki jim ja le-ti
nudijo. Tada strokovni metodoloski nadzor doma, kinaj zedinjuje splosno
zdravstveno zaScita v komuni, ni mogoc, ker medicinsko-upravnd organi doma
-nimajo za to ustrezne stro~ovne ikvalifikacije. V vsakem primeru je nepra-
vilno, da -uprava doma irazpolaga z delovnim caS'Omzdravnikov, ki delajo v
dispanzerjih, da jih zadalzuje s splosnimi dezurstvi, z delom na terenu, v
splosnih. ambulantah itd. Nastane torej vprasanje: kdo je pristojen za stro-
kovno oeeno dispanzerjeve dejavnosti, kateri organi so dolzni sodelovati stro-
kovno metodolosko z dispanzerji? Reeimo drug ace, ali· je poleg hori?:ontalnega
sodelovanja med dispanzerji kot enakopravnimi zdravstvenimi enotami ter
dispanzerji in 'Ozjimi strokovnjaki potrebno tudi vertikalno sodelovanje di-
spanzerjev z vecjimiinstituti okrajnega, republiskega in zveznega znacaja.
Samo po sebi je umevna, da .je vertikalno sodelovanje neogibno potrebno,
toda ne po administrativni, t e m ve cpo s t r 0 k 0 v nil i n i j i. V razvoju
komunalne sanitete imajo svoje posebno mesto republiske zdravstvene insti-
tueije in medicinske sole. Te nudijo se.stram in zdravnikom, ki delajo v komu-
nalni saniteii, ne samo strokovno-metodolosko, temvec tudi moralno pomoc.
Temeljne zdrav'stvene ustanove za zascito matere, otrok in mladin:e ter otroski
posteljni fond v kmnuni
Stevilo otroskih postelj v nasi dezeli je veliko nizje, kot so nase dejanske
potrebe. In to kljub pavecanju posieljnega fanda, kat ga navajajo v povojnih
letrh (1. 1954 je bilo v otroskih bolnieah in otroskih oddelkih splosnih bolnie
3248 otroskih postelj v primeri s 423 posteljami v letu 1939). V publikacijah
nasega medieinskega tiska, v nastopihodgovornih faktorjevna kongresih in
sestankih, v zakljuckih raznih pediatricnih komisij, republiskega in zveznega
znacaja, se upraviceno zahteva povecanje otroskega posteljnega fonda. Toda
kadar se nacenja vprasanje otroskega posteljnega fonda, se po navadi jemljejo
norme iz tuje literature, ild 5e nekriticno prenasajo v naso stvarnost. Tako je
n. rpr. pa rusk,i normi (2,4 postelje na 1000 prebivaleev) treba povecati otroski
posieljni fond v Jugoslaviji 12-krat (40800 postelj), po· zahtevah neke zvezne
komisije, preracunanih na osnovi literature, pa je nas 'otroski posteljni fond
treba povecati na 17000 postelj (1 otroska postelja na 1000 prebivaleev). Po
zapadnoevropskih normah (1 otroska postelja na 3000 prebivaleev) je otroski
posteljni fond v Jugoslaviji treba povecati samo za 2452 postelj. Na ta nacin
obravnavati vprasanje otroskega posteljnega fonda ni ,pravilno, ker 0 stevilu
otroskih pastelj, ki je potrebno neki dezeli; ne~emu okraju ali komuni, kot
je znano, odlocajo predvsem epidemioloski, socialno-ekonomski, splosno hi-
gienski in kulturnicinitelji, kvaliteta komunikacij, zlasti pa stopnja zdrav-
stvene sluzbe. 2ata tudi se je treba pri odpiranju otroskih ustanov v komuni
drzati logicnega reda. Najprej se je lotiti odpiranja dispanzerjev za zene,
atroke in mladino, ker samo ob dobro razviti dispanzerski sluzbi je magoce
izracunati stevilo postelj, potrebnih neki komuni, nekemuokraju, neki repub-
liki. Pod dolocenimi socialno-ekonomskimi in kulturnimi pogaji je dotok
bolnikov v ambulante dispanzerja advisen od aktivnosti posvetovalnice. Aktiv-
nost posvetovalnice mora biti tem vecja, tim manj povoljni so v komuni
socialno-ekanomski, prosvetni in zdravstvenorpraS'veini pogoji. Koliksna naj
58
ba zmogljivost otroskega pasteljnega fohda, pa ne odloca Ie skupno stevilo
otrok, ampak tudi patoloske, socialno-ekonomske in zdravstveno-prosvetne
znacilnosti komune. Zmogljivost otroskega bolniSkega oddelkav kornuni je
odvisna tudi od zdravstvene, preventivne in preventivno~kurativne organiza-
dje komune. Torej med posteljnim fondom in stevilom otrok v komuni ni
kakega staticnega, temvec dinamicno ravnotezje. Ko se postavljajo norme a
potrebah komune (v posteljnem fondu), je treba tacunati s progresom, z
zdravstvenim in prosvetnim napredkom, ne pa sarno z demografskimi cinitelji.
Ce na ta naCin postavljama vprasanje otraskega posteljnega fonda, seveda ne
izkljucujemo potrebe, da se adpro specialne ali splosne otroske bolnice, otroski
oddelki in drugeotraske ustanove tam, koder so pogoji za to ze dani (n. pr.
po mestih in v komunah, kjer je dobro razvita dispanzerska sluzba), toda ee
zamejske indekse v otroskem posteljnem fondu dobesedno apliciramo na naso
stvarnost, to tudi 'z medicinskega in socioloskega vidika ni pravilno.
Preventivna in preventivno-kurativna saniteta med bolnico in druzino pa
ni samo zdravstvenega, temvec tudi politicnega pomena. Po mnogih evropskih
. dezelah sa sele v zadnjem casu zaceli pod pritiskom progresivnih paliticnih
ciniteljev adpirati ambulante; kurativno-preventivne ustanove v sklopu s
pOoSvetovalnicami- preventivnimi odseki dispanzerjev. Odpiranje teh usta-
nov umljivo' zadeva v mnogihdezelah na odpor privatnih zdravnikov, ker
posvetovalnica dispanzerja zmanjsuje morbidnost, ambulanta pa prevzema
zdravljenje iz privatnih ordinacij. Zaradi tega pomeni odpiranje dispanzerjev
v komuni enega najpamembnejsih korakov v sodalizaciji medicine, ki se ji
mnogi zdravniJki tudi v nasi dezeli zavestno ali nezavestna upirajo na razlicne
nacine. Z razvijanjem dispanzerske sluzbe prehaja borba proti bolezni iz pri-
stojnosti privatnih zdravnikov in prrivatnih ordinacij v .pristojnost druzbene
skupnosti. Organizacija zdravstvene sluzbe v komuni pomeni torej ne Ie zdrav-
stveno, temvec tudi veliko politicno vprasanje.
Temeljne ustanove za zdravstveno zasCito matere, otrok in mladine v komuni
in organi druzbenega npravljanja
Pomen organov druzbenega upravljanja v zdravstveni sluzbi ni nic man~si,
kot je pomen organov druzbenega upravljanja v drugih vejah gospodarske in
druzbene dejavnosti v komuni. Ddavljani -cIani upravnih odborov raznih od-
sekov v zdxavstveni sluzbi komune - imajo moznost, da aktivno sodelujejo pri
resevanju mnogih zdravstvenih problemov v komuni. CIani organov druzbe-
nega upravljanja pa ne nudijo sarno aktivne pamoN strokovnjakom, ki se
pecajo z resevanjem zdravstvene problematike v komuni, temvec se v sodelo-
vanju oSstrokovnjaki tudi sami uce opazovati medicinske in sanitetne probleme
tudi z druzbeno politicnega vidika.
Nastane vprasanje, ali je za vsapreventivno-kurativno saniteto v komuni
potreben en sam 'Organ druzbenega upravljanja ali vec. Po nasem mnenju
vecjestevilo organov druzbenega upravljanja ne pomeni razbijanja druzbeno-
upravne sluzbe v saniteti, temvec Ie pritegnitev vecjega stevila zainteresiranih
ddavljanov k resevanju medicinskih in socialno-medicinskih .vprasanj v ko-
muni. Od pravilne izbire Clanov v organih druzbenega upravljanja je odvisna
koordinacija raznih sluzb, ki delajo na posameznih sektorjih za zdravstveno
za§Nto lju;dstva v komuni.
59
Skfep
Cepravsmo v Jugoslaviji od osvoboditve do danes dosegli pomembne
uspehe v organizaciji sluzbe za zdravstveno zaseito mater, otrok in mladine,
je V letu 1954 ob strokovni babiski ali zdravniski pomoei rodilo sarno 55,6%
zena. Z zdravstveno zaseito preko dispanzerjev je zajetih skupno 32,7% nose-
eih zena, 46,5 % otrok od 0-7 let in 23,9 % otrok in mladine v solski starostni
dobi. Te stevilke kazejo, da je treba se nadalje odpirati ustanove za zdrav-
stveno zaseito zena, otrok in mladine, vse dokler ne bo preko ustreznega
dispanzerja v komuni zdravstveno zaseitena sleherna zena, sleherni otrok
in sleherni mladinec. Od tega bo odvisno ne Ie zdravje, ampak tudi zivljenje
desettisoeev nasih otrok, ki jih z nekoliko vee prizadevnosti lahko resimo
tudi ob sedanjih pogojih na,sega socialno-etkonomskega in kulturnega zivljenja.
n.a toplota je v zdravju in
:im vee se stva,rja telesne
lj v telesu Qkvarjeno, tern
ino med boleznijo stalno
ega otrokaOsnovr
Vroeina je izraz
v bolezni za vso de:
toplote in eim bolj jE
bolj se dvigne vroei
meriti.
Pri merjenju vroeine otrokom delamo veekrat tudi napake. Predvsem
pa mora toplomer biti v redu.
Otroku merimo vroeino po navadi v crevesu, Iahko pa tudi pod pazduho
ali v ustih.
a) Merjenje v crevesu. eim mlajsi je otrok, tern bolj kaze meriti vroeino
verevesu.
Otrok Iezi na hrbtu, primemo ga za nQge in mu jih dvignemo kvisku.
Ce je veeji, jih Iahko v kolenih vzdigne tako, da se na podplate, ki jih je
pritegnil k sebi, opre. Lahko pa tudi polozimo otroka na bok, pri tem sk,rei
noge v koleilih, za katera ga lahko z enG roko primemo, ee je nemiren. Nato
poiSeemo crevesno odprtino tako, da jo tudi vidimo. Nikoli ne smemo toplo-
mera vtikati na slepQ, zlasti ne pri deklicah, ker Iahko oskodujemo Crevo,
presredek in tudi spolovilo.
Pri merjenju v erevesu moramo paziti tudi, ,claima otrok - prazno da'nko.
V morebitnem iblatu je namree torplina zaradi gnilobnih dogajanj visja kakor
obieajno, pa utegnemo rpd merjenju priti do nepravilnih izsledkov.
b) Merjenje pod pazduho. Pri veejih otrocih in mirnejsih manjsih otrocih
Iahko merimo vroeino tudi pod pazduho.
60
Ce.prav sma v Jugces dasegli pamembne
uspehe v arganizaciji sh ter, atrok in mladine,
je v letu 1954 ab straka JCi rodila sarna 55,6%
zena. Z zdravstvena zase h skupna 32,7% nase-
eih zena, 46,5% otrak ad dine v salski starastni
dabi. Te stevilke kazeja, ti ustanove za zdrav-
stvena zaseita zena, atTI ba preka ustreznega
dispanzerja v komuni z zena, sleherni atrak
in sleherni mladinec. Od ampak tudi zivljenje
desettisaeev· nasih atrak, levnasti lahka resima
tudi ab sedanjih pagajih nasega sacialna-ekanamskega in kulturnega zivljenja.
Osnovno opazovanje bolnega otroka
Dr. Mar i j A v c i n
(Konec)
2. Vrocina
Vraeina je izraz otrokove telesne taplate. Telesna taplata je v zdravju in
v balezni za vsa dejavnast telesa izredna vazna. Cim vee se stva,rja telesne
taplate in eim balj je uravnavanje tOiplatnih dagajanj v telesu okvarjena, tern
balj se dvigne vroeina. Zaradi tega morama vraCina med baleznija stalna
meriti.
Pri merjenju vraeine otrokam delama veekrat tudi napake. Predvsem
pa mora taplamer biti v redu.
Otroku merima vroCino ;pa navadi v c.revesu, lahko pa tudi pad pazduho
ali v ustih.
a) Merjenje v crevesu. Cim mlajsi je otrok, tern bolj kaze meriti vroCino
verevesu.
Otrok lezi na hrbtu, primemo ga za nage in mll jih dvignemo kvisku.
Ce je veeji, jih lahko v kolenih vzdigne tako, da se na podplate, ki jih je
pritegnil k sebi, opre. Lahko pa tudi polozimo otroka na bok, pri tem skrei
noge v koleilih, za katera ga lahko z ena roko primemo, ee je nemiren. Nata
poLSeemoerevesna odprtina tako, da ja tudi vidimo. Nikoli ne smema toplo-
meTa vtikati na slepo, zlastine pri deklicah, ker lahko askodujemo crevo,
presredek in tudi spolovila.
Pri merjenju v erevesu morama paziti tudi, ,qa ima otrok - prazno danka.
V morebitnem iblatu je namree toplina zaradi gnilobnih dogajanj visja kakor
obieajna, pa utegnema plt'i merjenju priti do nepravilnih izsledkov.
b) Merjenje pod pazduho. Pri veejih otracih in mirnejsih manjsih otrocih
lahko merimo vroeino tudi pod pazduha.
60
e) Merjenje v ustih. Vcasih moram'O v:roeHlo meriti tudi v ustih, ce je
otrok n. pro ranjen ali povit ali ce ga tezko premikamo, n. pr. pri opeklinah
ali kakih drugih poskodbah, vnetju sklep'Ov, hudih srcnih boleznih itd.
Toplomer za me:rjenje v ustih je posebne vr;ste. Po narvadi je drobnejsi
in krajsi ter z zivosreibrno buncico' na koneu.
Z istim t'OpJomer'Omseveda merimo vedno na isti nacm.
Vrocino merimo vedno pred jedjo, ker p'O jedi se med prebavo telesna
toplina ze sama !po sebi zvisa. Tudi se mora otrok, zlastice je zivcen, pred
merjenjem umiriti. Razen tega med merjenjem ali neposredno prej ne sme
imeti v postelji ali ob sebi kakih og,revalnih priprav (grelnih blazin ali posod)
ali biti premocna zaodet.
Obicajno imaj'O otroei temperaturo med 36,5°C in 37,5°C, ce jo merimo
v ,crevesu. Govorim'O pa a nizki vrocini, ce znasa toplina 37,5 do 38°C, 0
visoki vrocini !pri 38 do 39°C, zelo 'visoki vracini pa pri toplini preko 39°C.
Ce nam topliOmer pokaze pri otroku toplino pod 36°C, tedaj pravimo, da je
nizja iOd'Obi'cajne telelsne t'Opline ali da je atr'Ok prefirl, ke:r stvarja premalo
telesne toplote ali pa je taplote oddal prevec, n. pro nedonosencek, otrok s
suho grizo, zmrznjenee itd. Vrocina'se v izjemnih primerih lahko povzpne
tudi do '41,5°C, ce pa to znacko preseze, otrok po navadi umre.
Pri daljcasa ibolnem otroku si skrbno zapisujemo njegovo vrocino, se
boljse pa je, da si v ta' namen napravimo tako imenovani temperaturni list.
V:rocino merim'O najmanj dvakrat dnevn'O, zjutraj in zvecer. Dobra pa
je, da jo zlasti v nejasnih primerihbolezni merimo tudi stirikrat dnevno,
t'Oje: zjutraj pred zajtrkom, dop;oldne ob 11. uri, p'Opoldne ob 16. uri in z'vecer
od20-20,30 ure. Na »tempe,raturni list« vpisujem'0 tudi vsa zdravila, ki smo
jih dali 'Otroku,'hrano, ki jo je dobival, utrip sre'a, kaselj, bruhanje, blato itd.
Oznacujemo tudi vse posebne postopke in posege ter storitve v bolezni:
abkladke, klistire, injekcije. Na ta nacin smo si 'Ootr'Okovi bolezni napravili
nekakSno za aci dokaj pregledno risbo, ki dobro sluzi nadz.orstvu nad otrokovo
boleznijo tudi dorna. V bolnisnieah pa je temperaturni list 'Obvezenzdravstveni
dokument.
3. Dihanje
Dihanje in spremembe v dihanju sa v poteku otrokove bolezni izredno
vazne. Zato jim moramo p'0svecati vso pozo.rnost in jih budno opazovati.
Najprej opazujemo, kako p a gas t n 0 je ot:rokovo dihanje, nato enakomer-
nost in gl'Obino njegovega dihanja in marebitne avire pri dihanju.Ze pa
navadi dihaj'O 'atraei balj ali manj p'0gosta, glede na star'Ost, rast in razvoj
ter udejstvovanje. Novorojencek dihne 50 da 60-krat na minuto, dojencek
'Okolisestih meseeev 30 do 50-krat, manjsi 'Otrok ad 30 do 40-k,rat, vecji otrok
20 do 30-krat, odrasli pa 16 dp 18-krat. Seveda se stevil'0 dihljajev poVeca
pri delu in naparu ter zlasti pri boleznih, pri katerih se pojavi vracina ali
pa se dihalna pavtsina pljuc na kakrsen koli naCin zmanjsa. Za koliko je to
stevila vecje' od navede'llih, je odvisn'O od tega, kaksno je del'O, kaksen je
napor in kolikocasa traja, kaksna je 'Ovira dihanja in kaksna je tudi utruje-
nost, v boleznitudi vrocina, vedna pa tudi zunanja temperatu:t:a zraka. 'Vro-
cina to'rej ze sama po sebi paspesuje dihanje. Zato torej neki doloceni vraNni
61'
ustreza neko doloceno vecJe stevilo dihljajev v casovni enoti. Torej sta
vrocirla in dihanje v neki zvezi.
Poleg pogostnasti opazujemo pri dihanju tudi en a k am ern '0 s t ozi-
rama nee n a k a mer nos t, ker utegne namrec dihanje biti zdaj pospeseno, _
zdaj zavrto ali pa za kaksne krajse presledke vcasih tudi povsem ?astane.
P,rav tako opazujemo tudi g lob ina dihanja. Dihanje je lahko povsem po-
vrsno, tako da kamaj opazimo premikanje prsnega kosa, lahlw··pa je jako
globoka, tako da se prsni kos boci in plosci do skrajnih meja. Pri tern diha
otrok z vsemi pomoznimi dihalnimi misicami, dviga in vpoteza se mu tudi
zgo,rnji predel trebuha. Ni pa potrebno, da bi dihljaji bili vedno enako glo-
boki ali vedno enako pavrSni. P,ri raznih boleznih,zlasti boleznih na dihalih,
se globina dihanja pagosto menja, kar je lahko vazen znak za presojo in raz-'
poznava bolezni.
Opazujemo tudi, ce je dihanje a v i I' a n 0 ali ne. Ce ima otrok nahod
ali pa ga pri dihanju ovira kaj drugega v nosu in helu, n. pl'. tujek v
nosnici, veliki mandeljni, zlasti pa mocno povecana zrelnica itd., tedaj name-
sto sk'Ozi nos diha skozi usta, kar seveda ni pravilno. VendaI' pri odprtih
ustih ne slisimo, ee otrok ne spi, nekega posebnega hrkanja, smrcanja ali
zaganja. Ce pa otr,oku usta zapremo, bomo slisali, kako je dihanje skozi nos
ovirano. Zdrarv otrok mora torej dihati skozi nos, vsaj kadar miruje ali pri
zmernem naparu. C~ pa nam diha skozi usta, moramo oviro paiskati in jo
tudi odstraniti. Ni namrec vseeno, ee otrak vdihava v dusnike in pljuca bolj
ali manj hIaden zrak kar naravnost, ne da bi se v nosu nekoliko ogrel in
deloma tudi precistiL
Ce pa je dihanje ovirano v nizjih predelih dihalnih pati, ta je v grlu
samem, v sapniku, v dusnikih, n. PI'. zaradi vnetja glasilk, vnetja sluznice
grla, zaradi kakega tujka v grl.u, 0'. PI'. kovanca, arehovega jedrca, kroglice,
gumba, risalnega zebljicka itd., potem slisimo oviro zlasti v casu vdiha, ko
zrak s tezava polzi mimo napake.· Lahko pa ima otrok tudi galso ali pavecan
prizeljc, prav. taka mocno povecane watne bezgavke, ki avirajo dihanje v
nizjih predelih dihalnih poti. Zlasti pa na glasilkah in pod njimi ne smemo
prezreti davice, ki se kaze v takem oviranem dihanju. Glasu, ki ga slisimo,
pravimo siganje (stridor).
Ce je dihanjeovirano vse globljih predelih dihalnih rpoti,zlasti v dus-
nikih, potem po navadi slisimo poleg dihanja - pri vdihu mocneje kakor
pri izdihu - se h I' 0 pen j e, ki je lahko najrazlicnejse prirode. Slisimo
ga kot piskajoce, ~ozljajoce, hrescece, zagajoce hropenje itd. Ce oib prsni
kas pritisnemo dIan, lahko takSno hropenje tudi otipljemo, z usesom ga
slisimo.
Vsekakor je pri oviranem dihanju vecja ali manjsa s tis ka z a z r a k.
Otrok se bori' zanj inza kisik v njem.Na borbo za kisik sklep'amo pri
v d i h u zlastipa Vipotezanju medrebrnih prostorov, jamic pad prsnico ter
jamic pod k Ij u 'cn i ca min a dn jim a. Poleg tega pa lahko vidimo tudi
povsod tam, kjer se otI'ok boriza zra,k,da diha z nozdrvmi, to, jeda dela s
svajimi nosnicami pri dihanju podobno kot zajcek - da jihsiri in ozi. To
dihanje z nozdrvmi nas ze samo po sebi opozarja na zmanjsano dihalno povr-
sino in stem na resno stisko za zrak.
Tudi. k a s e I j .lahko ovira dihanje in ga zacasno tudi prekinja. Kaselj
nastaja zaradi drazljajev, ki jih na sluznicah dihalnih pati povzrocajo razne
snovl,ee zaidejo vanje ali pa se na njih kopieijo in zadr~ujejo. Tako n. pr.
vdih prahu; jedkih plinov, prehladnega zraka itd., nadalje kopieenje sluzi pri
katarjih na sluzniei dihal, razni tujki, ki zaidejo na sluzniee, n. pr. kadar se
otroku »z'aleti«. Vse to drazi dihalno sluznieo na kaselj. Najveekrat pa opa-
zujemo pri otrocih kaselj zaradi vnetja sluznie pri raznih prehladih, katarjih
sapnika in dusnikov ter raznih vrstah pljueniee in pri vnetj;ih rehrne mrene.
Zlasti piridojenekih pa ugotovimo kaselj tudi privnetju srednjih uses. Vnetje
srednjega usesa, ki prehaja deloma tudi na sluhO'vod, namree do vzdraznega
mesta za kaselj.
Po svojem znaeaju je kaselj lahko dokaj razlieen. Po navadi loeimo pri,
otroeih 4 glavne vrste kaslja:
a) suhi kaselj, ki ga spremlja veeinoma veeja ali manjsa hripavost in
obeutek praskanja v grlu in sapniku. Vzrok s6 mu suhi, lepljivi in nenadni
katarji na sluznici dihal, otrok se Ie s tezavo odkaslja;
b) vlazni kaselj, ki ga povzroeajo vlazni katarji dihal. Znaeilno je, da
otrok izkaslja mnogo sluzastega izloeka, ki je prozoren ali moten, brezbarven
ali siv, rumenkast, rjav,kast ali zelenkast;
e) kaselj brez glasu je znaeilen za davieo, ker so glasilke debele in pokrite
z ohlogami, otrok ne more govoriti, kaselj je lajajoe in zelo mueen, otrok
lahko izkaslja sivkaste kepe okvarjene sluzniee, na kateri so se nabrale
tvorbe (membrane);
e) dvoglasni kaselj,zakaterega je znaeilno, da ima poleg osnovnega hri-
pavega glasu se drug, zvoenejsi, skorajda kovinski in viSji glas. Tak kaselj
je znaeile'll za poveeane pljuene· bezgavke, zlasti tuberkulozne prirode.
Poleg teh glavnih vrst kaslja jih poznamose nekaj, ki pomagajo pri raz-
poznavi bolezni. Vazno pa je, da smo pozorni vsaj na navedene vrste kaslja.
Pri razlienih vrstah kaslja opazujemo veeinoma tudi vee ali manj izdaten
in po svoji sestavi razlieen i z m e e e k. Presojamo ga po barvi, mnozini,
sesta'vi in duhu. Izmeeek je lahko siv, rumen, zelenkast, rjavkast, lahko pa
je tudi povsem hrez barye in prozoren. Po mnoziiIi je lahko obile'll, lahko
ga je paCisto malo ali sploh nie. Po svoji sestavi je lahko sluzast, krvav,
gnojen, penast, lepljiv, zidek. Po duhu je lahko osladno disee, smrdee ali pa
je brez duha. Vazno je torej, da otrokov izmeeek opazujemo in na njegove
lastnosti opozorimo. Potrebno je, da ga v zaprti stekleni posodici shranimo,
pokazemo in poSljemo 'lla nadalj'llje preglede (sestava, bakterije, bioloski
poizkus itd.).
Ko se otrok s kailljem znebi izmeeka, se zaeasno znebi tudi ovire dihanja,
tako da zadiha laze in globlje, mirneje in z manjsim naporom.
4. Bilo (utrip zile, zila)
Bno (utrip zile ali zila) je iz'raz za sreno dejavnost in stanje oZilja. Zaradi
tega lahko presojamo po utripu zile ti,ste bolezni, ki oskodujejo sree in priza-
denejo tudi ozilje ali oboje, skratka, ki kvarnovplivajo na obtoeHa.
Da si predoCimo delovanje obtoeil pri otroku, je dobroj ee opazujemo
najprej sreni predel na levi strani p(['snega kosa. Pogledamo in otipamo, kako
bije srce: moeno ali slabo, redno ali neredno, slabotno, komaj z:iznavno itd.
Nato sele pricnemo opazovati in presojati bilo.
63
Ko smo otroka pravilno prijeli za roko (zilo odvodnko nad senci, vratom
itd.) in razloeno zaeutili utrip zile, potem prienemo opazovati lastnosti bila.
Pazimo na pogostnost, enakomemost in kakovost zilnega utripa.
a) Pogostnost hila (frekvenca) je v nekaterih starostnih razdobjih otlroka
'razliena ze po naravi. Pri navorojencku utripne srce in stem tudi zila pri-
blizno 120 do l40-krat v minuti. Pri dajenekih in otrocih do prvega leta 100
do 120-krrat v minuti, pri malih otrodh 90 do 100-krat, pri veejih pa 80
do 90-krat.
Pogostnejse hila srecujemo zlasti pri vroeinskih boleznih. Vsako naslednjo
stopinjo VToCinese bilo pri,otroku poveea za 10 do 15 utripov na minuto od
stevila,obieajnega za doloeeno starost. Pogostnejse bilo opazamo tudi takrat,
ko so obtoeila iz kater~h koli vzrokov toliko prizadeta, da z obieajnim stevi-
lorn srenih udarcev ne zmagujejo vee svojega del a in mora srce udariti vee-
krat,ee hoee zadostiti potrebam telesa po krrvi in kisiku. Zlasti pri ot'roku
spesijo 'stevilo srenih utripov tudi st,rah, veselje ali dusevne napetosti. Manj
pogostno bilo, kot bi ga po navadi pricakovali v doloeeni starosti, najdemo pri
raznih vrstah zlatenic, zlasti pa pri boleznih, pri katelTih je povisan tlak v "
lohanji, kakor so razna vnetja mozganskih mren, mozganske krvavitve, mozgan-
ske poskodbe itd.
b) Enakomernost hila (ritem) je izraz za enakomernost v utripanju srca.
Posamezni utripi 6i v zdravju sledijo v enakomernih presledkih. Lahko pa
srce utripa tako, da sta si dva utripa bliZja, tretji pa sledi dalj.semu presledku.
Nepravilno in neenakomerno bilo nam da torej slutiti bolj ali manj resna
obolenja srca. Manj neenakomeren sreni utrip pa najdemo pri nekaterih
otrocih tudi pri dihanju, zlasti med glohljim vdihom je utrip srca in stem
tudi bilo - neenakomerno.
c) Kakovost hila (kvaliteta) je izredno vazna. Govorimo 0 drobnem, nitki
podobnem bilu, nadalje 0 majhnem in komaj zaznavnembilu, 0 moenem in
udarjajoeem bilu, trdem in mehkem, visokem in nizkem. Stem presojamo,
v kaksnem stanju je ozilje in tudi koliksna koliCina krvi polje po ozilju.
Drobno ali majhno bilo najdemo zlasti pri nalezljivi:h !boleznih, tudi pri
otroskih boleznih, zlasti skrlatinki in davici, kjer je pogosto prizadeta srena
misica In je ozilje okvarjeno. Pll. tudi pri moenejsih krvavitvah in pri izgubah
tekocine iz telesa (izsusenje za!Tadipogostnih, tekoeih drisk, moeno hruhanje
itd.) dobimo drohno ali celo nitkasto hilo.
5. Teza in rast
Opazovanje otrokove teze in rasti je v casu bolezni nujno potrehno. Ze
zdravegaotroka moramo redno tehtati in meriti, zlasti pri dojenekih in malih
otrocih pa je me:rjenje in tehtanje v holezni eno izmed temeljnih opazovanj.
Zdrav otrok stalno raste, se razvija in pridohiva tezo. Ce to pridobivanje
zastane, potem verno, da je holezensko dogajanje ze toliko oskqdovalo otro-
:kovo p!Tesnov,o,da telo usmerja vso dejavnost drugam - v borbo z boleznijo
in da za rast in razvoj .nima potrebnih zalog. S tehtnico in merilom lahko
torej ugotovimo skodo, ki jo je utrpelo otrokovo telo.
Ce je balan novorojeneek in mlajsi dojeneek, zlasti pa nedonosencek,
mo,ramo otroka tehtati vsak dan in meriti vsaj vsak teden; ee je bolan sta-
64
rejsi doj€!ncek, ga tehtamo na 2 do 3 dni in merimo na 2 do 3 tedne; ce je
bolan mali otrok, ga tehtamo tedensko in merimo na 3 do 4 tedne. Cim
starejsi je otrok, tem bolj neenakomerno raste v dolZino in sirino. Nekated
otroci spomladi in poleti rastejo bolj v viSino, kot se redijo, na jesen in na
zimo pa se lahko bolj debelijo in okroglijo, kakor rastejo. VendaI' moramo
zlasti pri dolgotrajnih boleznih tudi J>['iveejih otrocih stalno bedeti nad nji-
hovo tezo in dolZino. Zlasti moramo biti pozorni na tezo pri tistih boleznih,
ki oskodujejo presno:vo in.obtok vode po telesu, tako predvsem piri boleznih
ledvic, kjer se voda kopici v telesu, ali pa pri boleznih, kjer otrok izgublja
prevee vode, n. pl'. pri hudih erevesnih katarjih. Tudi pri dolgotrajnih bolez-
nih, ki zahtevajo od telesa mnogo napora, kot so tuberkuloza, revmatizem in
druge dolgotrajne bolezni itd., budno pazimo na tezo in rast.
Vedeti moramo, da je teza pri enih otrocih bolj majava kako!r pri drugih.
Socni, napeti, eksudativni otroci, katerih podkozje je na otip testenasto, bolj
nihajo v tezi kot pa jedri in togi, mi,sieasti otroci. Izredno hitro pddobivajo v
tezi in se po kaksni, zlasti nenadni bolezni nepricakovano hitro popravljajo.
Porasta v tezi ne presojamo samo glede na otrokovo staro,st. Upostevamo
vedno tudi dolzino otroka, pa tezo in dolzino primerjamo z njegovo starostjo,
ker med tezo in visino je pri zdravem otroku neka doloeena zveznost.
6. Koza
Zlasti opazujemo v bo'lezni tudi otrokovo kozo. 1z koze lahko citamo
marsikaj,ee se v tem izurima.
Napeta, gladka in eista koza brez izp,tiseajev, z jedrim podkozjem rozna-
tega nadiha in mo~da malo ogorela je znak zdravja in dobrega poeutja. Uvela
koza z upadlim podkozjem pa je znak sla1;:Jeprehranitve otrokovega telesa,
bodisi zaradi bolezni, ki okvari presnovo, bodisi zaradi presnovnih motenj, ki
so jim vzrok prebavne motnje.
Najrazlicnejsi izpuseaji na kozi pa nam pomagajo ugatoviti bodisi bolezen
sarno, zlasti na primer nekatere nalezljive »otroske« bolezni z vee ali manj
znaeilnimi izpuscaji, ali pa nam povedo, da je otrokova splosna odpornost
padla, n. PI'. tvoravost, razna gnojenja podkozja, kot so sen (erisipel), veeja
ali manjsa ploskovna gnojna vnetja (flegmone) itd. Pray tako nam razni izpu-
seaji (urtikarija) itd. pomagajo ugotoviti otrokavo prirodo in. naein, kako
odgovarja nekemu povzroCitelju bolezni, n. ,PI'.hrupni pojavi na vbrizganje zi-
valskega serum a vobliki serumske bolezni itd. Za:radi vsega tega moramo kozo
zelo budno preisko:vati, da na njej zasledimo znake ali soznake bolezni ali pa
dokaze pose1bneotrokove prirode, ki bolezen lahko prikJroji po svoje.
Kozo pregledamo in opazujemo pray vso. Zlasti pa smo pozorni na obraz,
na predelc koze za usesi, na vratu, v vseh pregibih in na trebuhu. Ne smemo
pa pozabiti tudi na ostale dele telesa, to je lasisce, kjer vidimo lahko najraz-
licnejse spremembe, ki so veasih za ugoto:vitev bolezni izredno vazne. .
Otr,ok mora biti tudi med boleznijo Ciste koze, umit in skopan. V pri-
eetku bolezni moramo odstraniti vso umazanijo z njegove koze, ee ze ni bil
eist, ko ga je bolezen zatelda. Tako. bo laze preboleval bolezen, zlasti pa pre-
stajal vrocino, ke:r se bo lahko izdatno patil. V teku bolezni same pa ga
mOTamostalno umivati in tudi skopati,ce nam to dovoli bolezen.
65
7. Sluznice
V bolezni mOramo opazovati tudi otrokove sluznice, tako na aeeh, v nosu
inzlasti v ustih, pri deklicah pa tudi na spolovilu.
Na oceh pregledujemo veznico vek in zrkla. S prstO'm nalahno potegnemo
spodnjo veko navzdol in pagledamo, kaksna je veznica. Opazujemo, kaksne
barye je, kako je prekrvljena, j.{akoje napeta, ali je nabrekla in ee ima morda
kaj gnojnih ali sluzastih iz1:ockov.Pogledamo tudi,ee je vneta samo na veki
ali pa je vneta tudi Itam, kjer veznica prehaja na zrklo in sega vnetje vse dO'
rozenice. Na ta naein lahkosklepamo na prirodo vnetja, n. pl'. zaradi okuzbe,
influence, ospic, norie, skTofuloze, gonoreje itd. Tezko je pa razpoznavati pri-
rodo bolezni samo iz sprememb na veznicah. Iskati je treba osnovno balezen
in tudi v tej smeri odrediti zdravljenje, n. pl'. protituberkulozno zdravljenje
pri skrofuloznih spremembah na oeeh itd.
V nosu pregledujemo sluznico tako, da apazujemo sluznico v notranjosti
nosnic, kakSna je,ee je vneta in kaj izloea, se pravi, kaj je v nosnicah ali 'kaj
prihaja iz njih: krasta, .gnoj, sluz, kri, z1dek, Tumen, siv, brezbarven izloeek
itd. Te sestavine izloeka so lahko pomesane med seboj. Po njihovi sestavi
lahko sklepamo na prirodo bolezni, zlasti pa na razne poskodbe na glavi in
v nosu samem. Tako imamo vee ali manj znaeilen izcedek iz nosa pri raznih
prebladih, gnojnem vnetju obnosnih votlin, davici v nosu, pri poskodbah
lobanjskih kosti v dnu 100banje,poskodbah koscic v nosnem korenu, raznih
tujkih v nosu itd. Razumljivo pa je, da ne smemo z nieimer bezati v nO's,zlasti
pa ne smemo na nespreten in okoren naein brez ~ravilnih pripomockov bezati
iz nosnic raznih tujkov, ker jih z nespTetnim ravnanjem spravimo se glohlje
v nosno votlino, tako da se zagozdi med koseice v nosu. Stem otroku se bolj
ogrozamo zdravje, kakor je ze. Vse to je stvar zdravnika.
V ustih in zrelu moramo opazovati sluznico pri otroku vedno, ee Ie posu-
mimo, da je otrok bolan.
Nekaterim O'trokom je tezko odpreti usta in tudi ee jih odpremo, je laze
gledati kot videti. Dasi je vcasihbogatih sprememb na sluznici jezika, ust
in zrela na pretek, jih vendarle lahko spregledamo, ee nismo opazo'Vanja vajeni.
Ce nam otrok pri tern .se nagaja, je stvar se tezja.
Za pregled ust in zrela pripravimo malega otroka in dojeneka takole:
bliznji osebi ga darno v naroeje, pomagae da otrakove noge med svoja kolena,
z levico pri~ obe njegovi roki in ju drZiotroku na tre:buhu, z desnico pa
prime otroka za eelo in njegovo glavo tesno nasloni na svoje prsi. Ce pregle-
duje otroku usta zdravnik, prime sestra otroka, kakor· je opisano.
Preden pa zaenemo pregledovati notranjost ustne votline, opazujemo
najprej otrokove ustnice. Kakiina je njihova barva, dali so socne ali suhe,
razpokane, pokrite z mehureki ali krastami, ali je med njimi kaksna snov,
sluz, kri, gnoj itd. Opzujemo tudi ustne kote,ee so eisti in ee niso vneti.
Vzamemo lopatico za pregled ust (ko'Vinsko, iz plastiene mase ali leseno),
lahko tudi veejo zlico, ki imagladek, ploseat in zaobljen roeaj.
Najprej pregledamo sluznico obeh usten, spodnje in zgornje, tako da z
okroglino rocaja ali lopatico nalahno odtegnemo ustne od dlesen in zob. Iseemo
spremembe zlasti tam, kjer Isluznica usten prehaja v dlesne, in na sluznici
dlesen samih. Iscemo spremembe tudi na zobnem mesu inna zobeh samih.
Nato gremo z rocajemzlice med zobmi, preko jezika v globino, dokler ne
66
zadenemo ob prednjo steno zrela. Takrat nam otrok sam in na siroko odJpre
usta in torej ni treba nobene surove sile, da mu odpremo usta. Otroku gre
na bruhanje, vendar ne more bruhati, ee mu se nekajcasa poddimo zlieo
v ustih.
Preden pa tocneje pregledamo jezik, usta in helo, poduhamo, kako disi
otroku iz ust: jedko, gnilobno, nevsecno. Tudi duh je vazen za razpoznavo
nekaterih bolezni, n. pro daviee, gnojnih angin, abs~esov itd. Pritisnemo se
jezik na ko,renu lahno navzdol, pregledamo se mali jezicek, zrelne loke, man-
deljne, zrelo in ko potegnemo roeaj nekoliko nazaj, se koren jezika.
Ko se otrok nekoliko opomore, pazljivo pregledamose sluznieo na notranji
strani lie. Opazujemo barvo, socnost, prekrvljenost, zlasti pa iseemo na njej
razne izpuscaje.'
Nato opazujemo jezik. Gledamo njegove koniee, njegova robova, hrbtisee
in koren. Iscemo sprememb v barvi, gradbi, vlaznosti, oblozenosti. Pogosto
vidimo, da je konica rdeca, pray tako socrdeci robovi, jezikovo hrbtisce in
koren pa sta moeno oblozena. Koniea je lahko povsem gladka ali pa je podobna
malini. Jezilwv koren pa lahko kaze mocne bradavicaste izbokline. Oblozenost
jezika je lahko razlicna. Sloj, s katerim je jezik oblozen, je lahko razlieno debel
in razlicne barye: siv,sivorumen, rjav, skorajda ern, socen, pa tudi izsusen
in razpokan. Spremembe na jeziku nam vcasih omogocijo bolezen razpoznati.
Malinast jezik n. pro je znak zaskrlatinko, rjav in suh jezik je veasihznak
za tifus, oblozen jezik za pcrebavne motnje itd. Vsekakor nam pa spremembe
na jeziku v dobrsni meri omogocajo, da zlasti pri prebavnih in vrocinskih
bolezriih opazimo kakI'sno koli poslabsanje ali zboljsanje otrokovega stanja.
Cist jezik nam je znak, da se otroku vraea zdravje.
Ko smo si na sluznici v ustni votlini ogledali vse doslej omenjeno, se
ozremo se na sluznieo trdega in mehkega neba. Tudi tu opazujemo prekrv-
ljenost, ba,rvo, iz,pu:s'caje,oblozenost, socnost in druge spremembe.
Nato pregledamo zrelne loke ter mali jezicek. Opazujemo, ee sta oba loka
some-rna in ce ni kateri izmed njiju kaj bolj izbocen; sieer na njihovi sluzniei
LScemoistih sprememb kot drugod v ustih.
Vso pozornost moramo posvetiti mandeljnom. Gledamo, kako so veliki,
kaksna je njihova povrisina,da li je ravna ali razbrazdana, socna in prekrvljena,
vlazna ali suha. Zlasti pa iscemo gnojno vsebino, tako v brazdah mandeljnov
kakor v njihovih luknjieah. Nikakor pa ne smemo prezreti raznih oblog na
povrsini mandeljnov, ki se nam kazejo v' obliki bolj ali manj debelih koz
(membran) in jih s povrsine mandeljnov vcasih z lahkoto odstranimo, vcasih
pa pray tezko' ali pa sploh ne. Obloge, ki so dobro pritrjene na povrSje man~
deljnov, so znacilne za davieo, ki hi jo bilo usodno prezreti. Gnojnecepke v
luknjieah in brazdah mandeljnov pa 'vidimo pri gnojnih anginah, zrelni loki
so nesomernoizbocimi pri abseesih ob mandeljnih.
Koncno opazujemo se zadnjo stran zrela iri njegovo k nam obrnjeno steno,
ce je mo["da otekla, rdeca, izbocena, razen tega pogledamo tudi, kaj se eedi po
njej, morda sluzast, morda gnojen izeedek iz zrelnega krova, kjer je zrelniea,
katere pa ne vidimo. Zrelniea ali »tretji mandelj« je namrec pray tako lahko
spremenjen, kot sta mandeljna med helnima lokoma.
Us-ta so v bolezni veliki atlant, iz katerega lahko marsikaj preberemo
inzvemo. Seveda pa se mo:ramo privaditi tej umetnosti, nauciti se moramo
67
pregledovati, gledati in - videti, potem sele presojati bolezenske spremembe
in razpoznavati bolezni.
DolZnost vodilnih sester po otraskih kolektivih je, da vsako jutro vsem
otrokam, preden jih pustijo v ustanovo, pregledaja usta in zrelo in da tiste,
pri katerihopazijo bolezenske spremembe, zacasno izloeijo iz otroske skupnosti.
Morajo jih predati zdravniku, da dokoneno presodi, ali sa spremembe kuznega
'znaeaja ali pa take, da se lahko otroci se nadalje druzijo z vrstniki.
Pregled ust in zrela, ki pray gatava ni prijeten za atroka, prihranimo bolj
za nazadnje 'in za takrat, ka smo si ze pridabili atrakovo zaupanje in se z
njim seznanili in sPQprijateljili. Tudi ee je atrak v zdravju dabra vzgajen,
predan in sodelujoe, ne bo vedno tak tudi takrat, .kadar je vraeieen ali huda
balan in ze zaradi tega yes nebagljen in raz:rvan. Ravno pri pregledu Zrela
lahka dakazem'O,kaka znama z atrakam ravnati - tudi v balezni.
Na spolovilu apazujemo sluzniea zlasti pri deklieah, pd deOkih lahka pre-
gledama ,tudi natranja stran kaziee na spalavilu, kolikor ja marema preganiti
navzad, in Ipa sluzniea pri adprtini seene eevi. Pri deklieah nalahna razpnema
sramne ustne in gledama prekrvljenast sluznice, izlaeke, marebitne izpuseaje
(n. pr. pri '!l!aricah),vnetje in sledave drazenja, ki jih najdema, kadar zaidejo v
spalavilaerevesni zajedavci, nadalje, kadar neprav~lna sestavljeni sec zaide v
spolavilo in se tad razkraja, kadar se atrak zaradi srbeza in drugih vzrakav
samaskruni itd. Pri deekih pategnema kaziea naglavieu spalavila nalahno
navzdol, seveda ee gre zlahka, ker veasih je z glavieem zraseena se do. 2. leta
ali eela dlje. Skusama ugataviti sliene spremembe, kot sma jih amenili pri
deklieah. Vendar, zlasti pri deeku, V veeini primerav ta ni patrebna. Opazu-
jema tudi 'Odprtina seenega izvadila, da li je vneta, rdeea, nabrekla in kaj
marebiti prihaja iz nje. '
Tudi pri pregledavanju spalavila mo.rama biti zlasti pri veejih atraeih
zelo previdni, pa tudi olikani in nikakor ne smemo prezreti pravilne mere
njihavega mladega sramU.
8. Boleeine
Opazavanje boleein pri atro.ku je vsekakar velika vesema. Opazavanje
baleein je tern tezje,eim mlajsi je otrak. Pri dajeneku na primer po navadi
vedna mislima; da je vsak jak izraz boleeine, vendar je jak v najneznejsi
starasti lahka tudi izraz gladu, neugadja kakrsne koli prirade, strahu itd.
Buden opazavalec, zlasti oseba, ki je stalna ob atraku, spazna ze vsako, tudi
majhna spremembo v znaeaju njegovega jaka. Razlikuje, kdaj se atrak jezna-
rita dere ali v gladu poj'Oka,va,v neugadju vresei ali v boleeini veka. Vendar
sa taka opazovanja vee ali manj izrazasebne damiselnasti in prava zdravniSka
razpoznavo dostikrat motijo. Ce jih mati zdravniku prevee vsiljuje, iahka
zdravnika cela prematija, da v svojem sklepanju ne pride da pravilne raz-
paznave.
Z rastja in Ta'zvajempa se pri otroku razvije in oddeli abeutek za baleeino
ad splosnega abeutka neugadja. Otroku se izoblikuje pajem' a boleeini, vendar
izprva se ne laci, da ga nekaj, n. pr. peee, kga, tisCi, kljuje, zvija itd. Tudi
pO'navadi ne ve, kje ravno ga kaj bali. (jim mlajsi je, tern balj asredotoei
vsako baleeino pa navadi v trebuh, zanj se tudi prime, ee ga vprasama, kje
ga bali. Semkaj nam pri bolaeinah, ki se javljaja pri pljuenici, dostikrat ravno
68
tako pokaze kakor, recimo, ptri vnetju srednjih uses, medtem ko mislimo -
na vnetje slepiea. Tako se na otrokove navedbe ne moremo kaj prida zanesti.
Ko pa otrok odrasea, se obeutek boleCine ze omeji na doloeeno mesto, kajti
otrok ga ze zaznava in tudi ppkaze v tistem p:redelu telesa, kjer nastaja.
Mnogokrat pa obeutek boleeine iz kraja, koder nastaja, n. pro vzdolZ zivcev
ali organov, izzareva tudi v druge pre dele telesa, tako n. pl'. ledvieni ali seeni
kamenci bolijo otroka ob koncu spolovila, vnetje~olenega sklepa v predelu
kolena, vnetje zivca v stopalu pa zaradi ploske noge celo v zatilju itd. Pri
presojanju in opazovanju otrokovih boleein moramo biti to,rej skrajno pre-
vidni. Pogosto otrok boleeine tudi - glumi, da bi stem dosegel kak namen,
n. Pl'. odlozitev kazni, pritegnitev pozornosti, oprostitev od solskega pouka
itd. Vendar ne smemo otroka nikdar obsoditi, ne da bi se prej res dobro
preprieali, da mu nie ni in da Ie glumi in ponareja boleeine.
V vsakem primeru pa moramo opazovati: kje ima otrok boleeine in od
kod izvirajo, kakSne so (neznatne, srednje ~ude, neznosne), ee se javljajo kar
same ali mu jih povzroeamo z gibanjem ali pritiskanjem. Tudi je dobro, da
se preprieamo, kaksnega znacaja sa boleeine: ali v obliki pritiska, trganja,
rezanja, kljuvanja itd.
Povsem stva'Tno skusamo opazovati boleeine pri otroku nekako takole:
otrok lezi sproseeno p:red nami, z njim skusajmo dobiti stik in odvrniti njegovo
pozornost drug am, da ne bo jokal ali da bo vsaj sledil nasim vprasanjem in
pri preiskavi sodeloval.
Nato ga s plosko dlanjo desne roke nezno primemo. na zatilju in mu
glavico upognemo v tilniku navzpred. Opazujemo, ee ga je pri tern zabolelo
v tilniku in ee je skreil noge v kolenih in jih pTitegnil k sebi, zlasti pa, ee se
je upogibanju v tilniku U1piralin pokazal znak trdega vratu (opistotonus). Ko
smo pregledali tilnik in -tu izkljueili boleeine, preidemo na usesa. Z jagodico
kazalca, brez dolgega nohta, pritisnemo znova v sluhovod, tam, kjer nam
droben rezenj s kozo pokrHega hrustanca str1i navzad v sluhovod. Zaeutimo
drobno jamico inzadrzimo nekaj easa prst. To storimo na eni in drugi strani.
Ta »pritisk na uho« nas lahko opozori na vnetje srednjega usesa. Otrok se
zdrzne in milo zajoka, pri napredovalem vnetju tudi visoko' zacvili, veasih
tudi jeee zakaslja. Z gibanjem glave se skusa otlrok izmuzniti neugodnemu
obeutku. Ce mu pri tern opazujemo zenici, se bosta le-ti po navadi razsirili,
ee otroka pritisk na uho zaboli.
Nato otroKu s plosko roko, ki mora biti topla in suha, previdno pretip-
ljemo trebuh ter sikusamo ugotoviti, ee je mehak ali trd, kjega na manjsi ali
veeji pritisk zaboli,ee ga na:mree sploh zaboli, in kaksna je ta boleeina. Pozorni
smo zlasti na predel v sredini desne spodnje eetrtine trebuha, kjelr po navadi
lezi slepie. Tudi v predelu jeter (pod desnim rebrnim lokom) in mehurja
(nad sramnim okostjem) iseemo boleeme. Zlasti pa ugotavljamo, ee otroka
boli res trebuh (pri nalezljivih erevesnih' boleznih, vnetju trebusne mrene,
motnjah v prehodnosti erevesja).
V sklepih gibljemo v smereh in mejah njihove prirodne dejavnosti in
gibljivosti. Previdni pa moramo biti zlasti pTi poskodbah otroka, ko se nam
zdi, da imamo opravka s prelomom ;Kosti ali s poskodbo sklepa. Boleeino
skusamo ugotoviti tudi tako, da otroku spreminjamo polozaj: lezeeega skusamo
posaditi, iz lege na hrbtu ga skusamo obrniti na bok, zdaj v eno, zdaj v drugo
strano Opazujemo tudi, ee otroka pri globljem dihanju kje zaboli.
CIt
Ce je na kozi ali pod njo kaksna sprememba, toda Ie, ee je kozna povrsina
cela, jo s 'eisto roko previdno otipamo ter skusamo dognati,ee je kaj boleea.
Vsa navedena opazovanja 0 boleeinah pri otroku pa so Ie nepopolna,
vendar koristna,ee jih tolmaeimo zdravniku zlasti za obdobja, ko otroka sam
ni videl. Opazovanje in dognanje boleein v tilniku, na usesih, v trehuhu, v
sklepih, pri dihanju, na kozi in v podkozju itd. pripomore k pravilni zdravniSki
razpoznavi. Vendar pa nise noben dokaz, ee otrok ne kaze boleCin, kadar ga
preiskujemo, da boleein sploh ni imel ali da jih morda tudi ne ho imel v
poteku in razvoju bolezni. Lahko pa otrok tudi ob dotiku nase roke kaze vse
znake za boleeino: joka, izmika se, tozi, da ga boli, napenja misieje, 1m-cevito
pridduje ude itd., pa dela to morda Ie iz strahu, preobeutljivosti, nevzgojenosti.
Zato zahteva spoznavanje, ugotavljanje in presojanje boleein pri otroku iz'redne
veseine.
Vsekakor otrokova boleeina zaboli tudi stade, ki se jim otrok smili. Zato
pogosto vidimo, da starsi na svojo Toko dajejo razlicne praske za olajsanje ali
odstranHev bolecine, vcasih tudi uspavalne praske itd., da biotll'oku pac poma-
gali. To napacno usmiljenje ima vcasih lahko kaj usodne posledice: spregleda
se namrec boleeina, ki morda edina kaze na znaeaj in mesto holezni. Ce ze
hoeemo otroku pomagati pred tocno zdravnisko razpoznavo, potem lahko boleei
del telesa pregrevamo s suho toploto (topla vll'eaka, steklenica s toplo vodo, ter-
mofor itd.). Ce pa ze damo sredstvo za olajsanje boleeine, naj ga bo res pray
malo, nikoli pa ne sme hiti tako mocno, da hi otroku zameglilo zavest. Vsako
sredstvo proti boleeinam in zdravilo za pomiritev je treba vpisati na tempe-
raturni list in 'nanj opozoriti.
9. Izmecki in iztrebki
Vedno se preprrcamo tudi 0 otrokovih izmeekih: v blatu, seeu, izpljunku.
Najprej ugotovimo, kdaj je sel otrok v zadnjem casu na blato in ria vodo.
Pri blatu gledamo sestavo, da li je blato kdo, mehko, tekoee in kaksne so pri-
mesi hlata: gnoj, sluz, kri; pray tako opazujemo barvo: rjavo, crno, sivo, rdeco,
zeleno itd, Zlasti opazujemo, ce so v blatu gliste in kaksne s,o.
Piri seeu opazujemo bistrost, barvo, usedek. Usedek opazujemo zlasti, ko
seeze nekaj easa stoji v posodi. Ce 'zdravnik odredi, tudi merimo celodnevno
kolicino seca.
Preprieamo se tudi, ali otroka' boli, kadar gre ha potrebo in ce morda
seca ali blata zaradi boleCine ali iz katerega koli drugega vzroka ne zadduje.
Za zdravnika shranimo otrokovo zadnje blato in vodo, preden ga pride
pogledat. Seveda pa hranimo enD in drugo posebej.
o izpljunkih smo govorili ze pri opisovanju raznih vrst kaslja.
10. Razgovor z otrokom
Tudi z otrokom samim se moremo pogovoriti 0 njegovi bolezni. Veasih nam
ze 3-letni otrok mnogo in hitro pove 0 svoji bolezni, veasih pa od solarja
komajda dobi~o nekaj Ie delno uporabnih podatkov. Uspeh nasega' pogovora
pa je odvisen od tega, kako se znamo z otrokom pogovoriti in kako si znamo
pridobiti njegovo zaUJpanje. Seveda je vazna tudi bistrost in splosna dusevna
razvitost otroka.
'(0
Vcasih nam otrok pove 0 svoji !bolezni drugace, kak'Or a njej sami mislijQ
starsi. Vcasih odrasli otroku marsikaj vcepljajo v glav'O in ga prepricujejo
o necem, katr otrok zdravniku in sestri vse da-ugaee pove. Zato je razgovor
z otrokom izredno vazen. Z njimse pogovorimo toplo in iskreno, mirno in
zaupno. Vprasamo ga na njemu razumljiv nacin vse, kar koli bi lahko bilo v
zvezi z njego'Voboleznijo, seveda ce je otrok toliko sta'r in priseben in v takem
dusevnem stanju, da so njegove navedbe uporabne za zdravniSko razpoznavo
ter za presojo okoliScin, v katerih je otrok obolel ali pa se poskodoval, in za
presojo okolj a, v ka,terem otrok prestaj a bolezen.
Otroka vprasamo, kje je bil in kaj je delal, kje se je udaril, kdo mu je
kaj storil, kaj je naskrivaj pojedel, kje ga je pricelo boleti, kaj se mu je
pripetilo, kdo izmed njegovih vrstnikov je tudi bolan, s katerimi otroki
je bil nazadnje v druzbi itd. Vcasih namrec ravno tak zaupen pogOVOil'0 'Otro-
kovi bolezni zotrokom samim vodi do presenetljivo vaz,nih in jako uporabnih
dejstev.
Opazovanja otroka v bolezni so torej temeljni kamni za sestavo zdravniSke
razpoznave.
Spremembe 0 splosnem pocutju, vedenju in zadrzanju otroka, spremembe
v telesni toplini, spremembe pri dihanju, kaselj, izmecki in iztrebki, utrip srca
in bilo, otrokova rast in teza, spremembe na kozi in sluznicah, bolecine in
'Otrokove navedbe so predmet osnovnih opazovanj otroka v bolezni. Ta osnovna
opazovanja bi morali obvladati vsi, ki imajo po svoji strokovni dolznosti
kakor koli opravka Z otroki, zlasti pa sestre, ki delajo ob njih. Osnovnemu
opazovanju otroka v bolezni bi se morali pa-iuciti tudi starsi. Zaradi tega so
osnove 'opazovanja vaznO zdravstvenoprosvetno gradivo zlasti na sirsem terenu.
Podatki, dokazila, zgodovina bolezni
Zdravnik potrebuje ob bolnem otroku tudi podatke 0 otroku, 0 njegovi
druzini in njegovemokolju, imeti mora 0 vsem tudi nekaj dokazil. Spoznati se
~ora tudi s tako imenovano »zgodovino« njegove bolezni (anamnezo). 1z
podatkov, dokazil in zlasti iz zgodovine bolezni lahko namrec zdravnik sklepa
ze 0 marsicem. Vcasih ze sarno iz .podatkov in zgodovine bolezni lahko napravi
vsaj priblizno, kajkrat pa celo dokaj pravilno zdravniSko razpoznavo.
V bolniSnici, pa tudi v otroski ambulanti, po navadi ob sprejemu ali ob
prvem pregledu vprasamo statSe po sledecih ;podatkih:
otrokovo ime in ptriimek, dan in kraj rojstva, narodnost, ddavljanstvo,
ime, priimek in starost oceta, njegov poklic, isto 0 materi, bivalisce in pristoj-
nost otroka in obeh starsev, da li je socialno zavarovan, koga je obvestiti, ce bi
se bolezen morda kaj poslabsala, komu je predati otroka ob odpustu iz bol-
niSnice in komu je dati nadaljnja navodila za domaco nego in prehrano otroka.
Ob sprejemu v otroske zdravstvene ustanove so potrebna sledeca dokazila:
maticni in rojstni list otroka, izkazilo 0 socialnemiavarovanju, zdravnikova
napotnica, 'ce otroka poslje zdravnik za sprejem v bolnisnico. V dvomljivih
primerih lahko zahtevamo od starSev ali spremljevalcev tudi osebno izkaznico.
Sprva se dozdeva, da »,podatki« in »dokazila« nimajo nic skupnega z raz-
poznavo otrokove bolezni in uspesnostjo zdravljenja. Vcasih pa nam, lahko
mnogo povedo, n. pro ze materina starost ob rojstvu otroka, ocetov ali materin
71
poklic, nadalje podatki 0 otrokovem okolju, kraj rojstva in okoliScine ob
rojstvu, otrokovo bivalisce, bolezni v okolici itd.
Ko smo si zapisaliosnovne podatke 0 otroku in sprejeli nekaj dokazil, da
so resnicni, pricnemo izpraSevati in si zapisovati zgodovino otrokove bolezni
(anamnezo).
Zgodovino bolezni izprasujemo pri otroeihnekako takole:
Kateri otrok je to, po vrsti? Koliko je bilo vseh zivorojenihotrok, koliko
mrtvorojenih? KoIiko jih je umrlo, v kaksni starosti in zaradi cesa? Koliko je
bilo splavov, v kateri sta'rosti ploda til zakaj je priSlo do splava? Kaksna je
bila nosecnost, v prvih meseeih -in pozneje? Kdaj se"je otrok pricel gibati in
kakSno je bilo njegovo gibanje nato do rojstva? Kaksen je bil porod, kaksna
pomoc je bila potrebna in kdo je vodil pOTod?Kaksen je bil otrok ob rojstvu,
ali je takoj zakrical in zadihal, ali pa ga je bilo treba morda ozivljati?
Kako je otrok zivel poslej: kako je bil hiranjen? Kolikocasa je bil pri
prsih, kaj je bila ovira dojenju? Kako in kdaj je bil dohranjevan, kako zalivan,
s cimpitan? Kdaj se je prvic nasmehnil, kdaj je pricel dvigati glavico, kdaj
pasti kravice, kdaj je samostojno pricel sedeti, stati ob opori, stopicati ob bpori,
hoditi ob opori in kdaj je samostojno shodil? Kdaj je dobil prve zobke, spre-
govoril prve ibesede, prve stavke itd.
Katere bolezni je doslej prebolel in kaksne posledice so mu zapustile?
Kaksne so bolezni v druzini in v rodu, kaksne bolezni imajo starr-si, drugi
otroei, sostanovalci, sorodniki ali otrokovi skrbniki in od kdaj jih imajo?
Kaksne bolezni so v tistem kraju, koderzivi atrok?
Seveda vsa ta »splosna zgodovina bolezni« ni vazna za vsako bolezen, ki
zaradi nje pride otrok k zdravniku ali v bolnisnico. Zdravnik bo iz teh vpra-
sanj izbral zlasti tista, ki so mu potrebna, vendar pa je po navadi vsaj toliko
vaznoo splosni zgodovini otrokove bolezni.
Sprasujemo naprej. Potrebno je, da izvemo tocno 0 tako imenovani otro-
kovi »sedanji bolezni«, to je 0 bolezni, zaradi katere prihaja otrok k zdravniku,
ceprav marda »sedanja bolezen« casovno ni ravno »sedanja«, temvec morda
ze »pretekla« ali celo - v razvoju - »prihodnja«.
Glede ».5edanje« bolezni moramo izvedeti: kdaj se je zacela, ali se je po-
javila prvic ali ponovno, koliko casa traja in kaj vse so doslej ukrenili in delali
v prid 'Tazpoznavi bolezni in otrokovemu zdravju. Vprasujemo tudi po vseh
bolezenskih znakih, ki smo jih ze navedli: 0 splosnem pocutju, vrocini, prebavi
itd. ter 0 osnovnih spremembah, ki so jih starsi ali spremljevaIci lahko opazili
pri ot'roku. Izprasujemo tudi 0 okolju in 0 sodalnem stanju ter 0 razmerah
v druzini ali izven nje, v katerih otrok zivi. Stem sestavimo tako imenovani
»socialni del zgodovine« otrokove bolezni (soeialna anamneza).
Po vsem tem sele zaene zdravnik otroka preiskovati po nekem dolocenem
redu, z namenom, da si tudi sam ustvari sliko 0 njegovem sedanjem zdrav-
stvenem stanju.
Seveda se h koncu utegne zdeti, da smo pri obravnavanju posameznih
stvari vendarle sli nekoliko prevec v podrobnosti. Saj ni nobenega dvoma,
da je ta snov medicinski sestri znana se iz njenega strokovnega studija. Toda
v obilici in naglici vsakdanjega dela na terenu se tu pa tam tudi proti volji
zgodi, da cloveku zacne kopneti smisel za stvaiTi,ki se zde malenkosti, ceprav
niso. Zato takle majhen skok v stran za osvezitev tudi pray osnovnih napotkov
od casa do casa morda ni odvec. atrok je bolan in zaupali so nam gaoNjegovih
72
domaCih in nasa zelja je, da ozdravi cimprej. In tu je treba zastaviti vse
svoje sileo Omejiti se zgolj na zdravljenje v ozkem smislu te besede ·se.dalec
ne pomeni vsega. Smotrna dejaynost na tem podrocju zahteva od nas pozrtvo-
valne doslednosti, vztrajnosti in natancnosti ter zvestobe pri delu tudi v po-
drobnostih, ne da bise v njih pri vsem tem izgubljali. In koncno mali bolnik
tudi ne sme pogresati zaupllosti, topline, primerne prizanesljivosti in cutecega
mea.
In vse to je pri bolnem otroku delo medieinske sestre. Kolikor bolj se bosta
njena strokovna sposobnost in izkusenost dn,liili in prepletali tudi-z osebnimi
Cloveskimi vrlinami, tem bolj bo kos svoji veliki nalogi in tem vee bo dala
syojemu poklieu notranje vsebine. S svojo cujecnostjo in delom ter osebnostjo
bo dan na dan vplivala -tudi na mlajsi narascaj in ga vzgajala, obenem pa bo
ob bolnih otroeih v osebnem stiku z njihovimie stadi navajala ljudi k pravil-
nemu nacinu zivljenja v zdravju in bolezni. .
Ortope e dobe
Med prirojene ok\; 1 poglavjih opisali dvoje
najpogostnejsih in za ;>rirojeni izpah kolka in
priTojene okvare stope pristevajo tudi tiste, ki
so poslediea poskodb 1 u ne gre za nikake kon-
genitalne defekte, ki ~~ _ dedne okvare genov ali
motenj v intrauterinem razvoju ploda, marvec za poskodbe sicer zdravega
otroka, ki se pttiipetijo med porodom samim zaradi teh ali onih komplikaeij.
Zaradi poskodb pri porodu ali porodnih travm nastale okvaxe oznacujemo
latinsko kot konnatalne, da bi jih na ,ta naCin razlikovali od pravih kongeni-
talnih, obenem pa tudi oznacili cas njihovega nastanka.
Vzroki porodnih travm so razlJicni in mnogostevilni, kot so razliene in
mnogostevilne komplikacije, ki jih dozivljamo pri porodih. Znano je, da take
komplikacije nastopajo predvsem zaradi ozke medeniee, zaradi napacne lege
ali dde ploda, zaJI'adi nujnosti ekstrakcije ploda s klescami ipd. Nevarnosti
za otroka pa se se poveeajo takrat, ko je ogrozeno' zivljenje matere in je po-
trebno porod cimprej koncati.
Bolj kot vzroki nas na tem mestu zanimajo poskodbe same in pa vprasanja,
na katerih delih telesa jih najpogosteje srecujemo, kako jih pravocasno spo-
znamo in kaj v takihprimerih ukrenemo. Med najpogostnejse poslediee poskodb
pri porodu stejemo:
a) raztrganine miSie, ziveey in zivcnih pleksusov,
b) pil'elome, in
e) krvavitve v mozgane zaradi poskod'be lobanje.
Vecina porodnih poskodb -z izjemo intrakranialnih krvavitev - za
otroka ni nevarnih in nikakor ni nujno, da bi bil otrok zaradi njih samih vse
73
domaCih in nasa zelj a
svoje sileo Omejiti se z
ne pomeni vsega. Smot
valne doslednosti, vztr.
drobnostih, ne da bise
tudi ne sme pogresati :
srea.
In vse to je pri bole
njena strokovna spos0.1:
cloveskimi vrlinami, t~
svojemu poklieu notrar
bo dan na dan vplival,
ob bolnih otrocih v OSI
nemu naeinu zivljenja v zdravju in bolezni.
je treba zastaviti vse
nislu te besede 'Se dalee
zahteva ad nas po'zrtvo-
Dbe pri delu tudi v po-
. In koneno mali bolnik
zanesljivosti in eutecega
,reoKolikor bolj se bosta
'epletali tudi-z osebnimi
ogi in tem vee bo dala
in delom ter osebnostjo
vzgajala, obenem pa bo
navajala ljudi k pravil-
Ortopedija prve iivljenjske dobe
Pr'o f. d r. Bog dan B r e eel j
(Nadaljevanje)
3. Poskodbe pri porodu
Med prirojene okvare, od katerih smo v prejlsnjih poglavjih opisali dvoje
najpogostnejsih in za nas najpomembnejsih, to sta prirojeni izpah kolka in
prirojene okvare stopal, ponekod se danes pomotoma pristevajo tudi tiste, ki
so. poslediea poskodb pri porodu. Razumljivo je, da tu ne gre za nikake kon-
genitalne defekte, ki so - kot znano - poslediea dedne okvare genov ali
motenj v intrauterinem razvoju ploda, marvec za poskodbe sicer zdravega
otroka, ki se pmipetijo med porodom samim zaradi teh ali onih komplikaeij.
Zaradi poskodb pri porodu ali porodnih travm nastale okvaire oznaeujemo
latinsko kot konnatalne, da bi jih na Ita naein razlikovali od pravih kongeni-
talnih,obenem pa tudi oznaeili cas njihovega nastanka.
Vzroki porodnih travm so razmcni in mnogostevilni, kot so razlicne in
mnogostevilne komplikacije, ki jih dozivljamo pri porodih. Znano je, da take
komplikaeije nastopajo predvsem zaradi ozke medeniee, zaradi napaene lege
ali drze ploda, zaJI'adi nujnosti ekstrakcije ploda s kleseami ipd. Nevarnosti
za otroka pa se se poveeajo takrat, ko je ogrozeno zivljenje matere in je po-
trebno porod eimprej koncati.
Bolj kot vzroki nas na 'tem mestu zanimajo poskodbe same in pa vprasanja,
na katerih delih telesa jih najpogosteje sreeujemo, kako jih pravocasno spo-
znamo in kaj v takih primerih ukTenemo. Med najpogostnej'se poslediee poskodb
pri porodu stejemo:
a) raztrganine misie, ziv'eev in zivcnih pleksusov,
b) piI'elome,in
e) krvavitve v mozgane zaradi poskod'be lobanje.
Veeina porodnih poskodb -z izjemo intrakranialnih krvavitev - za
otroka ni nevarnih in nikakor ni nujno, da bi bil atrok zaradi njih samih vse
73
TortikoHs pri odrasLem otroku z asimetrijo obraza in kfivino hrbtenice
zivljenje pohabljen. Hude deformaeije in trajna pohabljenost, ki jih pogosto
o.pazamo, so navadno poslediea nezapazenih in zato tudi nezdravIjenih poskodb
v dobi neposredno po porodu.
Poskodbe mehkih delov
1. TOI'tikolis je Iatinski izraz za nenorinalno dTzo vr-atu in glave pri novo-
rojencku, kateremu je bila med porodom poskodovana misica sternokleidoma-.
stoideus. To je misica - vrtiljka glave, ki poteka ad koscene kepe za usesorn
proti prsnici in kljucnici in ki se pri tezkih ekstrakcijah ploda natrga ali eelo
raztrga. Na mestu raztrganine se pojavi hematom, ki se pozneje organizira,
izpolni defekt in ga koncno fibrozno preraste. Misica je na tem mestu zadebe-
Ijena, v eeloti pa skrajsana in pri pregibih slabse iTaztegIjiva. Otrok ima glavo
nagnjeno na poskodo'Vano stran, zasukano pa v nasprotno, zdravo strano
Nasteti znaki takoj po porodu na povrsen pogled niso opazni, posebno se,
ker ima no'Vorojencek relativno kratek vrat,glaviea pa obicajno flociva na
eni ali drugi stranL Poskodbo misice bomo pravoeasno ugotovili Ie, ee pri
splosnem ogledu novorojencka otipljemo oba sternokleidomastoideusa in ju
opazujemo, medtem ko previdno zasukamo glavo do ekstTemnih ekskurzij v
obe smed.
74
MiSica sternokleidomastoideus je skrajsana in napeta.
Zdravljenje je v tern zgodnjem stadiju enostavno in navadno iadosea pa-
sivna redresija (natezanje miSic stem, da zasukamo otroku glavo), katero izva-
jamo veekrat dnevno. Materi nadalje naroeimo, da pristopa k otroku vselej z
bolne strani in ga obraea proti svetlobi tako, da mora otrok pri tern zasukati
glavico v smislu aktivne ko.rekcije.
Posledice riezapazenega ali nezdravljenega tortikolisa vidimo na slikah.
Trajna nenormalna drza glave in zavrta gibljivost v dobi najhitrejse rasti pri-
vedeta do stevilnih sekundarnih deformacij, kot so: kriva hrbtenica v vratnem
segmentu (skolioza), asimetrija obraza in lobanje, pareza oeesnih misic, spre~
menjena mimika ipd. Z leti se nastete sekundarne deformacije veeajo in slab-
sajo, vse dokler ne odstranimo vzroka in z operacijo ne podaljsamo ali tenoto-
miramo skrajsane miSice. Neposredno po operaciji fiksiramo glavo, vrat in
trup z maveevimi povoji v hiperkorekciji, kot nam kaze slika.
75
Fiksacija po operaciji v lahni hiperkorekciji
V novej.sem casu prevladuje misljenje, da se misica sternokleidomastoideus
pri tezkih porodih pogostoma natrga zato, ker je bila ze prvotno sk;rajsana in
je nepravilna drZa plodove glavice v maternici sprozila nepravilnosti v po-
rodnem mehanizmu. Temu v prid govori dejstvo, da je skrajsana misica ra-
zumljivo veliko bolj v nevarnosti, da se poskoduje, in da so zaradi tega po-
skodbe pray te misice pri porodu tako pogostne;
2. Erbova paraliza je posledica natrganja ali raztrganja brahialnega plek-
susa v njegovem zgornjem delu, ki ga sestavljata V. in VI. cervikalna korenina.
Pri tezkih ekstrakcijah ploda je predel plodovega vratu med ramo in glavo
izpostavljen izrednemu nategu, ki v veeji ali manjsi meri okvari posamezne
zivce ali pa yes pleksus. Erbovo paralizo imenujemo tudi zgornjo paralizo,
ker ohromijo pri njej predvsem misice ramenskega obroca, nadlahti in pod-
lahti, funkcija zapestja in prstov pa ostane ohranjena. Poleg Erbove, ki je
najpogostnejsa, poznamo tudi Klumpkejevo ali spodnjo pafalizo, ki nastane
takrat, kadar sta poskodovani VIII. cervikalna in I. dorzalna korenina, kadar
76
Erbova paraLiza desne zgornje eks'tremi-
tete pri novorojencku
Nacin imobiLizacije pri Erbovi paralizi
oziroma pri porodnih frakturah
zClJradinje ohromijo mlSlce zapestja in prstov, poleg tega pa je prizadet tudi
simpatikus in imamo na ocesu poveseno zgornjo velm in stisnjeno zenico.
Popolno ;p'aralizo cele zgornje ekstremitete opazamo v primerih, kadar je
pretrgan pleksus v ,celoti, kar pa na sreco dozivljamo Ie redko.
Znake pa'ralize brahialnega pleksusa opazimo neposredno po pOTodu po
znacilni drZi otrokove rocice. Ekstrem1teta leziohlapna in negibna na podlagi
ob otrokovem trupu, rotirana je navznoter, podlaket je proniran in dIan gleda
navzven. Kmalu se pojavijo atrofije pTizadetega misicja, konture ramen a
upadejo, ekstremiteta se vse balj tanjsa in zastaja v rasti.
Prognoza je pri popolni prekinitvi pleksusa skrajno slaba, poleg motoricnih
so prekinjene tudi senzibilne niti in restitucije v teh primerih ni pricakovati.
Pri delnih lezijah pleksusa pa, kot je n. pro Erbov tip paralize, je moznost
zacelitve in vzpostavitve funkcije vsekakor vecja, vendar jo smemo prieako-
vati Ie takrat,ce smo ohromelo ekstremiteto neposredno po Irojstvu imobili-
zirali v pravilnem p010zaju. Na sliki vidimo take'vrste imobilizacijo v dvignje-
nem polozaju, ki jo do:sezemo z obicajno Kramerjevo opornico aliz mav,cevo
Iangeto in v kateri se brahialni pletez sprosti slehernega natega in se marda
prekinjene zivcne niti pTi~lizajo drug a drugi.
Razen v p!rimerih, ko krvavitev ali edem povzrocita prehodno paralizo
pleksusa, pri pravih lezijah ne smetno prieakavati hitrega zboljsanja. Pre-
teklo bo 6 mesecev in tudi vee, preden bomo mogli izraziti definitivno sodbo
o popravljivosti ali nepopravljivosti paralize.
77
Rentgenogram novorojenckovega skeleta s porodnimi frakturami obeh femorjev
in lev ega humerusa
PreloIni
Neredka posledica manipulacij s plodom pri tezkih porodih so tudi pre~
lomi. Med najp.agostnejse stejejo prelomi kIjucnice, ki se pripetijo navadno
tedaj, ko mora porodnicar s priJtiskom na ramo pospesiti fazo poroda. Pre-
Iomom kIjucnice sledijo po pogostnosti prelomi nadlahtnice in stegnenice.
Ce nov.arojencka ne pregledamo pazIjivo, takih prelomov na prvi pogled
ne bomo opazili. Sprico skrcene drze otrokovih ekstremitet cesto ne opazimo
deformadje na mestu preloma in ga ugotovimo Ie tedaj, ce sistematicno pal-
piramo enD ekstremiteto za drugo. Pri subperiostalnih frakJturah brez dislo-
kacije homo na l1lestu ,preloma otipali Ie vretenasto zadebelino na kosti. Pri
78
hujsih prelomih z dislokacijo pa bomo poleg spremenjenih kontur ekstremi-
tete, abnormne gi'bljivosti in krepitacije otiJpali tudi lego obeh fragmentov.
Znano je,da se pri novorojeneku in malem oirok\l prelomi izredno hitro
za~astejo in da poskodbe skeleta v tej rani dobi same po sebi otrokovega
splosnega stanja ne ogrozajo V veeji meri. Potrebna je takojsnja imobilizacija
ekstremitete v ustre,znern"polozaju in v nekaj tednih tudi na rentgenu komaj
se spoznamo, kje je bil prelom.
Vse drugaeen pa je potek v primerih, -kjer smo tak prelom spregledali
in ga ugotovili sele po vee tednihali mesecih. V tern casu se je namree tudi
tak nezapazen prelom ze davno koseeno zarastel, vendar v nepravilni legi in
obieajno z ogromnim kalusom, ki je zajel in prejpregel tudi okoliSno misieje
ekstremitete. Nastale. so kontrakture mehkih delov, ki so v vsej tej dobi pre-
precevale normalno rast ekstremitete in zavirale gibanje v sosednjih sklepih.
Nastete sp~emembe so obieajno nepopravljive in nepravilno zraseen pre-
lorn je v prvih mesecih zivljenja eesto vzrok trajni poharbljenosti otroka.
Posebej je treba poudariti in opozoriti na nevarnost kontraktur misieja
in ostalih mehkih tkiv, ki v vecji ali manjsi meri spremljajo vsak prelom.
Dalj casa trajajoee kontrakture poyzroeajo fibrozacijo ,prizadetih miSienih
skupin in izgubo njihove kontraktilne substance. Tudi ee nam uspe naknadna
odprta korekcija IpTeloma,se Ie izjemoma kqaj povrne funkcija fibroziranega
misieja.
Skrajsanju ekstremitete se t01rej pridruzijo se kontrakture miSieja, ki
zavirajo normalno gibljivost sklepov in v znatni meri zmanjsujejo funkcio-
nalno sposo'bnost uda. Iztega sledi, da so posledice nepravilno zaraslih pre-
lomov pri novorojeneku neprimerno resnejse in daljnoseZnejse kot p'Ti
odraslem aoveku.
V primerih, kjer bi klinieno ne mogli z gotovostjo diagnosticirati preloma,
nam morebitni dvom razresi rentgensko slikanje. Pomisliti moramo tudi na,
to, da je pri tezkih porodih moznih vee prelomov istoeasno, pa tudi kombi-
nacija preloma s pa'rezo ali celo s paI'alizo ekstremitete. Ta poslednja kombi-
nacija je najbolj ,pogosina pri prelomih kljuenice, kjer fragmenti kosti ali
hematom pritisnejo :pleksus, in pri prelomih nadlahtnice, kjer jeeesto prizadet
zivec radialis.
Krvavitve
Med najhujse posledice porodnih travm stejemo krvavitve v mozgane.
Poskodbe otrokove lobanje s krvavitvami v mozganske opne ali v mozgansko
substanco sarno se pripetijo najeesee takrat, kadar mora porodniear upo-
rabljati klesee v nameri, da bi pospesil ali pravoeasno dokoneal tezek porod.
Ze V uvodu smo omenili to vrsto porodnih travm kot enega vzrokov za
nastanek spastienih ohromljenj pri otrocih. Z zboljsanjem iporodne tehnike
in predvsem z zboljsanjem metodike ozivljanja asfiktienih novorojenekov je
ta.kih primerov danes manj, kot jih je bilo prej. Ceprav v manjsi meri, imamo
vendarle opravka z njimi in pomenijo neizbezno komplikacijo v kritienih
trenutkih, ko gre za ohranitev zivljenja rnatere.
Spastiena ohromljenja so znana pod imenom Littlova bolezen in so po-
sledica prej omenjenih krvavitev, ki prizadenejo predvsem motoriene centre
mozganske skorje. Znaeilno je dejstvo, da spastienosti pri otroku ne opazimo
79
Dvoletni otrok z Littlovo boleznijo. Muskulatura je v celoti spasticna, otrok je v
svojem fizicnem razvoju mocno zaostal, ne more samostojno ne hoditi ne stati
takoj in se simptomi razvijajo polagoma. Krcevito stanje mlslcJa trupa in
ekstremitet, ki je naj'znacilnejsi simptom Littlove bolezni pri odraslem otroku,
se pricne pojavljatisele proti koncu 1. leta zi'Lljenja. Prvo, kar opazimo, je
to, da novorojencek zaostaja v svojem fizicnem in mentalnem razvoju: po
treh mesecih se ne dviga glavice in se ne ozira po stvareh, kot je to' abicajna,
posestih mesecih ne more 'se samastojna sedeti, z enim let am se ne pastavlja
na nage, nima ravnO'tezja, vsi njegovi gibi so krceviti, okorni in negatavi.
Karakteristicni znak spasticnasti opazima pTi teh balnikih,ce jih primemo
pod pazduhi in dvignemo: zdrav novarajencek ba takaj skrcil abe spadnji
ekstremiteti v kalkih in kolenih, spastik pa jih ba krcevita iztegnil in pre-.
krizal. Krizanje nog in stoja na prstih, kat ju vidima na sliki, sta tudi v
paznejsi dabi najznacilnejsa simptoma spasticnosti na spodnjih ekstremitetah.
Spasticna ohromljenja spadajo med najhujse vrste otraske invalidnosti.
Usoda teh otrok je v pretezni meri advisna od stopnje mentalne prizadetosti.
Pretezna v.eCinaspastikov ni mentalno defektnih, marvec Ie v vecji ali manjsi
meri zaostajaja v duSevnem Ta~voju. Pd teh so pogojiza njihova rehabili-
tacija povoljni, vendar je to dalgotrajen in kampEciran praces, ki ga lahko
izvedemo Ie v ustreznih zavodih. Mnogo slabSa pa je prognoza v primerih,
kjer imama opravka s fizicno invalidnastjo, zdruzeno z mentalnimi defekti,
ka nam ni magace otroka pddabiti, da bi sadeloval pri sistematicnem delu
v zvezi z njegova celotna rehabilitacijo.
80
Spastiena ohromljenja smo v tem sestavku omenili Ie v toIiko, kolikor
so posledica porodnih travm. Znano pa je, da imajo spasticna ohromljenja
tudi se druge vzroke in da so na splosnonele medicinski, marvec tudi so-
cialni problem, ki zahteva posebno obravnavo.
Poglavje '0 porodnih poskodbah nam pray tako kot poglavje 0 prirojenih
okvarah odkriva ogromni pomen, ki ga ima pravocasno razpoznavanje in
pravocasno zdravljenje v ortopediji sploh, posebej pa se v ortopediji prve
zivljenjske dobe.
ic
(cije centralnega zivcevja,
:usnih bolezni, ki jih!1aj-
• V Sioveniji.Klopovc
V zadnjih letih '
ki j ih prenasa mrces
demo kot endemicen
V Severni Amer ncefalitisa, na Japonskem
druge, v Aziji tretje. :ces: komarji; klopi, bolhe.
Nas endemicni ill den »ruskemu spomladno-
poletnemu encefalitu cJe obsega velike predele
azijske Rusije. V vz ' resna bolezen z izredno
visoko smrtnostjo do. o,jU '10. v zapaam .ttUSIJIJe bolezen milejsa. Izzapadne
Rusije se siri endemicn:o podrocje preko Geske in Madzarske na avstrijsko
ozemlje, kjer je bolezen zelopogostna. Iz Avstrije sega endemicIio podrocje
cez Karavanke in Kamniske planine v Slovenijo.
Bolezen je izrazito endemicna, se pravi, iz leta v leto se pojavlja v istih
krajih. Na zapadugre rneja endemienegapodrocja od Jesenic do Skofje Loke,
od ·tamdo Verda, potem preko Loskega Potoka na Kocevsko. Nato-se'obrne
navzgor prot! Litiji in se konca v Kamniskihplaninah. Najbolj so prizadeti
kraji okoli Kamnika, Kranja in Vrhnike. V letu 1953, ko je bilonajvec menin-
goencefalitisa, je bilo dokaj ,primerov tudi na Stajerskem.
Na Hrvaskem in v ostalih predelih Jugoslavije te bolezni doslej niso,
opazili. ,
l'4ed bolniki je zdalec najvec podezelskega prebivalstva, bolezenje torej
ocitno vezana na pogoje podezelskega ..zivljenja. Odkar vemo, da je glavni
-prenasalec te v,rste meningoencefalitisa k 10 'P, je to tudi razumljivo.
Povzrocitelj nasega endemienega meningoencefalitisa je droben virus. Ta
virus je v endemicnih krajih razsirjen med gozdnimi, najbri. pa tudi med
domacimi zivalmi. Zdi' se, da prenasajo okuzene zivali t'O stanje brez vidnih
znakov bolezni. Pri tern prehaj a 'Virus't'lldi v mh~ko okuzene zivali. '
Vse bze na to, da je navadni klop (Ixodes ricinus)' glavnfprenasalec
virusa med zivaImi; pa tudi od zivali na cloveka. Gotovo lahko prenasa. virus
tudi drug mrces, n. pro komarji, tudi okuz'be z uzivanjeni heprekuhahega
mleka tie morerno iikljuciti,vendar je v prenosti bolezninajvaznejsi faktor
k lop. Ne glede na' to, da se je posreCiloiz klopov vzgojiti virus, govore za
prenoss klopi se taledejstva: Vvecini primerovje obolenje vezanO na pted-
hodno bivanje v, gozdu, bolriiki navajajo vecinomaklopov vgri,z v ustreznem
81
Spastiena ahramljer
so pasledica paradnih 1
tudi se druge vzrake ill
cialni problem, ki zahte'
Poglavje a paradnil
akvarah adkriva agron
pravocasna zdravljenje
zivljenjske dabe .
ili Ie v talika, kalikar
spasticna ahramljenja
:inski, marvec tudi sa-
t paglavje. a prirajenih
asna razpaznavanje in
1 se v ortapediji prve
• Klopovcc meningoencefalitis V Sioveniji
PrO' f. d r. Mil k iO Bed jan i c
V zadnjih letih vzbujajo velika zanimanje infekcije centralnega zivcevja,
ki jih prenasa mrces. G:re za cela vrsto akutnih virusnih balezni, ki jihnaj-
demO'kot endemicen pajav v vseh delih sveta.
V Severni Ameriki sa endemicne raznevrste encefalitisa, na.Japanskem
druge, v Aziji tretje. Vse te balemi prenasa rami mrces: kamarji, klapi, balhe.
Nas endemicni meningaencefalitis je najbalj saraden »ruskemu spomladna-
paletnemu encefalitisu«, katerega endemicna padrocJe absega velike predele
azijske Rusije. V vzhadni Rusiji je encefalitis zelo resna balezen z izredno
visako smrtnastja do. 30 %. V zapadni Rusiji je balezen milejsa. Izzapadne
Rusije se siri endemicno padracje preka Ceske in Madzarske na avstrijska
ozemlje, kjer je balezen zela pagastna. Iz Avstrije sega endemicna padrocje
cez Karavanke in Kamniske planine v Slavenija. '
Balezen je izrazita endemicna, se pravi, iz leta v leta se pajavlja v istih
krajih. Na zapadugre meja endemicnegapadracja ad Jesenic dO'Skafje Lake,
od tam dO'Verda, patem preka Laskega Pataka na Kacevska. Nata se' obrne
navzgar prati' Litiji in se kanca v KamniSkihplaninah. Najbalj sa prizadeti
kraji akali Kamnika, Kranja in Vrhnike. V letu 1953, ka je bilanajyec menin-
gaencefalitisa, je bila dakaj .primerav tudi na Stajerskem.
Na .Hrvaskem in v astalih predelih Jugasla'Vije te balezni daslej nisa.
apazili. , ,
Med balniki je zdalecnajvec podezelskegaprebivalstva, balezen je torej
acitna vezana na pagaje padezelskega zivljenja. Odkar vema, da je glavni
prenasalec te wste meningaencefalitisa k 1a p, je to' tudi razumljiva.
Pav:z:racHelj nasega endemicnega meningaencefalitisa je draben virus. Ta
virus je v endemicnih krajih ra:zsirjen med gazdnimi, "najbrZ pa tudi med
domacimizivalmL Zdi se, da prenaSa}o akuzene zivali to' stanje hrez vidnih
znakav halezni. Pri tem prehaj a 'Virus't'1.1dlv mleka okuzene zivali.
Vse kaze na to', da je navadni klap (Ixodes ricinus) glaviJf prenasa.lec
virus a med zivalmi; pa tudi ad zivali na Claveka. Gatovo lahka prenasa virus
tudi drug mrces, n. pro kamarji, tudi oklizbe z uzivanjem heprekuhanega
mleka ne marerna izkljuciti,vendar je v prenosti bolezninajvaznej~i faktar
k I a p. Ne glede nafto, da se je pasreCildiz klopov vzgojiti virus, gavare za
prenass klapi se taledejstva: VveCini primeravje abolenje vezanO na pted-
hadna bivanje v. gazdu, bolriiki navajaja vecinama klapav vgri,z v' ustreznem
81
ealsu predoholenjem. Tudi drugod, kjer je meningoeneefalitis endemicen,
smatrajo klope za glavne pr~nasalee te bolezni.
Klop se za,drzuje v blizini tal na nizkem grmieevju in se od tal navadno
ne oddalji za vee kot 30 eill. Najdemo ga najvec v listnatih gozdovih, igli-'
eastem drevju se ne ddi. V grmieevjueepi na listih in eaka, da pride mimo
kaka :zrtev, na katero se v trenutku spusti. Z rile em se ,zarine globoko v kozo.
Ko doseze zeleno globino, izrine iz riica dva stranska kavlja, tako, da je
dobro zasidran in ga ni vee moe izruvati. Tako sesa kri skozi nekaj dni. V
tem se napije toliko, da naraste do vee kot stokratne prvotne velikosti. Med-
tem ko je laeni klop majhna rjavocrna stvarea (2mm), doseze napiti klorp
velikost graha in se vee. V klopu prehaja infekeija z virusom preko okuzenih
jajek na zarod. Tako pride, da so klopi na doloeenem ozemlju lahko v velikem
stevilu okuzeni. Na takem podroeju se bodo vedno pojavljali bolj ali );llanj
pogostni primeri bolezni.
Med bolniki najdemo najvee gozdnih delaveev, drvarjev, kmetovaleev,
nabiralcev gob in jagod itd. Starostna razdelitev bolnikov je ,ustrezna: pray
majhnihotrok skoraj ni med njimi, sieer pa so pre~ej enakomerno zastopana
vsa starostna obdobja.
Klinika meningoencefalitisa
Trajanje ink u b a e i j e mnogokrat lahko ugotovimo pray nataneno, ee
gre n. pr. za enkratni izlet v gazd. Tako smo nasli, da traja inkubacija ad
enega do dveh tednov, veeinoma 8-10 dni. Med inkubacijo bodoei bolnik ne
euti nikakih znakov bolezni.
V tipienih primerih poteka oholenje v t r e h fa z a h. Najprej .se pojavi
pro d rom a 1n i s tad i j. Ljudje zbolijo naglo z vrocino, hudim glavobolom
in bcruhanjem. Kakor znano, so to znaiki, ki zdruzeno nakazujejo meningitis.
Ce v t~m easu pregledamo bolnika, bomo skoraj vedno nasli znake, ki potrju-
jejo oz. jaeijo ta sum, predvsel? otrplost tilnika.
Naj mi bo na tem mestu dovoljenih nekaj besed 0 znakih meningitis a
nasploh. Edini simptom, ki je prisoten v vsakem primeru meningitis a, je
o t r p los t til n i k a. Vsi drugi znaki (Kernig itd.) 'lahko manjkajo. Ce je
otrplost tilnika moeno izrazena, se razsiri tudi na hI1btne misice. Otrplost
ali skreenost hrbtnih in vratnih misie vleee bolnikovo glavo navzad. To stanje
najhuj,s'e ot:nplosti imenujemo '0 pis tot p nus. Opistotonus najdemo samo
pri najhujsih gnojnih meningitisih, rpri negnojnih se ot,rplost omejuje na misice
tilnika. Zato v teh primerih glava ni zavleeena nazaj, ot:nplost tilnika brani
bolniku Ie, da bi glavo nagnil nap r e j. Medtem ko opazimo opistotonus
na prvi pogJ.ed - bolnik lezi na strani in ima glavo zavleeeno nazaj -
najdemo navadno otTiplost tilnikasele, ee jo iscemo. Najfinejseodtenke
otrplosti tilnika ugotovimo, ee bolniku ukaZemo, naj se v postelji usede in
iztegne kolena. Ko mu v tem polozaju skusamo potisniti glavo naprej in
navzdol, eutimo v tilniku odpor otrplih miSie, ki ne dovolijo, da bo'lnikovo
brado priblizamo prsnici. Ce pa je v tem polozaju glava naprej in nandol
prosto gibljiva, lahko z veliko verjetnostjo izkljueimo meningitis.
82
Pri vsakem akutnem meningitisu najdema atrplast tiln1ka. Zata smatramo
ta atrplast za glavni znak meningitis a, hkrati pa tudi za indikacija za izvrsitev
lumbalne punkcije. Sele punkcija nam namree pakaze, za kaj gre pravzaprav
v dalaeenem primeru. Ce priteee pri punkciji gnajen ali mDten likvar, imama
opravka z gnajnim meningitisom, ki ga povzroeaja razne b a k t e r i j e, kat
mening·okaki, pnevmokaki, bacil influence itd. Ce priteee likvor, ki je na
videz bister ali sarna lahna opalescenten, pri labaratarijski preiskavi rpa se z
zvisanim stevilam celie in z zvisana beljakavina izkaze kat patalaski, tedaj je
pred nami primer s e r 0 z neg a meningitisa, ki ga zveeine pavzroeaja razni
vir u s i. Veasih dabima V'kljub otrplasti tilnika pavsem narmalen likvar.
Tedaj govarimo arne n i n g i z m u. Tak meningizem najdema lahko pri
raznih vraCinskih boleznih.
Povrnima se k prodramalni fazi nasega endemienega meningoencefalMisa:
Ugatavili sma, da je bolnik zbalel z vsemi znaki meningitisa. Vendar nam v
tej fazi pakaze lumbalna punkcija, da gre sarno za men i n g i z em: likvar
je povsem normalen, Ie njegov tlak je zvisan. Ta poznama pa tern, da priteee
iz lumbalne igle v macnem curku.
Med ostalimi laboratorijskimi izvidi je pomembna krvna slika, ki nam
pakaze v tern abdobju balezni levkapenija kakih 2000 da 5000.1evkadtov.
Za easa pradromov ikrazi virus v krvi. V tern casu ga lahka izaliramo iz
krvi stem, da vbrizgama kri mladim miskam v mozgane.
Prodromalna faza je kratka, traja Ie 2 do 5 dnL Temperatura pade na
normalo, atrplost tilnika izgine, bolnik se pacuti zapet pavsem dobra.
Prodromalni fazi sledi pro s t pre s led e k, ki traja 5 do 10 dni, v
veeini primerav 10 dni. V tern casu je balnik brez vseh te~av ali pa ima lahen
glavobal.
Nata se llokaze gl.avna faza bolezni, men i n go en c e:£a lit i s. V nasih
primerih sa znaki encefalitisarazmerama redki. V veeini primerov se odvija
balezen v padabi akutnega s era z neg arne n i n g i tis a.
Glavna faza se za'ene navadno dakaj burna. Dagaja se, da zapade bolnik
V nekaj utah v nadvse resna stanje s hudim glavabalom, bruhanjem in veasih
tudi z deliriji. Pri pregledu balnika ugatavima izrazito otrplast tilnika. Pri
lumbalrii punkciji dabimo v moenem curku bister ali opalescenten likvar, v
katerem najdema zvisana stevila celie in tudi precej moeno zvisana belja-
kovino. Pandyjeva reakcija je pazitivna, sla4kor v likvarju zvisan. Ce
pustima, da staji likvor nekajeasa na miru, se v mnogih primerih v njem
naredi fin a pajeevinasta fibrinska mrezica, lwt sma ja vajeni videti pri tuber-
kuloznem meningitisu.
Ze drugi ali tretji dan balezni se lahko pajavija ahramitve raznih miSic,
predvsem ramenskih. Ce preideja ohromitve na dihalne misice, umre bolnik
zaradi zadusitve. V tem je bale zen zela padabna paliamielitisu. Na sreea se
pri nas doslej ohromitve nisa pajavljale v velikem stevilu. V veliki vecini
ostane pri seroznem meningitisu.
Glavabol in bruhanje papustita navadna ze pa prvi lumbalni punkciji,
temperatura pade eez nekaj dni na Il'armala. Stem se balezen zvecine tudi
konea. Izjemama traja glavabalse skazi nekaj tednov. Glavna faza traja
razlieno dalgo, od 3 do 14 dnL
83
Med labaratarijskimi izvidi je znacilna krvna slika, ki pakaze v glavni
fazi nevtrofilna levkocitazo.
Obalenje ne pateka vedna v apisani abliki. Mnagakrat se balniki ne spa-
minjajo pradramalne faze ali ja pa tudi adlacna zanikaja. Dagaja se tudi, da
preideja pradrami brez vmesnega prastega intervala v glavno faza stem, da
temperatura pe papusti papalnama, temvec pacasi in stalna narasca, dakler se
po. kakih 10 dneh ne razvije papalna padaba meningitisa.
V t era pi j i je glavna lumbalna punkcija, ki zveeine takaj alajsa bal-
nikave najhuj'se tezave. Doslej. se nahen antibiatik ni pokazal kakega uCinka.
D ia g n a z a balezni pastavljama po. epidemialaskih akalnastih, kliniena
in seralaska.
Nas endemicni meningaencefalitis je stroga sezanski pajav. Prvi primeri
prihajajo v maju mesecu, najvee jih je julija, patem zapet pajema. Zata je
vsak serozni meningitis, ki prihaja paleti iz endemicnega padl'Ocja, ze sam po.
sebi sumljiv. Ta sum se paveea, 'ee ugatavima v anarnnezi bivanje v gazdu ali
celo klapave vgrize. Dalaena zvisana heljakavina v likvarju skupaj z nevtra-
filna levkocitaza v krvi gavarita za »klapav« menipgitis. Koncna beseda ima
s era 1a s ka diagnaza. V balnikavi krvi se zaeasa bolezni. pajavija prati-
telesa, ki vezeja kamplement. Reakcija vezave kamplemenia (po naeelih Was-
serrnannave Ireakeije) daje ugatavitke, ki so. za patrditev diagnaze adlaeilnega
pamena. Ta reakcija ima veljavo samo, ee lahko ugatavima naraseanje titra
pratiteles za 'easa balezni ali pa njihava upadanje po. balezni. Zata so.patrebne
panavne preiskave.
Sama: ,kliniena diagnaza je tezavna,' ker pride v pastev cela vrstazela
padobnih balezni, Od tuberkuloznega meningitisa in paliamielitisa do. astale
dalge vrste seraznih meningitisav znane in neznane etialagije. Diferencialna
diagnaza teh stanj bi preseglaakvir tega Clanka, sarno talika badi pavedana, .
da m.oramo v vsakem- primeru skusati utrditi nasodiagnaza s seralaska
preiskava.
Pro. f i 1a k sa »klopavega« meningoeneefalitisa je tezavna ree, ker se
nimama pripravnega pastapka, da bi ali na veliko unieevali klape ali papre-
precili infekcijo. Ce sma na izletu v endemienem o.zernlju, je vredno posvetiti
nekaliko pozorI).osti tudi klopam in veCkrat pagledati, ,ee se nimoT'da kje na
:Qasi kozi. spravil kak klop k ipajedini. Klorpov vgrizo.eitnorie mare biti zela
bolee, ker jih Ijudje prenasajo veasih tudipa vee dni, ne da bio.pazili njihovo
pr~sotnost. ¢eapazima na kaZi klopa, ga ne velja izruvati s silo.. V tern pri-
mem bi astal njegav rHee v kazi in bi se eez nekaj dni izgnojil. Ce pa klopa
avlazima zbe.neinam ali s petrolejem, odpade sam z rilcem.vred ..Isto se zgodi,
ee ga padrazima z gareca cigareta.
Poznavanje te balezni je pri nas za vsakagar vazno, ker se je ba znal laze
varavati. Klopav meningaeneefalitis. ni marda redek pojav, nasprotna, v pa-
letnih mesecih je paleg erevesnih infekcijstevilena najmoenejsi pajav med
infekcijskirni baleznimi 'nasih krajev. Taka sprejme n. pro Infekcijska klinika
v Ljubljani vsako paletje iz svajega padraeja kakih 100 do. 200 primerav te
bolezni.
Utrujenost, storilnost in zdravje
Dr. S tan e L a j eve c
Vprasanje vecje starilnasti pri delu pri nas in drugad po. svetu resujeja
v glavnem inzenirji in ekanamisti. Je pa to. vendarle zamatana vprasanje,
kjer bi marali reei svoja beseda tudi zdravstveni delavci.
Vzrak niiZki starilnasti je zela ,pogasta utrujenast, ki nastapa po. pre-
dalgem ali prevec intenzivnem delu. 0 utrujenasti pa veda ali bi vsaj marali
v~deti zdravstveni delavci vee kat inzenirji in ekanamisti.
Utrujenast imenujema neprijeten abcutek, ki nam ne davaljuje, da bi
zaeeta dela °enaka hitra in dahl'O nadaljevali. Ta obeutek je obrambni refleks
arganizma, ki se pajavi ze znatna prej, preden so. izerpane zadnje energetske
rezerve in pre den bi magla zaradi preabremenjenasti priti do. akvarna pre-
abremenjenih telesnih delih. Ta ikaristni refleks marama gajiti in upastevati
ter prenehati z delam,se preden nastapija hujse ablike utrujenasti.
V industriji se pajavlja utrujenast v raznihablikah. Pri primerni abre-
menitvi in zdravem na6nu zivljenja se pajavi utrujenast prati kancu delav-
nega dne. Za to. utrujenost bi lahko rekli, da je fizialaska. Hitra namrec pre-
neha,ee delavec dama s hrana nadaknadi energetske soavi in pociva. 8e cela
prijetna je taka utrujenast, saj se po. njej zbaljsa tek inspanje je po. njej
glaboka in mirna. Po. takem spanju je delavec naslednji dan. spaeit in veder
in brez skade spet nadaljuje 'z delam. 1z fiziolagije dela vemo, da treniranje
ni uspesna,ee se pri delu tudi zmerna ne utrudima. Le v tem primeru pa-
staneja po. vaji nase kretnje balj skladne in hitre ter stapija na mah v
akcija vsi argani, ki so. za dela vazni. Ta fizialaska utrujenast pripamare, da
se po. vaji naein, kaka to. vaja lahka napravima hitra, balje in tudi baiJ.jeka-
namicna, nekaka vtisne v mazgane in stapija pri panavni vaji vse te vtisnjene
izkusnje avtamaticna v akcija.
Utrujenast, ki nastapi po. enkratnem'predalgem, prehitrem ali pretezkem
delu, imenujema izcrpanast. Zdravstvenim delavcem je lahka razumeti, da se
po. priblizna stirih urah tezkega fizienega dela zalaga energetskih snavi skora
izerpa. Pasebna glukaza je za misiena dela silna vazna, saj se agljikavi hidrati
zela lahka ·in hitra srpreminjaja v dela. Zalage glikagena v jefrih in misicah
in glukaza v krvi so. pa razmerama majhne in gladina sladkarja v krvi pade
ze po. stirih urah tezkega dela za 50 %! Ce pade krvni sladkar na taka nizka
vrednast, nastane hipaglikemicni sak z vsemi resnimi znaki: splasna nemac,
amatienost, mnel znaj, rake se treseja, veasih se pajavija kreeviti trzaji, ne-
prijeten obcutek v zeladcu, tesnaba pri srcu in v najhujsih primerih nezavest
in smrt. Taka resnih primerav izcrpanasti je· v industrijskem delu zelo. mala,
vendar je pa lazjih, zaeetnih oblik te izerrpanosti pasebna v nasi industriji se
zeia velika. Ker je nasa industrijase zaastala, marajo se velika tezaskega
dela apraviti delavci, medtem ka jim je v tehnicna naprednejsih drzavah
ze uspelo za tako dela vpreei straje: dvigala, elektriene vazieke, buldazerje,
naprave za avtamatiena zalaganje strajev in peei itd.
Za zdravstvene 0elavce je izerpanost zata taka pereea, iker paznama skara
do.patankasti vzrak in naein, kaka se pajavi. Pray taka vema, da ta izerpanast
skara trenutna paoeha, ee izerpani delavec pauzije nekaj ogljikavih hidratav.
85
Najhitreje se resorbirajo in ucinkujejoO monosaharidi (n. pr. v medu), malo
bolj pocasi ucinkujejo disaharidi (n. pr. trstni sladkor) in se bolj pocasi poli-
saharidi (n. pro Skrob v kruhu).
V nasi drZavi je ta izcrpanost verjetno tudi zato pogostnejsa, ker se delo
zacenja zgodaj in delavci zjutraj niti nimajo teka niti ne utegnejo v miru
in izdatno zajtrkoOvati. Ankete, s katerimi bi lahko to domnevo poOtrdili, bi
lahko zelo uspesno izvedle nase medicinske sestre in pripoOmogle, da bi spre-
menili delovni cas ali pa vsaj cas glavnega oOdmoramed delovnim casom, ki
je namenjen poOcitku pa tudi malici, s katero se zaloge ogljikoOvih hidratov
v telesu nadoknadijo. .
Zelo tehten dokaz, da je med naSimi delavd izcrpanost pogostna, bi hilo
nacrtno ugotavljanje sladkorja v krvi pa posameznih deloOvnih urah. Nase
obratne ambulante si bodo morale v bodoce vzeti cas za take raziskave. Saj
bodo rezultati teh preiskav lahko res veliko prispevali k pravilnejsi oOrgani-
zaciji pri delu, ik povecani storilnasti in tudi pripomogli k zboljsanju zdrav-
stvenega stanja delavcev.
V ekonomskem, zdrav'stvenem in tudi socialnemoziru pa je mogoce'
najvaznejsa kron1cna utrujenost ali na kratko preutrujenost. Ce je poCitek po
delu prekratek ali ee je dela predolgoOin pretezko, patem ta obcutek utru-
jenosti tudi po pocitku in spanju popolnoma ne preneha. Obcutek utrujenosti
se kopi'Ci, spanje je povrmo, delavec zvecer tezko zaspi, prevraca se na vse
strani in v spanju ga veckrat mucijo tezke sanje. Spanje je globoko sele proti
jutru, ko je treba ze vstati in spet iti v sluzbo. Domaci moraja takega delavca
buditi in kerse ni naspan, je tudi nerazpolozen in zadircen ter prihaja na
dela se nenaspan i'11.nespocit. Posebno veliko je te preutrujenosti med dusev-
nimi delavci.Ti tozijo, da nimajo vec pravega uspeha pri delu in so zato sami
s sebaj nezadovoljni. Prava muka jim je, da se tako dalec skoncentrirajo, da
n. pr. napravija obseznejse porocHo ali vodijo kak vazen sestanek. Tezko
fnrmuliraja svaje misli in tudi pri poOslusanju predavanj jim misli uhajajo
na druge stvari. Postanejo nervozni, zadircni, velikakrat se to stanje stopnjuje
do tezkeatopelosti ali otoznosti in maloduSnosti. Ze na'zunaj se kaze ta pre-
utrujenast na obrazu, 'aci zgubija svoj sijaj, kretnje so tezke, pocasne, mnogi
sa videti zaspani in tudirescutijo zaspanostcez dan, ponoN pa jihobratno
pagosto muCi nespecnost. .
Od preutrujenasti do bolezni je Ie kratek korak,meja kar neopazno pre-
karacimo. Na posamezniku ha zdravnik tezko na8el toliko znakov, da bi
postavil diagnoza preutrujenost, lahko pa bo to napravil za vecjo skupino
delavcev. IZaradi preutrujenosti namrec pade storilnost. Delavci naredija
manj in tudi kvaliteta izdelkov ni na visinL Posebno velika je izmecka in
robe z napakami. Drug vazen simptom je, da se poveca steviia obolelih. Ce
pogledamo diagnoze, bomoOlahka· ugotovili, da so predvsem stevilna laz'ja,
neodrejena obolenja, kot nevrastenija, anemija, prebavne motnje, vegetativne
distonije, prehladi, influence, nevralgije in padobno. Kakor hitra pri kaksni .
skUlpini delavcev ugotovimo vec primerov takega obolenja, bi bilo nujno
potrebno, da si do patankosti ogledamo nacin dela, tempo dela, da nadziramo,
ali se dobra izkoristijo odmari pri delu, dan pocitka v tednu, letni dopust, ali
se ne pretirava z nadurami, ali ni prevec nocnega dela, in tudi, ali ni magoce
delavni prostor zaplinjen s strupenimi plini in ali ni mogoce previsoka tempe-
ratura in vlaga. Seveda bo UStpesno ukrepanje mozno Ie tam, kjer se vodi
86
v ambulanti tocna evidenca obolevanj po oddelkih in kjer uvazujejo tudi
»banalna obolenja«.
Na delu samem vcasih ne bomo nasli nobenega vzroka za preutrujenost,
pac pa bomo lahko odkrili, da delavci nepravilno izrabljajo svoj prosti cas.
Nekateri popivajo pozno v noc, drugi pa delajo pri privatnikih ali doma na
svojem posestvu, da se nekaj prisluzijo in si zboljsajo gmotni polozaj. Postran-
ski zasluzek je res marsikomu potreben in zelo mnogo je primerov, da se
delavci po opravljenem delu v tovarni vdinjajose drugod. Takonicudno, ce
se pri delu hitro utrudijo, da se pojavlja med njimi preutrujenost, k~ prej ali
slej privede tudi v bolezen.
Freutrujenost povzroca tudi porast nesrec pri delu. Ze po slovenskih, se
bolj pa po jugoslovanskih in inozemskih statistienih podatkih lahko ugotovimo,
da je najvee nesrec eetrto in osmo delovno uro. Po eetrti uri je odmor pri
delu in zato je v 5., 6. in 7. uri spet manj nesrec, medtem ko 8. uro stevilo
nesrec spet poraste, je pa manjse kot v 4. delovni uri, ceprav biglede na
utrujenost pri delu pricakovali, da jih bo vee. Verjetno, da pride 4. delovno
uro do iz,raza se izcrpanost zaradi preskromnega zajtrka, medtem ko v 8.
delovni uri poraste razpolozenje ob misli, da gre delo h koncu in zato delavec
zbere se zadnje moei in :;;akljuei zadnjo uro z razmeroma veejo pazljivostjo
pri delu.
V socialnem oziru se borim'O proti utrujenosti, ker vema, da povzroea med
delavci nemir, da ubija iniciativo in vodi v pasivnast in at'Opelast, da pavzroea
vecja fluktuacijo delavne sHe, hromi veselje da dela in povzroca nezadovaljstva.
Za preutrujenast balj dovzetni sa mladaletni, navinci, zene in delavci s
slabatna kanstitucij'O, kranicni bolniki in rekanvalescenti. Kar je za starejsega
krepkega delavca igraca, lahko za mladega, siokega navinca pameni skrajno
naporno dela, ki v'Odi v preutrujenost. Pri nekaterih delavcih, ki tazijo, da
sa utrujeni in izcl'pani, niti na delu niti izven dela ne b'Oma nasli nobenega
resnega vzr'Oocaza to stanje. V teh primerih m'Oramo pamisliti na kranicne
nalezljive bolezni, kot n. pro tuberkulozo, lues, dalje na zivcne bolezni, endo-
krina obolenja, slabo kompenzirane STene napake ali obolenja krvi ter se
druge bolezni, iki ze ranG povzraeaja utrujenost. Previden zdravnik bo zato z
natanenimi preiskavami najprej izlocil vse druge b.olezni, preden bo zakljueil,
da gre sama za preutrujenost pri delu.
Pri zelo natancnem in pri odgovornem dusevnem delu se javlja utruje-
nost kot iblok ali prekin. Nasa zavest, zbranost, budnost in pazljivost namrec v
doloeenih presledkih popusti ali se celo popolnoma pre kine. V tem prekinu
se centralni zivcni sistem spet opomore in lahko za nekaj casa z delom zopet
nadaljujemo. Cim bolj smo utrujeni, tempogostnejsi in tem daljsi so prekini.
Pr~dusevnem delu, n. pr. pri racunanju, lahko napravimo v trenutkih bloka
napako, pri predavanju ugotovimo, da smo bili nekaj sekund odsotni, safer se
lahko v trenutku prekina zaleti ali zdrsne z avtomobilom s ceste, del avec pri
nevarnem stroju se p'Onesreci ali pa napravi grob'O napako na izdelku. Pri
analizi vzrokov nesrec pri delu ter anaHzi skarta in napak pri fizicnem ali
umskem delu pomislimo vedno tudi na blok ali prekin. Pray ta pojav nam je
tudi vodilo, da moramo stroje in napr,ave tako zavarovati, da tudi med pre~
kinitvijo budnosti in pazljivosti ne more priti do nesrece.
Ceprav moramo na splosno ugotoviti, da delajo nasi delavci prej prepoeasi
kot pTehitro, pa S'OIe ponekod delovna mesta, kjer delavci Ie z najveejim
87
naporom dosegajo normo. V iahki industriji se posebno pri starejsih delavcih
pokaze, da niso vee tako urni in spretni ter uspesni kot mlajsi delavci in da
morajo res zastaviti vse sile, da dosezejo normo, ki jo mlajsi delavci dosezejo
skoro igraje.
Pri organizaeiji dela in postavljanju norm se moramo zdravstveni delavei
vedno zavedati, da smo cuvarji zdravja in da moramo tezitiza tem, da
ohranimo delavee pri zdravju ob polni sposobnosti za delo eim vise v starost.
Tudi druzba in produkcija ima sarno skodo od prekomernega obremenjevanja
delaveev, vendar tehnieni kader v tovarnah in ekonomiste trenutni uspehi
pogosto zavedejo, da pozabijo na poslediee, ki se z zelezno doslednostjo poja-
vijo sele po daljsem casu.
Tehniki se bore proti utrujenosti predvsem z mehanizaeijo in avtomati-
zacijo dela ter z zboljsevanjem delovnega okolja indelovnih metod. Zdrav-
stveni delavci pa moramo predvsem opozarjati na fizioloske zmogljivosti in
posebnosti cloveskega telesa, ker tehnieni kadri radi pozabijo, da clovek ni
stroj.
Vazna, pa se manj znana posebnosteloveskega telesa je, da se njegova
pripravljenost in sposobnost za delo v teku dneva spreminja, kot se spreminja
tudi telesna temperatura, stevilo srenih utripov in frekvenea vdihov.- Na
normalo pride krivulja pripravljenosti za delo malo pred 6. uro zjutraj in
strmo raste do 9. ure dopoldne, nato polagoma pada do 15. ure, ko spet doseze
povpreeje, nakar spet rahlo raste do 21. ure zveeer in okrog 22-23. ure spet
pade na normalo in nato strmo in globoko pada do tretje ure zjutraj, ko doseze
najnizjo tocko. Po tretji uri se strmo v~enja in doseze, kot receno, malo pred
6. uro ponovno normalo. Ta krivulja pripravljenosti za delo je nastala zaradi
tisoe in tisocletnih clovekovih navad, da podnevi dela, ponoei poeiva. Je tako
globoko ukoreninjena, da je ze bistvena lastnost eloveskega bitja in njegove
narave. Kadar koli se proti tej naravi pregresimo, se pregresimo tudi prot!
zdravju in dobremu pocutju. Vsako nocno dela je torej proti nasi naravi
in opravljamo ga Ie naskodo svojega zdravja. Veseljacenje in izzivljanje v
poznih vecernih urah je sieer v civiliziranih dezelah vedno bolj pogostno,
vendar so nekateri mnenja, da so pray te abnormalnosti vzrok taka stevilnim
psihonevrozam in dusevnim boleznim v civiliziranem svetu.
Tudi delovnieas bi se moral po tej krivulji ravnati ali se ji vsaj priblizati.
Da je prehrana odlocilnega pomena za zdravje in storilnost, priznavajo
vsi, vendar pa je med naSimi delavei se veliko napacnih navad, kar se tiee
prehrane, bodisi v pogledu kvalitete, se holj pa glede porazdelitve obrokov.
Zdravstveni delavci mOramo opozarjati predvsem na vaznost izdatnega zajtrka,
na beljakovinski minimum, na vitamine in miner ale ter na 5 dnevnih obrokov.
Obroki med delom ne smejo biti preobilni, ker preobremene prebavila in je za
prebavo potrehno toliko kTVi in ener.gije, da nastopi splosna lenost in utru-
jenost ter zaspanost.
Alkohol je pri nasih delaveih se vedno v casti. Res je, da al~ohol zmanjsa
obcutek utrujenosti in nekam laze prebolimozacetni odpor proti delu, vendar
pa storilnost naglo pade in se zacetna vnema hitro sprevrZe v lenost in za-
spanost. Vrhunski sportniki so ze zdavnaj dali alkoholu slovo in tudi delavee
je navajati, da hi se ga eimbolj izogibali, predvsem pred delom in med njim,
posebno se, ker zaradi zmanjsane avtokritike in inhibicije povzroca pri delu
nesreee.
88
Kava, caj, nikotin, aktedron, fenamin in druge kemicne snovi in nasladila
res zmanjsajo obcutek utrujenosti in pomenijo do neke meje kljuc do ener-
getskih rezerv, ki jih sieer ol'ganizem skrbno hrani za case najvecje nevarnosti
ali stiske. Zelo tvegano je segati po teh skrajnih rezervah in slabiti tako
smotrni obrambni refleks organizma, kot je obcutek utrujen'Osti. Uprcwicena
je primera teh sredstev z bicem, ki tudi pripomore zacasno do vecje storil-
nosti, lahko pa p'Ovz,r'Ocihudo neskladnost v sieer harmonicnih dogajanjih
nasega organizma.
Tudi pretirana custvena zavzetost lahko povzroci, da se obcutek utruje-
nosti pojavi kasneje. Smrtni strah, huda jeza in prekipevajocenavdusenje
lahko povecajo naso storilnost, vendaI' pomeni tudi tucustvena zavzetost
nekako 'Op'Ojnosredstvo, ki ohromi zdravo presojo glede nasih telesnih in
duSevnih sp'Osobnosti.
Zdravstveni delavd se navdusujejo bolj za splosne ukrepe, ki krepe
zdravje, predvsem umivanje in kopanje po koncanem delu, gimnastiko in
masazo, zdravo prehrano in vsaj 'osem ur spanja dnevno.
Osem ur spanja dnevno ni nikakdno filistrstvo ali malomescanstvo, tem-
vec je nujna potreba 'Organizma, najvaznejsi pogoj za zdravje in vlsoko 5to-
rilnost. To priporocajo povsod po svetu, medtem ko se pri nas sem in tja
se najdejo ljudje, ki se jim spanje zdi Ie izguba casa, nujno zlo, ki ovira pri
delu. Proti taki miseln.osti moramo zdravstveni delavei odlocno nastopati in
dokazovati, da 'Osemurno spanje ni nobena mehkuznost, temvec fizioloska
nujnost.
Proti utrujenosti se iborimo zdravstveni delavei tudi z zboljsanjem delov-
nih pogojev, z uvedbo pravilne ventilacije in razsvetljave, z odstranjevanjem
ropota, z uvajanjem dela v sedecem polozaju, ker je manj utrudljivo kakor
delo stoje, z uvajanjem pravilnih delovnih stolov in predvsem z uvedbo
organiziranih 'Odmorov med delovnim casom tel' s stalno kontrolo mikroklime
(temperature, vlage, ,gibanja zraka) v delovnih prostmih.
Tudi mi smo za povecanje storilnosti pri delu, smo pa mnenja, da je
borba proti utrujenosti najboljsa in najzanesljivejsa pot do visje storilnosti
v industriji.
:lanki a prehrani nosece
ca. Zato je namen tega
lrane skozi razlicne ziv-
~trokaPreh.
V prejsnjihsteviU
zene, otrocniee, dojece
clank a Ie nadaljevati z
ljenjske dobe in razna
Pri analizi prehra )dkrili, da je glede na
potrebe organizm~ najl >redsolskega in solskega
otroka. Otrokom prim h zascrtnih snovi, t. j.
vitaminov, ,rudnin in ko so koliCine ostalih
snovi, t. j. snovi, ki nan _ _ Ij, vcasih eel'Oprevisoke.
Zato je pray, da si medicinska sestra 'OsveZlznanje 0 prehrani predsolskega
otroka in ga dopolni z novimi dognanji na tern podrocju, zlasti se, ker je sedaj
v teku akcija za zdravo prehrano naSih otrok. Tej akeiji naj se prikljuCijo
89
, da se obcutek utruje-
ekipevajoce navdusenje
tucustvena zavzetost
glede nasih telesnih in
Kava, caj, nikotin, aktedron, fenamin in druge kemicne snovi in nasladila
res zmanjsajo obcutek utrujenosti in pomenijo do neke meje kljue do ener-
getskih rezerv, ki jih sinor oret<>nhomc:lrrbno bran; 7a Case najvecje nevarnosti
ali stiske. Zela tvegan ezervah in slabiti tako
smotrni obrambni refl~ utrujenosti. Upravicena
je ptimera teh sredste" ~acasno do vecje storil·
nosti, lahko pa povz-rc ~armonicnih dogajanjih
nasegaorganizma.
Tudi pre tirana ,cus
nosti pojavi kasneje. I~
lahko povecajo naso ~
nekako opojno sredstv
dUiSevnih sposobnosti.
Zdravstveni delav~ osne ukrepe, ki krepe
zdravje, predvsem um 1m delu, gimnastiko in
masazo, zdravo prehral ",no.
Osem ur spanja dnevno ni nikakdno filistrstvo ali malomeseanstvo, tem-
vec je nujna potreba organizma, najvaznejsi pogoj za zdravje in vlsokQ sto-
rilnost. To priporoeajo povsod po svetu, medtem ko se pri nas sem in tja
se najdejo ljudje, ki se jim spanje zdi Ie izguba casa, nujno zlo, ki ovira pri
delu. Proti taki miseln.osti moramo zdravstveni delavci odlocno nastopati in
dokazovati, da osemurno spanje ni nobena mehkuznost, temve~ fizioloska
nujnost.
Proti utrujenosti se iborimo zdravstveni delavci tudi z zboljsanjem delov-
nih pogojev, z uvedbo pravilne ventilacije in razsvetljave, z odstranjevanjem
ropota, z uvajanjem dela v sedecem polozaju, ker je manj utrudljivo kakor
delo stoje, z uvajanjem pravilnih delovnih stolov in predvsem z uvedbo
organiziranih odmorov med delovnim casom ter s stalno kontrolo mikroklime
(temperature, vlage, gibanja zraka) v delovnih prosturih.
Tudi mi smo za povecanje storilnosti pri delu, smo pa mnenja, da je
borba pr-oti utrujenosti najboljsa in najzanesljivejsa pot do visje storilnosti
v industriji.
Prehrana predsolskegQ otroka
Dr. Dam jan aBe b 1e r
V prejsnjih stevilkah lista so se smotrno vrstili clanki 0 prehrani noseee
zene, otrocnice, dojece matere, dojencka in zalivancka. Zato je namen tega
clank a Ie nadaljevati z obravnavanjem problema prehrane skozi razlicne ziv-
ljenjske dobe in razna fizioloska stanja organizma.
Pri analizi prehrane nasega prebivalstva smo odkrili, da je glede na
potrebe organizma najbolj neuravnovesena prehrana predsolskega in solskega
otroka. Otrokom primanjkuje zlasti tako imenovanih zascitnih snovi, t. j.
vitaminov, -rudnin in zivalskih beljakovin, medtem ko so kolicine ostalih
snovi, t. j. snovi, ki nam sluzijo predvsem kot vir kalorij, vcasih celo previsoke.
Zato je prav, da si medicinska sestraosvezi znanje 0 prehrani predSolskega
otroka in ga dopolni z novimi dognanji na tern podrocju, zlasti se, ker je sedaj
v teku akcija za zdravo prehrano naSihotrok. Tej akciji naj se prikljuMjo
89
zlasti terenske medieinske sestre, ki naj se pri svajem delu pavezujeja s tistimi
druzbenimi arganizacijami, ki to' akcija vDdij'O.
Predsalski atrak raste sarazmerna hitra, taka v visina kakar v tezi, seveda
Ie Db pagajih, .lmt jih zahteva njegDvD telD. Poleg Dstale ·nege, ki jD pDtrebuje
predsDlski DtrDk, je najvaznejsa njegDva prehrana. S pravilnD prehranD nam-
rei: bDmD DtrDka USPDSDbili,da bD kljub'Oval tudi negativnim Vpliv.DmDkDlja.
S prehranD dDvajamD telesu vse patrebne sestavine, ki jih pDtrebuje
za rast, energijD, Dbnavljanje eelie in pravilnD delDvanje vseh zivljenjskih
prDeesDv. Le-ti pa DmDgDi:ajo skIaden razvDj telesnih in dusevnih sposDbnDsti.
Sestavine, ki jih dabiva DtrDk z zivili, so: ogljikDVi hidrati, maseDbe, rud-
ninske snovi, vitamini in vDda. Nekatere teh snDvi SD pDtrebne za tVDrbo
energije, za delD in tDpiDtO, druge zDpet sluzijD za zasCitD pred boleznimi.
Najveekrat pa je zivilD mesaniea raznih za zivljenje pDtrebnih elementov, ki
sluzijD telesu na razliene naeine. MlekD n. pr. daje telesu energijD, sluzi za
izgradnjD kasti, zDbDvja in misie, abenem pa telaseiti pred boleznij'O, medtem
ka daje sladkar telesu samD energija. Taka najlaze razumema, zakaj je treba -
v jedilnikih izbirati zivila takD, da S'Ov dnevni prehrani vsi elementi v pra-
vilnem razmerju.
Viri beljakovin
Beljakavine sluZija telesu predvsem za rast in izgradnjD telesnih tkiv in
So' zata predsDlskemu. Dtraku izrednD pDtrebne. Z raznimi zivili mu jih
m'Orama dovajati pri vsakem Dbraku. Od zivil, ki So' najbagatejsa z ibeljakD-
vinami, pridejD za predsDlskega atraka v pDstev: mleka, ne preslan sir, jajea,
bela meSD in ribe. Ta zivila vsebujejo zivalske beljakavine, ki jih imenujemD .
pDlnDvredne zaradi njihavih pasebnih bialoskih lastnosti. Tudi kruh, Dvseni
kosmil:i, zdrab, riz, suh fizal in grah vsebujejo beljakavine, vendar So' to'
rastlinske beljak'Ovine, ki nisa taka palnDvredne in jih mDrama zata dapalniti
z zivalskimi. Ravna zatD 50' mleeni riz, zdrDb in avseni kasmiei za daraSeajDi:
arganizem tako zdrava hrana. Suh fiial in grah pa predsolskemu atraku,
pDsebna mlajsemu, vedno pretlaCimo, ker ga sieer tezkD prebavi. Pri vsem tem
pa marama v prehrani predsal.skega otrDka mleku dati znaeaj tistega asred-
njega zivila, 'Okrag katerega nanizama za izpalnitev jedii.lnika se druga zivila.
Mleka je nepreeenljive vrednasti, jeza daraseajac arganizem (razvDj
misie, kDSti, zabavja) najbalj ekanamieen vir zivalskih beljakavin in ima tudi
vse ostale sestavdne v najbalj ugadnem razmerju. MlekD je paleg tega vazen
vir rudninskih snovi, predvsem kalcija in fasfara ter delama tudi vitaminav
A in D. Obieajno imajo atraei mleko radi, zata jim ga ne ba tezka dati dnevna
talika, kalikar ga patrebujeja. Delno jim ga bama nudili kat pijaea (~eka,
kakaa, bela kava), delna pa ga bamD parabili pri pripravi jedi (mlecne
jedi, jDgUrt, ~drab, riz ali pudingi, v juhah, pri pripravi pretlaeene zele-
njave, pri namakanju kruha za priprava zrezkov liz sesekljanega mesa, pri
pripravi kruha namesta vade itd.). Patreba po' beljakavinah bama najzanes-
ljiveje k!rili, ee ba;mo v prehrani predsalskega atraka parabili % lit"ra mleka 1
dnevna in 3 dD 4 jajea tedensko. Pray taka je priparoeljiva, da dabi DtrDk \
vsak dan enkrat majhen kaseek belega mesa (teleeje, kDkDsje, jagnjecje,
kazlickava, ribje). Veeji predsol.skii Dtrok lahko je tudi mehkD ali sesekljana
goveje mesa. Ni pa priparocljivo dajati SUhDmesa, ker· je abieajna preslana
90
in je v splosnem teze prebavljivo. Z mesom dovajamo otroku poleg belja-
kovin istocasno tudi zelezo in vitamine iz skupine B.
Zelo koristna je drobovina (jetra, ledvke, sree, vraniea, mozgani), ker
vsebuje vee vitaminov in zeleza kot ostalomeso. robe, posebno morske, ho
moral imeti otrok vsaj I-krat tedensko. Ribe imajo namree manj vezivnega
tkiva (Ie 3 do 5%) kakor meso drugih zivali in so zato lahko prebavljive.
Ribe vsebujejo vee esencialnih ami.no kislin, n. pro lysin, ki pospe~uje rast
dolgih kosti, in pa tryptofan, ki sodeluje pri tvorbi rdeeih krvniek. Tudi z
vitamini in rudninskimi snovmi, kli jih otrok potTebuje vee kot odrasel
Clovek, so ribe bog~te·. Cistih beljakovin potrebuje predsolski otrok priblizno
30 do 40 g dnevno.
Viri ogljikovih hidr~to'V
Ogljikovi h1drati sozelo vazen vir kalorij, ki sluzijo za proizvajanje
ene.r.gije za gibanje in toploto. Ogljikovi hidrati so v zivilih vezani se na
druge sestavine, razen v sladkorju, kjer nastopajo popolnoma samostojno.
Sladkor torej ne Visebuje nobenih zascitnih snovi (t. j. beljalkovin, vitaminov
in mineralov).
Ker pa sladkor zobovju skoduje in izpodriva iz prehrane druge vaznejse
snoviv prehrani, z njim ne smemo pretiravati. Otrok, posebnose predsolski
otrok, ima sladkane jedi zelo rad, zato moramo paziti, da se mu okus ne raz':'
vije enostransko. V tej dobi se namree ze oblikujejo pTehrambne navade, ki
ostanej 0 vcasih skozi vse zi.vljenje.
Ogljikove hidrate imamo v kruhu, testeninah, rizu, zdrobu, kasi in slad-
korju. Tu je treba pamniti, da je mnogo bolj z;drav 'ern kruh, tudi za pred-
solskegaotroka, ker vsebuje dragaeene rudnine in vitamine iz skupine B.
Ti so v ovojnieah in kalckih zitnih zrrn in pridejo tako v 'crno moka. Krom-
piT vsebuje poleg ogljikovih hidratov tudise vitamin C.
Viri mascobe
Mast, masIo, gosta "Smetana, olja in margarina sa pray tako zivila, ki
dajeja telesu energijo za delo in toploto. Na nje so vezani vitamini, in to'
predvsem A, D, K in E. Najbblj bogato vitaminov A in D je ribje olje. Vee-
krat pozabimo, da bi tudi zdrav 'predsolski otrok moral v zimskih mesecih
redno dobivati ribje olje. Vitamina A an D vsebujeta tudi surovo maslo in
smetana. Svinjs:ka mast in rastlinska olja so pa skoraj brez vitaminov. Tudi
po tezji ali lazji prebavljivosti se maseobe med sebaj razlikujejo. Lahko
prebavljive so: masIo, margarina, smetana in rastlinska olja. Teze prebav-
ljiva pa je svinjska mast. Zato za predsolskega otroka, pasebna za manjsega,
ni priporoeIjiva. V splosnem naj hrana ne ba premastna, ker lahko povzraca
maseoba motnje v prebavi in manjsa apetit. Vidnih maseob potrebuje pred-
solski otrok priblizno 30 g dnevno.
Rudnine
Rudnine so v vseh tkivih in tekocinah cloveskega telesa. Zato jih mora
z zivili redno dobivati tudi otrok. prJ. pravilno uravnoveseni, zdravi pa:-ehrani
jih .otrok dobiva dovolj. To pa je zlasti pri nas zaradi neznanja pray redko-
91
kdaj. Sarno nekaterih rudnJi.npotrebuje otrokov organizem tako majhne koli~
cine, da jih dobi dovolj tudi pri siabi prehrani. Vec pa potrebuje predvsem
kalcija, fosfora iIi zeleza. Te rudnine so tudi v prehrani predsolskega otroka
obicajno premajhne. Kjer je geoloska sestava zemlje taka, da ne vsebuje
dovolj joda, primanjkuje tudi tega. Zato je v Jugoslaviji urejeno z uredbo,
da se mora vsa sal ze v salarnah jodirati. Na ta nacin bomo v 'llekaj letih
pregnali iz nasih krajev golSo, ki jo pov~roca v glavnem pomanjkanje joda
v prehrani.
Kalcij
,Kalcij je potreben za rast kosti in zobovja, za delovanje mlSlC in druge
zivljenjske funkcije. Zato ga mora otrok dobivati v zadostnih, in sicer v vecjih
kalicinah kakor odrasel Clovek. Najboljsi vir kalcija je mleko in mlecni pro-
izvodi, predvsem sir. Vsebujeta ga tudi zelenjava in sadje,ceprav v majhnih
koliclinah. Brez mleka bi bilo nemogoce doseCi, da bi v otroski prehirani .bilo
dovolj kaIcija. Kot pijaco ali pa za pripravo raznih mIecnih jedi moramo za
predsolskega otroka porabiti vsaj' % litra mleka, kar ba dalo skupno z zeIe-
njavo in sadjem priblizno 1g kalcija, kolikor ga otrok dnevno potrebuje. Pri
pripravi mIecnih jedii pa moramo biti iznajdIjivi, da bodo jedilniki raznoliki.
Tudi posneto mieko v prahu ne smemo zametavati, ker je v njem, ceprav
mu odvzamemo mascobo,se vedno dovolj sn'Ovi, ki jih otrokov organizem
potrebuje.
Fosfor
Fosfor igra v arganizmu podobno vlogo kot'kalcij. V naravi nast'opa
veekrat skupno s kalcijem. Torej ga najdemo predvsem v mleku in v mleenih
proizvodih. Ce dobi otrok dnevI1!o% litra IPieka, bo dobH obeh rudnin dovolj.
Poleg mieka vsebujejo fosfar se: jajca, meso, ribe,_ suho soeivje. Pripomniti
pa je treiba, da telo kaIcija in fosfora ne more izkaristiti, ce ne dobiva isto-
casno tudi vitamma D. Ceprav otrok potrebuje zeleza Ie majhne kol1icine,
t. j. 7 do 8 mg dnevno, se vendaI' pripomanjkanju zeleza v hrani cesto pojavi
slabokrvnost. Otrok postane bled in apaticen. Mnogo Zeleza vsebujejo: rume-
njak, meso, predvsem jetlra, nekatera zelenjava, sadje, suh fiz'ol, leea in grah.
Kalcij pa pomaga, da se zelezo bolje izkoristi.
Ker smo mnenja, da bo sestavek sluzil .sestram tudi kot dispozicija za
njihova zdravstvenovzgojna predavanja, omenjamo na kratko tudi vire naj-
vaznejsih vitaminov, eeprav jim je Sl1'OV vec ali manj znana.
Viri vitaminov
Liposolubilna skupina
Vitamin A: ribje oIje, jetra sesalcev, morske ribe, mleko, smetana, maslo,
rumenjal{,
Vitamin D: ribje olje, morske l'ibe, jetra sesalcev, maslo, mleko, rume-
njak, kri.
. Vitamin E: zitni kalcki, kikiriki, solata, vranicasesalcev, rumenjak, mleko,
maslo.
Vitamin K: spinaca, kopriva, cvetaca, zelje, rastlinske maseobe, paradiz-
nik, jagode, svinjska jetra.
92
Hidmsolubilna skupina
Vitamin Bl: zitne in rizeve ovojnice in kalcki, kvas, zelje, grah, solata,
orehi, kikiriki, jetra sesalcev, ledvice, mozgani, mleko, rumenjak.
Vitamin B2: kvas, kalekd. zitaric, spinaca, soja, grah, zelje, drobovina se-
salcev, meso, mleko, jajca (beljak in ,rumenjak), morske ribe. .
Vitamin PP: kvas,zitaJrice, zelenjava (predvsem paradiznik, spinaca,
cebula, zelje, soja, grah), drobovina sesalcev (jetra). ,
Vitamin C: limona, pomaranca, zelena paprika, ~ipek, crni· ribez, jagode,
kresa, petersilj.
Ker so nekateri vitamini obcutljivi za kisik in za temperatul'O ter so
poleg tega topljivi v vodi, moramo biti pri pripravljanju hrane previdni, da
jih pri tern ne unieimo ali z vodo odlijemo.
Zelenjavo vrZemo ze v welo vodo, da deluje nanjo poveeana temperatura
manj easa. Vode naj bo sarno toliko, kolikor je to nujno potrebno, tako da
jo lahko potem uporabimo za nadaljnjo pripravo jedi. Posoda, v kateri se
kuha zelenjava, naj bo zaprta, da se prepreci aostop zraka. Ceprav krompir
nima toHko vitamina C, kot ga imata sadje in zelenjava, je vendarle stalen
in zanesljiv vir tega vitamina. Kuhciti ga moramo vedno v olupkih, da
ohranimo v njem .eim vee te dragocene snovi. Krompkjeva ..kasa z dodatkom
mleka in masla je zelo priporocljiva za male otroke.
V zimskih mesecih je veasih zelo tezko dobiti sveze sadje in zelenjavo.
Zato moramo biti pri tern iznajdljivi in priporoeati materam sledeee: otrokom
dajemo jabolka, tudi naribana,po moznosti z dodatkom limoninega soka,
naribano korenje ali zelenjavne sokove (korenje, pesa). Veeji predsolski otrok
lahko dobi tuni surovo kislo zelje (sesekljano in zabeljeno z oljem). Tudi
surovo zimsko solato in surovo spinaeo (narezano na tanke rezance in pri-
pravljeno kot solato) imajo otroci zelo radi. Zal pa nasi tovarnisko izdelani
sokovi ne vsebujejo dovolj vitamina C, da bi otrokom v zimskih mesecih nado-
mestili sveze sadje.
Celuloza
Celuloza je sestavni del rastlinskih vlaken, ki ga nase telo potrebuje za
boljse izkoriseanje hrane v tankem crevesju in za pospesevanje prebave v
debelem crevesu. Cel].lloze same pa telo ne izkoristi. Ce je celuloze v hrani
prevec, lahko nastanejo prebavne motnje. Zato manjsemu predsolskemu otroku
bolj grobo rastllnsko hrano pretlaeimo, da odstranimo vlakna. Vendar ne
smemo to delati z vsemi Zivili in pr-edolgo, ker bi se na ta naNn otrok raz-
vadil ter bi si zobovja in dlesen ne krepil dovolj.
Voda
Voda je prisotna v vseh zivih tkivih in to v celicah kakor izven njih. Zato
bi bilo brez vode zivljenje nemogoee. Vodapomaga pri prebavi, omogoca, da
pridejoo snov'd.,ki jih dohivarno s hnino, do vseh tkiv, 'topi razne soli, uravnava
telesno temper'aturo in soli, ki telesu niso potrebrne, oclvaja z urinom, s potom
in delri,o z blatom.
93
Vodo dovajamo telesu z obicajno pitno vodo, z mlekO'm, z juhami, sad~
nimi sokovi, manjse kolicine pa skoraj z vsemi zivili. Voda mora biU higienicno
neoporecna, kar nam pokaze bakterioloska preiskava. P.revelike kolieine vode
ni priporoCljivo dajati otrO'kom, ker jim s tern po. nepotrebnem obremenju-
jemo organizem. Ofu'oci se kaj radi razvadijo in pijejo vodo ob vsaki priliki.
V poletnih mesecih jim dajemo po moznosti sadne sokove. TekO'~iiJ.ev splos-
nem ne smejo biti preh,ladne in tudi ne prevroce.
Potrebe po prehrambnih elementih za predsolskega otroka
(Food and Nutrition Board-N. R. Council USA)
· ~"·f~ d' ~ l:: '~A~ l 's 1 l~ ~ juStarost .S .fil .2 I .~.~ ~ ro~ ._ 0·"""'''' ~ ctS '4:i ctS ~ ra· .0> ~ .•.Q) po ~ I ~~ ~ .- ~ z .- ~Eo< p;>;:l po~I-- -g- --g- ----m-I mg -- --kg mg mg mg mg IE
1,00 I I Iod 1-3 let 12 87 1200 40 7 2()00 I 0,6 1,0 6 35 400
Qd 4-6 let 18 109 1600 50 1,0 , 8 2500 0,8 1,2 8 50 I 400, I
Okus, navade in tek
Predsolski otrok se hitro prilagodi novim jedem, ki jih prej ni poznal.
Zato je takrat najlaze vplivati na njegove navade glede naCina prehrane.
Navade, ki jih bo pridobil v tej dobi, mu bodo osta:le vee ali manj vse ziv-
ljenje. Otroci ljubijo pestrost in zive barye. Njihov tek je veckrat odvisen od
naNna, kalro je hrana servirana in kaksne barye je. Korencek, solata,- para-
diznik, jajcek, smetana itd. Vse te mesane barye sO'O'troku v zabavo in jed mu
tekne. Na drugi strani so nam razne zive, naravne barye zivil na krozniku
jamstvo, da je hrana tudi bilQlosko vJsoko vredna. Otrok pa ima poleg tega
zelo enostaven okus in ne mara kompliciranih ali izumetnicenih jedi. Pri
jedi naj vlada veselo razpolozenje, pedagoski prijemi illaj se ne stapnjujejo do
karanja in naj bodo dobro pretehtani in nikakor ne preostri. Ceprav ne smemo
pustiti, da bi se O'trok razvadil, da bi postal izbircen inodklanjal za svoje
zdravje bistvena zivila, mu bomo vendar dopustili, da si hrano nekoliko tudi
izbere (kolikor je to pac mozna), in tako upostevali njegov individualni okus.
NikakO'r pa ne bO'mo dopustili, da bi otrok stalno odklanjal mleko, meso ali
zelenjavo. Cimprej bomo tudi naucili otroka, da se hrani sam. Ob zacetku
drugega leta ,ga zacnemo vaditi, da zlicko drzi sam in da sam pije iz kozarca.
Ob koncu drugega leta pa naj bo otrok pri tern poslu ze samostojen. Da bo
razPO'lozenje pri jedi prijetno, da otroci ne bodo postali izbircIii, da bo pri
jedi red in cistoca, pa je potreooa stalna prisotnost pedagoga, ki mora pri tern
poslu biti seveda iznajdljiv in vztrajen. '
Veekrat 'naletimo na p!I'edsolske otroke, ki nimajo pravega teka. Pri teh
otI'locih je veckrat v ozadju kaka bolezen ali pa dusevni nemir, marda nepri-
merno domaee okolje,pijanstvo .ali kak drug socialni problem, kar vse vpliva
tudi na razpolozenje druzine, predvsem pa nemara prevelika skrb matere za
94
otroka, ki ga z jedjo sili. Tudi neuravnovesena prerurana lahka zaradi primanj-
kljaja posameznih snovi, n. pro vitamin a Bl povzl'oci pomanjkanje teka. Z
dovajanjem thiamina se vcasih tek hitra popravi.
Sestavljanje jedilnikov
Kolicine zivil, ki so potrebne za sestavljanje jedilnikov, so advisne ad
atrokove starosti, telesnega razvoja in njegove fiziene aktivnosti. Vendar pri-
porocamo sledece kolicine zivil, ki lahka sluzijo za orientacijo. .
Otrok od 3 do 6 let
Ma;a
Ribe.
Jajca
Socivje(suho)
Mlek,a .
Polnomastni sir
Maslo
Razne mascobe .
45 g
10 g
2:"-3-ikrat tedensko
10 g
750 cern
10- 15g
20 g
10 g
Kruh
Ovseni kosmici, riz, te-
stenine
Sveza zelenjava
Sveze sadje .
Krompir
Sladkor, med,cokolada .
Marmelada, suho sadje .
150-200 g
15- 20g
150-200 g
150g
150-250 g .
25 g
15 g
Kolicina nekaterih zivil lahko tudi poveeamo, zlasti velja to za zivila, v
katerih so zastopane zascitne snovi, torej mleko, sir, sircek, meso, sadje in zele-
njava. Kadar povecamo kolicino kruha, mascobe in 'sladkorja, pa moram(}
biti p,revidnejSi, ker sa ta zivila zelo nasitna in otrok po njih izgubi tek za
zivila, ki so mu potrebna predvsem za razvoj in zascita zdravja. Res je, da
se bo z mascobo in agljikovimi hidrati otrok najboIj :Medil, vendar bo z eno-
stransko hrana otrok Ie navidezno okrepljen, kajti samaz debelostjo mu ne
bomo zvisaliodpornosti in mu tudi ne okrepili splosnega zdravstvenega
stanja.
Da bomo jedilnike laze sestavljali, si glavna jedila, kot ze znano, razdelimo
v 7 skupin. Iz vsake skupine vzamemo pri vsakem obroku po enD zivilo.
I.
meso
mesni izdelki
ribe
jajca
suho socivje
V.
II.
mleka
sir
jogurt
skuta
VI.
III. '
svinjska mast
olje
masla
vitaminizirana
margarina
IV.
kruh
cerealije
VII.
sveze sadje
sveza zelenj ava
kuhana zelenjava
krompir
sladkor, marmelada, med
in kompot
Le na ta nacin ba dobil otrok vse energetske inzascitne. snovi.
95
Glede razpareditve obrakav cez dan naj amenima sledece: vazna je, da
je zajtrk kalaricna macnejsi, kakar pa je ta pri nas v navadi, in pa maznasti
sestavljen taka, da bo tudi v njem zastapano po enD zivila iz vsake prej naSte-
tih skupin. Malice, to je dopoldanska in popoldanska, pa naj JIle bado pre-
abilne, ker si otrak z njimi sieer pokvari tek za glavne obrake. Vecerje naj
bada zgadnje in sestavljene iz lahko prebavljivih zivil. Najboljsa sa mleena
jedila in sadje.
Po neki kantralni "rl L trasija atraci. naj'Vec
maei in izgube najvec te: ruarja; ko je prehrana
enalicna in slaMa, najvei area da septembr,a, ka
je hrana zaradi sadja, ZE uepkejsa. Taka n. pr,
otrok 8 ali 9 let pridabi ,908g teze, v 'mesecih
maree-september pa 15 sti od 13-14 let (t. j.
daba pubertete) pridabe ra do febniarja 324g
teze,ad marea da septem. r-- O' • • >mkazeja, da sa atraci
v svojem razvaju agl'Ozeni skoraj vse zime in ta v razdabju, ko sa vsali. Ce
upailtevama ile druzinska stanje zapaslenih starsev, zlasti pa zapaslene matere,
tedaj je ta slika se slabsa. Glede na, ta, da nasi otraei pa mestih zaradi pa-
manjkanja salskih prostarav hadija v salo v dveh da treh izmenah, je pre-
hrana pri tako nerednem abiskavanju salese te.zja. Ce vzametPa za primer
zapaslena mater, ki mara na vsak nacin iti na dela pred 7. uro, dostikrat tudi
ze pred 6. ura, vrne se pa ob dveh, treh ali celo stirih popaldne, potem se
vprasama; kaj je v tem casu z njenim salskim otrakom. Pa navadi puscaja
matere 'atrakam skuhana hladna jed ali tudi suho, ki je otroci dastikrat niti ne
pouzijejo in odhajajo na: naporn6 dela v sala kratko mala la.cni. Razen tega
pa mara mati, ka se preut.rujena vrne z dela, namesta da bi se 'Odpacila, zopet
misliti, kaj ba svajim otrokam pripravila in pustila za zjutraj, in znava odhaja
na dela. nespoCita, ne da hi imela kaga, ki biza te 'Otrarkeposkrbel,da bi sli
vsala nahranjeni. Povrh pa ta mati, ki je zapaslena, rriti ne mare pri delu
biti zbrana in usrpesna 'niti ne mare biti spacita in zdrava, ,se manj pa more
vzgajiti predvsem zdravega otraka.
Da je bilo vprasanje prehrane nasih otrak perece vse ad osvobaditve na.se
dezele pa da dan.es, vidima iz Uredbe a ustanavljanju in delu salskih kuhinj
lie iz leta 1949, ki j'O je osebno podpisal tovaris Tito in v kateri st'Oji med
drugim:
»Z denarno kaznijo do 20000.- dinarjev se kaznuje paverjenik ozi-
ramaClan izvrsilnega adbora ljudskega adbara ali druga odgovarna oseba,
a) ki ne stori, kar je potrebnaza ustanavitev salske kuhinje pa dalo-
cenem planu,
b) ki nepreskrbi 'za salska kuhinjo patrebnega asebja,prastorov,
inventarja inzivil ali ki z inventarjem in 'Zivili ne ravna na predpisani
nacin itd.
96
Glede razpareditv
je zajtrk kalariena me
sestavljen taka, da ba
tih skupin. Malice, too
abilne, ker si otrak z
bada zgadnje in sesta
jedila in sadje.
Solske kuhinje
Nata Hadzic
GK,onec)
(loa sledeee: vazna je, da
v navadi, in pa maznasti
ivila iz vsake prej na.ste-
:a, pa naj ne bada pre-
vne abrake. Veeerje naj
viI. Najbaljsa sa mleeria
Po neki kantralnirazpredelnici higienskega zavada trasija atraci. nafvee
maN in izgube najvee teze v mesecih od aktobra do februarja; ka je prehrana
enaliena in slabsa, najvee pa je pTidabe v mesedh ad marca da septemhra, ko
je hrana zaradi sadja, zelenjavein drugih praizvadav krepkejsa. Taka n. pl'.
otrak 8 ali 9 let pridabi v mesecih aktober-februar 0,908g teze, v mesecih
marec-september pa 1595g, medtem ka atroci v starasti od 13-14 let (t. j.
daba pubertete) pridabeeez zima v mesecih od oktobra do februarja 324g
teze,ad marca do septembra pa 2226g. Vsi ti primed nam kazeja, da soatroci
v svajem razyoju ograzeni skaraj vse zime in ta v razdabju, ka S'O'Vsali. Ce
upastevama se druzinska stanje zaposlenih starsev, zlasti pa zapaslene matere,
tedaj je ta slika se slabsa. Glede na, ta, da nasi otraci pa mestih zaradi pa-
manjkanja solskih prostarav hadija v sala v dveh d'Otreh izmenah, je pre-
hrana pri taka nerednem abiskavanju sale se te.zja. Ce vza;mel;Paza primer
zapasleni> mater, ki mora na vsak 'naein iti na dela pred 7. uro, dastikrat tudi
ze pred 6. ura, vrne se pa ob dveh, treh ali cel'Ostirih papaldne, patem se
vprasama; kaj je v tem easu z njenim .saJ.skimatrakam. Po navadi puseaja
matere otrokOlt1skuhana hladno jed ali tudi suho, ki je atroci dastikrat niH ne
pauzijej'O in adhajaj'O na: naporn6 dela v salakratk'O mala Meni. Razen tega
pa mara mati, ko se preut.rujena vrne z dela, namesto da bi se adpaeila, zapet
misliti, kaj bo svajim atrokam pripravila in pustila za zjuttaj, in znava adhaja
na delo. nespacita, ne da. bi imela kaga, ki biza te atrake paskrbel,da bi sli
v sala nahranjeni. Povrh pa ta mati, ki je zapaslena, niti ne mare pri delu
biti zbrana in usrpesna 'niti ne more biU spaeita in zdrava,se manj pa mare
vzgajiti predvsem zdravega ·atraka.
Da je bila vprasanje prehrane nasih atrak pereee vse ad asvoboditve nase
dezele pa da danes, vidima iz Uredbe a ustanavljanju in delu salskih kuhinj
se iz leta 1949, ki jo je asebno padpisal tovaris THa in v kateri stoji med
drugim:
»Z denarno kaznij'O da 20000.- dinarjev se kaznuje poverjenik azi-
ramaclan izvrsilnega adbara Ijudskega adbora ali druga odgavarna aseba,
a) ki ne stari, kar je patrebno za ustanavitev solske kuhinje po dala-
cenem planu,
b) ki ne preskrbi zasolska kuhinjo patrebnega asebja,prostarav,
inventarja inzivil ali ki z inventarjem inZivili ne ravna na predpisani
naein itd.
96
Kol¥Ijor nam je znano, ni bila ta uredba ntkoli in 21 niCimer preklicana.
Skrb ·dru.Zbeza zboljsanje standarda nase drUlzine, na vseh sektorjih druz'"
bene dejavnosti, nas obvezuje, da za vpra.sanje dijaske prehrane zainteresiramo
druZb~e organizacije, da razgibamo solske odbore in prosvetne oblasti, zlasti
pa komune. Sprico nujnosti vprasanja, da se zboljsa standard naSe druzine, da
se lotimo dela pray vsi, da ji ho bolje, da pomagamo zerni 1n da p'Omagamo
starsem pri vzgoji otrok, se je mobilizacija te druzbene dejavnosti v zadnjih
mesecih obcutila pO'vseh predeHh nase dezele. Opravicilo za to aktivnost, ki se
je ze uveljavila, pa je dobila svaja potrditev tudi na nac10nalnem Kongresu
za zascito otrok z govorom tovarisa Aleksandra Rankovica: »Veliko vlogo so
v letih, ko je bil problem prehrane najtezji, 'Odigraleikuhinje, ki S'Ojih organizi-
rali ljudski odbari s p:omocjo UNICEF (Mednarodnega sklada Zdruzenih na-
:r:odovza nujno pomoc otrokom). V letu 1951 smo imeli 5508 solskih kuhinj
in se je v njih hranil'O 8071040trak. Tudi danes je preko solskih kuhinj za-
gotovljena dopolnilna prehrana za 191000 otrok. Solske kuhinje morajo
postati stalne ustanove otroske zascite, izredno koristne za Zidravje otrok; in
ustanove, ki morajo pomagati druzinam in preko katerih mora, 'Kadar ·b'omo
imeli tudi materialne mozrnosti, dobiti dopolnilni obrok vsak solski otrok.«
Nasa pomoc za prehrana otrok se pa ne ustavlja sarno pri mlecnih kuhinjah,
temvec pri vseh oblikah dopolnilnih obrokov kakar tudi pri popolnih obrokih.·
V Beogradu je prri solah ze ustanovljenih nekaj kuhinj, kjer delij'O popolne
obroke, in izkazalo se je, da to ni neikaj nemogocega niti ne taka tezko, kot
se je to mislilo spocetka.
V glavnem odboru Zveze zenskih drustev Srbije je ze nekaj mesecev
ustanovljena kuhinja, ki proucuje probleme~solskih kuhinj in so to dejavnost
prenesli tudi ze rna okraje. V Bosni in Hercegovirii je pri izvrsnem svetu' se-
stavljen koordinacijskiodbor, ki ga vodi sekretar izvrsnega sveta in katerega
naloga je, da sestavi pregled '0 stanju in potrebi solskih kuhinj. Nova formi-
ranim okrajnim odborom se predlaga, da ustanove po okrajih podobne odbore
s predstavniki Sveta za prosveto, Sveta za zdravstvo kakar tudi druzbenih
organizacij, da !hi 'se tako cimprej in cim uspesneje razvijalo delo solskih
kuhinj, solske kuhinje same pa da bi postale stalne ustanove pri osemletkah
in drugih solah. Po podatkih, ki Jih imamo tudi iz drugih republik, se je zacelo
to delo odvijati ponekod v manjsem in ponekod v vecjem obsegu.
Glede na pogoje,. kakrsni pac bodo rna terenu, se bodo verjetno porajale
nove oblike, ki hodo kot izkusnje sluzile tudi drugim krajem. Doloceno stevilo
solskih kuhinj IS popolnimi obroki, kakrSne ze imamo, nam kaze, da se dajo
ob prizadevnosti organizacij izkoristiti razne ma~nasti za njih nadaljnje usta-
navljanje in vodenje.
Kuhinje se lahko ustanove pri samih solah, kjer je to' magoce, pa tudi
izven sol v obliki dijaskih re:;;tavracij, ki bodo v celoti resevale vprasanje
dijaske prehtrane. Mnenja sma, da moraj'O vse te kuhinje imeti plaeano osebje,
ki bo delalo v njih, toda pray tako je treha za opravljanje nekaterih del izko-
ristiti tudi dejavnost zenskih drustev, drustva prijateljev mladine in skupine
ali aktive dijaskih roditeljev. Naj za primer navedem: 8. beogmjska gimnazija
ima druStv,o prijateljev te sale, ki poleg placane kuharice s prosto'voljnim
delam svojih ,Clanov sodeluje pri kuhinjskih Qpravilih.
Kamune naj pri resevanju teh vpr,a.sanj sodelujejo zlasti pri ustanavljanju
kuhinj, ker je to vprasanje za komune pray toliksne vaznosti, kot vse druzbene
97
organizacije. Zlasti je .vazno t9 pri prehrani otrok,katerih dru~inski dohodki
pridejo v postev, da se doplacujejo .z,a prehrano poleg Illinimalnega deleza
starSev, Ravno takp lahkokomune ppmagajo ,pri napayi ~I):ventarja,.i.zkljJ1cno
same pa m,orajo ppslrrbeti, da zagotovijo prostore -zadij.aske Jruhinje. So
komune,.ki so ze. v proracunih predvide.le in.prev~ere .placevanje.osebja; .ki,
bo delalo v kuhinjah, prekosvojihSvetov ~a prosveto, zdravstvo te.r.Svetov
za varstvo druzine pa. bodo lahkokomune' nudile pom,q~pri organiziranju. ~ ... . .
in vodenju.
Po zakonu ooolskih odborih so solski odboridolZni skrbeti za 'pedagosko
vzgojnp, zdravstveno stanje otrok kakor tuql za njih razvedrilo ..Potemtakem
je' zakon Solske odhore kotorgane druzbenegaupravljanja zadolZil; da ses
kontl'1olo in skrbjo za zdravstveno stanje otrok prigajo tudi za njihovo pre-
hrano. Ti odbori' so 'pred 4ruzbo odgovorni ·za pravilno. ravnanje v. pogledu
ucenja, zdravja,pa:;;o potemtakem najbolj 'Odgov<n'nitudiza ustanavljanje in
delosolskih kuhmj. Solski odbori skupno s prosvetnimiorgani morajo ob
podpori komune in vseh druzbenih organizacij. ustanavljati dijaske. kuhinje,
kje& tok'Olickajdopuscajopogoji (pa naj bo za to se taka malo pogpjev), preko
komunepa se boriti zastalnost dijaskih 'kuhinj.kot nepretrganeoblike. dijailke
prehrane. V ta namen morajo Solski odbori zahte:vati'stalno pomacdruzbenih
organizacij, posebno pasvetov zaprosvet'O inz~ravstvo tel' sveta za varstvo
druzine.
Posebno jeza ta vprailanja' preko 8vetazamravje in S\ocialno skr:bstvo
trebazainteresirati poliklinike in zdtavstvene domove, dasodeluJejo. pn usta.
navljanjuin deltt solskih kuhinj, ne vobliki komisij in inSpekcij, temvec v
stalni 'skrbi za higlensk'O stlinje kuhiIije;' -pac glede na to, kje je, nadalje s .
prp.gled()vanjem hrane, kalorlcnosti prehrane; s stalnimi pregledi in fehtanjem
otrok, da hi' tako imeli stalIii pregled nad zdtavstvEmim stanjem otrok, ki se
hranijo v solskih kuhinjah.
Razen ze omenjenih mate-rialnih sredstev, ki jih daje druzba,bi za osnovno
matertalno bazo solskim kuhinjam rilorala biti vplaciia star,sev ottok. Glede
nato, da je zdaj preteklo ia2Jdobje, v kilterem so di'Zavne iri!druzbene dajatve
bile tOliks.ne,da so starse demobilizirale v odgovorndsti nasproti' otj:lokom,
stojimo zdaj 'pred razdobj'em, ko jestarsem ttebap()kazati, da so predvsem
sami dolZni skrbeti za svojeotroke. in da jih boodruzba pri teci podprla. Potem-
takem bi sploh ne bilo potrebno, da se. kak ottok- v kuhinji hrant brezplacno.
Otrod elwnomsko in socialno iOgrozenih:roditeljev naj bi za kuhinjo plaeali
najmanjSo vsoto, pa :ceprav Ie simbolicno, ,ostal0,pa naj bi doplaeala korrllJ,naali
organizacija. Na ta naCih bi vzgojno vplivali tako' na otrokakaKorna ~t~rse.
na statse stem, da so. materialno zadolzeni nasp['oti .otroku, na otroka .pa z
za'Vestjo, da je enakopraven drugim oti'okom in da..ne caka na kakrsno" koli
milo~cino. Vplaeila starsev naj' se ravnalo polestvicah, za kalere ni potrebno,
da bi pile izenacene, temvec dolocene. po razmerah,- v ~aterih s,e ku,hinj~
ustanovi. Na temelju ..materialnih prispevkov i~<deleZa komune je.sestav:itl
delovni nacrt kuhinje. Ker' se. raeuna na material, kiga ima za, p:omoc ku .•
hinjam na razpolago RdeCikriz in je materialni ueinektepomoei velik,ker
se razen tega racuna tucUna pomoc komune ,in:dru,zbenih.organizacij, bi morale
biti cene v kuhinjah res dostoPnej s -tern v.zvezi pa vecje tudi stevilo. otrok
z nepopolnimi vplaCili.
98
Ker je ireba dati glavni poudarek na stalnost wlskih kuhinj, je V tern
smislu treba vplivati tudi na komune in na druzbene organizacije,da delo
za vzdrievanje kuhinj pojmujejo kot svojostalno dolznost ..Zaradi tega je treba
hidi os'ebe, ki v njih delajo pooH placilu, izbrati tako,da so' za svoje; mesw
pri kuhinjskem delu primerne (da tudi zdravstveno ustrezajo itd.). S sedanjim
kuhinjskim osebjem in s pom'Oejoprostovoljnih sodelaveev hi se ob1"01d,ki jih
otroei zdaj dobivajo v rnleenih kuhinjah, lahko·ptedelali v kvalitetnej~e 'Obroke,
takoda. bi se iz mleka, masla in rnasti, ki jo dobivamo iz pomoci Care, ob
dodatku moke namesto kruha zamesili hlebcki, pastete, mlecni kruh in p'O-
dobno, da iliotroCidobili obrok, ki hi ga. rajsi ·jedli in bi jim vee kotistil, tako
da bi ne razmetavali hrane, kot je to bilo doslej.
Dijaske restavracije, ki bi otrokomzagotovile popolno prehrano, najbi
se ustanavljale prvenstvenopo mestih, zlasti pa po delavskih eentrih, koder
so starsi otrok zaposleni in nimajo rnoznosti, da bi otrokomdajali toplo in
zdravo hrano. Zlasti po mestih, kjer so poleg otl'ok zaposlenih delavskih druzin
tudi dijaki in ueenci, katerih starsi ne zive v krajusole in se otroei V solo
v'Ozijo, mbrajo te restavracije otrokom Za zmogljivo eeno oskrbeti popolno
prehrano. Lep primer take kuhinje imamo v mestu Paneevu, kjer ze nekaj let
dela dijaska kuhinja~restavracija. Organizirali so jo s pomocjo vseh mnozicnih
organizaeij, in sieer na pobudo Zveze zenskih drustev. Kuhinja se finansira
samostojno. Vsak dijak la:hko dobi zajtrk, k'Osilo in 'vecerjo za 105 dinarjev.
Hrana je resprav dobra. Za zajtrk. dobe otroci belo kayo in pecivo, za kosilo
pa polegjuhe lahko vsak danizbir-aj'O ,00 dveh jedi. Ker ima kuhinja v sluzbi
stalnega slascicarja, iZato razen tega vsak dan pecejo in po vseh .solah
pI'Iodajajo pogaeice, rogljiee in drugo pecivo. Kuhinja prodaja pecivo. eelo
nekaterirn tovarnam. Pa ne samo to: Kuhinja je predelov'ala mleko in jogurt
v lepo zaprtih steklenieah poleg peciva prodajala delaveem nekih tovarn, in t'O
eelo na enomeseenikredit. Klj.ub temu da je hrana zelopoeeni, se vendarle
izpIaca sama, zajela je pa veliko stevilo otrok in delaveev. Rezultati sa ugodni,
kar se pa tiee materialnega stanja restavracije, niti ni biLo vpra,sanja.Razen
pancevskega je pa vSrbiji in na Hrvatskem se nekaj prirnerov, ki so drugim
krajem, zlasti v industrijskih eentrih, lahko za vzgIed pri organiziranju otroske
prehrane.,
Ker zako,rl ne predvideva solskih kuhinj kot proracunskih ustanov, se
morajo razvijati pac v Itejsmeri. Dolznost komlJn je, da skl'bijo za driavljane,
zlasti :pa za otroke, to se pravi, cia lahko najdejo sredstva Ln moznosti za
ustanov.itev in delo teh ustan'Ov, bodisi s pomoejo V' inventarju ali s prispevki
. iz proraeuna za sodalno skrbstvo ali postavk za zaSCitomatere inotroka. Po-
gojeza podpiranje dij,aiSkihkuhinj imajo tudi podjetja iz presezkcw, ki jih
Uipor:abljajoza delavsko prehrano, pac glede na to, da bodo te kuhinje zajele
tudi ucence v gospociarsivu in otroke njithovih delavcev.
'.Prenraria otrok na dezel( je za na.s p()sebno' vprasanje. Zaostalost ,in ne-
prosvetljenostna.se vasi, zlasti 'P,aprehrambne navade, nam govore, da vpra-
sanje glede ustanavlj,anja dijaskih kuhinj na dezeli ne sme zaostajati za dru-
gimi: Znano je, da so :Sole!po vaseh !precej oddaljene od doma, 'Zl'asti po raz-
ttesenih naseljih, tako da moraJo ~troci eel dan prebiti v soli, in to s hrano,
ki sojo prinesILz dOl1l1a.Po anketi Akademije znanosti, katero je v neki srbski
vasi izvedel Institurt za ljudsko prehraho, so osnoyne, sestavineobrokov, ki jih
ti otro'Ci jemljejo v solo, v 55 % kruh, v 12 % ·kruh in sir-, v24 % kruh in
99 '
marmelada, pri ostalih pa slmpno po en primer cebule, ovcetine in krompirja.
Ti otroci so dostik.rat :zjutraj in zveeer brez ioplega ohroka. Zaradi tega vaski
otroci veli;k.o'zaostajajoza mestnimi v pogledu' hr:anivih sestavin, potrebnih za
razvojotroskega org,aniznia. Teg,adejstva ne smemo zgubiti izpred Dei, kadar
naeenjama vprasanje glede arganizacijesolskih kuhinj tudi na dezeli. Res
je, da bamo tam, pri asnavljanju materialne baze za. delosolskih kuhinj upo-
rabBi d.ruge metode; Tam naj starili prispevaja v zivilih, ki jih imajo na raz-
pal ago, kot n. pro krompir, moko, eebulo in· drugo, s pomoejo materiala, ki z
njim razpolaga Rdeci kriz, pa se otro~om lahko pripravljaja izdatni topli
obroki. Razen tega hi velika vlogo adigralisolski vritovi, kjer bi otroci pod
nadzoTstvom uciteljev pridelali povrtnino in s temi proizvadi dopolnili zalogo
dija.Ske kuhinje, dOSitikrat jo pa 'z njimi tudi v celoti oskrbeli. Lep zgled je
Sekcijazadruznic v PriStini, ki so poleg zadruznega pasestva obdelovale vzorno
parceloQS poQmqcjaaktivistov in samih dijakav, pridelke pa odstopale dija:ski
kuhinji. Razen tegagos.podinjski tec,aji i:n dekleta, ki so dovrsile teeaje za
zdmvsrtveno prosvetljevanje, bi lahko z naJbiranjern sipkovih jagad ter zbi-
ranjem drugega sadja in povrtnine pripravile zimska zaloga 'za vse so,lsko leto ..
S tern hi :zaoolsko kuhinjo dosegli velik materialni uspeh. Tako oQrganizimna
solska kuhinja bi ne hila kodstna sarno za prehrano oQtrok,ternvee bi se v zvezi
z njo lahko ol"ganizirali gospodinjski teeaji, seminarji, predavanja za prilprav-
Ijanje zimske zaloge in gajitev povrtnine, katere na vasi se ne goQjijo,zlasti
pa bi se na praksa lahko SiPTejem.aIadekleta, ki so dovrsila teeaje za zdrav-
stveno pfosvetljevanje. Te bi se poleg tega, ka bi pomagale pri delu v dijaskih
kuhinjah, ucile tudi ,pripravljati zdravo prehrano.Za pripravljanje zimske
zalo,ge hi se mora1i lotiti dela predvsem v sezoni, ko se abira sadje in spravlja
povrtn1na, rnorali bi zbiratizivila, jih spravljati vzasipnice in jih zavarovati
za zima. D.aniti ne govorimo 0 tem, kako hi se pri takih podezels:kih kuhinjah
lahko pripravil tudi Iprimeren !prostor za otroke, ki bi jih v soli zateklo neurje
in bi se ne magli vmiti na svojeaddaljene domove.
Tako arganizirane solske kuhinje ne bi Ie zholjsale zdravstvenega stanja
nasihotrok in mladine, ne hi Ie pomagale dvigati zivljenjski standard nase dru-
zine in padprle mater, temvee bi bile tudi vzgojnega pomena tako za otroke
kako·r za staJrse. Okoli dijaSke kuhinje hi se lahko zhirali starsi na predavanja
iz· higiene in prehrane, bi se zene lahko ueile pripravljati zdrava hrano za
otroke in hi lahko vzgajno vp.Jivali na okoUco v pogledu skrhi za mater in
otroka. Posebej pa je treba paudariti vlogo ,dijaSke kuhinje v zvezi s poQukom
v ,gospodinjstvu, ki se uvaja po vsen iSaIah.Otrod bi se preka kuhinje prakticno
vzgajali, d.a v drtiZinskem delu prispevajo 5VoQjdelez, pri prakticem vodenju
gospodinj;stva ibi se ueili a osnovnih pajmih iz prehrane, 00 hranilnih sestavinah
zivil, ;pri rednth predavanjih in s praktienim delom pa bi se ueili, da so v
gospodinjstvu tako fantje kakor dekleta enako dolzni delat.i za eim vetji na-
predek druzine. Solski zelenjadni vrtovi bi lahko sltiZili za poljedelske poiz-
kuse, otroci pa bi se naucili prakticno v zivljenju na vasi pridelovati Zivila,
ki sa patrebna za prehrano.
Glede na vse to bi bUo treba takoj raz.gibati vse solske odhore s prosvet-
nimi oblastmi in Ijudskimiodibari, da povsod, kjer koli so za to dane mowosti,
ustanovijo dijaske kuhinje za dopolnilno porehrano, bodisi z zajtrkom, dopol-
nilnim obrokom ali celotno prehrano. V zvezi stem 5i je nenehno prizadevati
za stalnost teh kuhinj in vseh atroskih ustanov pri soli.
100
Za ta vprasanje, da se zacna ustanavljati splske kuhinje, je treba prid.obiti
vse druzbene organizacije. Le~te boda svaj.o dejavn.ost uveljavile tudi preka
sv.ojih clan.ov, ki delajo po ohcinskih svetih in boda pri vseh vprasanjih glede
ustan.ovitve in dela solskih kuhinj podpir:ali iZlpolnitev te naloge z barbo, po-
zneje pa s stalna pomacjo.
Prizadevati si je, da vsi n.ovi nacrti sal predvidijo tudi prastare za
dijasko kuhinjo, ravno tako kakorza amhulanto, telovadnico in ostal.o'.Priza-
dev,ati si je, da se to, ce ni mogoce v rprvem nacrtu, izpopolni v na:daljnji
izgtradnji sal.
Mnenja sma, da se je treba b.o,riJti,da se za solske kuhinje, ee primanj-
kuje prostora, lahko uporaibljaja tudi telovadnice ali cela prastori odborav
s.ocialisticnih organizacij, ker se ti praSitori prav redko uporabljajo v prv.otne
namene, tako da bi jihsolske kuhinje ne ovimle v delu.
SkJrbeti je treba, da se ob ,razdelitvi zivil iz pomoei Care in materiala
Rdecega kriza pozovejo tudi druzbene arganizacije, ki bodonajbolje vedele
za potrebe p.osameznih okrajev in njihavozmogljivost, da prevzameja ta ma-
terial. V tem primeru je treba gledati, da se zivila dadeljujejo sam.o.okr,ajem,
ki se obvezejo,da bodo hrana kar najvec in kar najpravilneje up.orabili preka
solskih kuhinj in poo.ohnih ust,anav za rprehJranaotrok.
Koncno pa je na nas samih, da se borimo, da se ",sa sredstva, ki so na-
menjena za dela solske kuhinje, uparabijo zazJdrava prehrano nasih OItrok,s
Cimer se h.om.ooddolZili nasim .otr.okom in nasi delovni druZini.
,nizacij in iz dejanskih
tcev. Higienska raven
investitorjev namrec
li zdravnika niti arhi-
bi se jim sicer lahk.o
'remljanju teh ustanov
predsolskega atr.oka,
t nabave; cena itd., Ie
ki higienskim nacel.om
:ihO.p.
Po osvohoditvi je iz
p.otreb zrasiLav naSi rer
teh ustan.ov je nihala n
pri adaptaciji starih sta'
tekta. Zat.o je razumljiv
iz.ognili. Se slabSe je bila
investitorja nis.o v.odili
temvec .okus pasameznik
redkakdaj pa znanje. Tah
ne ustreza niti p.o sv.oji :lJunanji .obliki.
Na vprasanje, ki ga pog,.ost.ostavlja investit.or, ali je zunanja .oblika p.o-
hiStva v vrtcu sploh vazna, rnaramo odg.ov.oriti sarna pritrdilna. Lepa oiblika
opreme vzgaja pri atr.oku cut za lep.ot.olinije, oblike, za skladn.ost barv. Obli-
k.ovanje teh cutav pa p.omeni ustvarjati v cl.oveku pravilen odn.os do akalja,
. ki ga abdaja. Za ista cena si clovek lahka nabavi lep ali neakusen predmet,
za ista vsata lahko vnasa vsvoj dom J.epoto, taplato, prijetnost ali nesklad-
nast, trdata in hladnost. Delavnemu Claveku je po napornem delu dam kraj
adpocitka, kjer si obnavlja delovne sileo Zat.o morama ze pri predsolskem
atraku teziti za tem, da mu v zgodnji mladosti vzg.ojimo smisel za ubrana,
lepo in mirna okolje. Ka ba odrasel,ga ho ta cut vadil pri opremljanju last-
nega dama, pri ustvarjanju takega okolja, ki bi bil protiutez. hladni, a smo-
101
ridijo tudi prost ore za
'adnieo in ostalo. Priza-
I, i2Jpopolni v nadaljnji
lhinje, je treba pridobiti
it uvelj avile tudi preko
'i vseh vprasanjih glede
. tenaloge z borbo, po-
Za to vprasanje, da
vse druzbene organiza(
svojih Clanov, ki delajo
ustanovitve in dela sal:
znej e pa oS stalno pornol
Prizadevati si je,
dijasko kuhinjo, ravno
dev.ati 5i je, da se to,
izgradnji sol.
Mnenja smo, da se ~e kuhinje,ce primanj-
kuje prostora, lahko u celo prosto,n odborov
socialisticnih organizaci l ulporabljajo v prvotne
namene, tako da bi jih ,u.
Skirbeti je treba, ,(._ ~__ ~.~~ __••••• ~••••• ~ 1"v.noci Care in materiala
Rdecega kriza pozovejo tudi druzbene organizacije, ki bodo najbolje vedele
za potrebe posameznih okrajev in njihovozrnogljivost, da prevzamejo ta ma-
teda1. V tern primeru je treba gledati, da se zivila dodeljujejo samo okrajem,
ki se obvezejo,da bOOohrano kar najvec in kar najpravilneje uporabili preko
solskih kuhinj in podobnihustanov za prehrano otrok.
Koncno pa je na nalSsamih, da se borimo, da se vsa sredstva, ki so na-
menjena za delo solske kuhinje, uporabijo za '2Jdravoprehrano naSih OItrok,s
cimer se bomo oddolZili nasim otrokom in naSi delovni druzini.
O.premav otroskih vrtcih
D r. S 1a vaL una c ek
Po osvoboditvi je iz lastne iniciative druzbenih organizacij in iz dejanskih
potreb zrasiLov nasi republiki lepo stevilo otroskih vrtcev. Higienska raven
teh ustanov je nihala med visoko in nizko. Velik del investitorjev namrec
pri adaptaciji starih stavb ni pritegnil k ternu delu niti zdravnika niti arhi-
tekta. Zato je razumljivo, da so se delale napake, ki bi se jim sicer lahko
izognili. Se slabse je bilo z nabavljanjem opreme. Pri opremljanju teh ustanov
investitorja niso vodili higienski oziri, telesni razvoj predSolskega otroka,
temvec okus posameznika ali dolocene skupine, moznost nabave, cena itd., Ie
redkokdaj pa znanje. Tako ima del nasih vrtcev opremo, ki higienskim nacelom
ne ustreza niti po svoji :mlnanji obliki.
Na vprasanje, ki ga pog.osto stavlja investitor, ali je zunanja oblika po-
hiStva v vrtcu sploh vazna, moramo odgovoriti samo pritrdilno. Lepa oblika
opreme vzgaja pri otroku cut za lepoto linije, oblike, za skladnost barv. Obli-
kovanje teh cutov pa pomeni ustvarjati v cloveku pravilenodnos do okolja,
. ki ga obdaja. Za isto ceno si clo·vek lahko nabavi lep ali neokusen predmet,
za isto vsoto lahko vnasa vsvoj dom lepoto, toploto, prijetnost ali nesklad-
nost, trdoto in hladnost. Delovnemu cloveku je po napornem: delu dom kraj
odpocitka, kjer si obnavlja delovne sileo Zato moramo ze pri predsolskem
otroku teziti za tem, da mu v zgodnji mladosti vzgojimo smisel za ubrano,
lepo in mimo okolje. Ko bo odrasel,ga bo ta cut vodil 'pri opremljanju last-
nega doma, pri ustvarjanju takega okolja, ki bi bil protiutez. hladni, a smo-
101
trni opremi njegovega .poklicnega delovnega torisca.Lepo oblikovano pohistvo
v vrtcih je torej vzgojno sredstvo, ki 'biga ne smeli podeenjevatL
Zanas zdravnike je s'eveda se mnogo vaznejsaustreznost poOhistva s
higienskega stalisca. Ce premotrimo potrebe vrtea po raznem pohistvu, mo-
ramoOpostaviti stol in mizo na prvo mesto. Ceprav je otrok v tern statostneni
obdobju telesnozelo razgiban, cepravmalo miruje in sedi se najraje na podu,
imamo vendar' v vrteu zaposlitvej posamezne ali skupinske, 'prikaterih stoIa
in inize ne morerno pogresatL Poudarjam, stol in tniza, dva popolnoma locena
elementa, in ne vezan tip toge solske klopi in mize. Ta preziveli, ,zastareli kos
preteklosti sa poriekodprinesli izzaprasenega podstresja inga postaviJi v
sredo razgibanega mladega zivlja, v sredinosodobnega, nazornega riaCina
dela.Clovek abstane oObtaki klopi, se zamisli in skusa dojetimiselnost Ijudi,
ki so postavili tanestvor med najobcutlJivejso skupino nase mladine, ne 'da
bi pomislili na obliko otrokovega dela v teh letih. Takaklop vklene· otroka
v nepriroden telesrii polozaj, ki ga prevec ovirav izdatnem gibanju, ga preveE
iZoiira in stem oropa pomoCi sPoOsobnejsegain spretnej~ega sotovarisa. Toga
vezana klop ne pri~eva k izoblikovanju socialnega cuta, ker onemogoca sku-
pinsko delo,pti kateremse mocnejsi nauCi pomagati slabejse~mu,bistrejsi
manj nadarjenemu. Vezaitih klopi tudi ne moremo sv,obOdno premescati v
prostoru, nemoremo jih prenasati v prosto prirbdo in ovirajo nam temeljito
eiseenje prostora. Zato je osnovno in pedagoOskonaeelo nasihdni: toge klopi
iz nasih vrteev, vanje pa stole in mize. Toda tnnQgi, ki sO pri nabavi opreme
sieer upostevali toOnaeelo, pogosto niso poznali higienskih zahtev, ki stolu in
mizi jameijo njiju neoporeenost. Iz tega neznanja je vzlie najholjsi volji nujno
zrasla v predsollskih ustanoyah wst.a ne.ustreznih stolov in miz, zlasti pa stolov.
Otrolk sedi pravilno na stoOlu,ce ima dye tretjini stegen na sedni deski,
ee se s hrbtom naslanja na celo naslanjaloOin ee leze stop ala po eeli dolzini
na tleh. Tako lahko sedi otmk Ie na stolu z dolocenimi izmerami. Stol mora
biti tako viBok, kot je dolga podgolen. Ce je stol previsok, visijo noge v zraku,
teza noge pritiska.na krvne zile na stegnu zadaj za kolenom, zato· nastppajo
motnje v krvnemobtoku. Nayadno pravimo v takem primeru,pa Cloveku
»noga zaspi«. Ce je stol prenizek, otrok podvije noge nazaj pod. stol alipa jih
iztegne naravnostpredse, kar ga oboje hitro utrudi. Sedna deska, .ki mora
biti spredaj lepo zaobljena, mora v. sirino meriti dye tretjini stegna:Ce. je
preozka, otrok Ie tezko sedi na njej. Ce je pregloboka, se pa s hrbtom ne
more opreti oa naslanjalo in sedi Ie narobu stoIa. V tern primeru hrbtne
misiee nimajo ·opore, se zato hitro utrudijo, popuste in hrbet se zaoObli.Pri
slabotnih otrocih lahko tak naein sedenja zleti privede do napake v telesni
adi, do oOkroglegahrbta. Da otrok 'lahko SVQbodnodiha, da spodnji 10k prsnega
kosa ne pritiska na trebusni predel, mora bHi I:laslanjalo' na'gnjeno za kakih
13 db 160 nazaj. Nalahko v polkrogu oOblikovanonaslanjalo, ki se vanj dobro
priIega hrbet, naj sega do spodnjega roba lopatiee.
Miza ne sme imeti predala. Biti mora' taka visoka, da sega otroku, ee
porine stol vsaj 10 em pod sprednji rob mize, v visino komolcev naprej potis-
njenih poOdlahti. Sarno pri taki mizi otrok lahkoopravlja svoje delo, ne da
bi biT prirnoran dvigniti ramena (previsoka miza) ali se ,nagibati naprej (pre-
nizka .miza). Najbolje je,ce je mizna deska ravna,stirioglata, v izmeri
80 X 80 em".Ali naj bodo straniee namizne deske popolnoma rayne iIi Ie vogali
nalahko zaokrozeni, da otroka varujejo poskodb, ali naj so straniee nalahko
10%
iaokrozene, je se spomo. Nekaterise zavzemajo za lahko zaokrozene; ker so
lepse in prijetnejse ~aoko,drugiza ravne; ki jih' lahko. bolje zdtuzujemo v
enD sarno velikodelovno ploskev~ I~kusnja bo pokazala,za kajnaj se6dlocimo:
aUza'lepoto linije ali' zgolj zapraktienost.
. Iz navedenega sleqi; da sta ustrezen stol in' miza v doloceni odvisnosti
<>dotrokove telesne' vi~ine. Pregled nekaterih naSih vrteev je pokazal,da se.
viSina otrok v teh ustanovah giblje od 95 do 130 em. Za'to izdelujemo stole in
mize za telesnoviSino 95 do 100 em, 101 do 110 em, 111 do 120 em, '121 do
130 em, skupno torejstiri razlieno visoke mize in stole za stiri razlicne telesne
visine otrok. Da poenostavimo proizvodnjotega pohistva, smoobddali za dye
razlieni telesni visini isto globinoinsirino: sedeza, isto visino naslanjala 'in
menjali Ie viSinostola oziroma mize, kot kaze naslednja razpredelniea:
Mere pohiStva Zll' otroske yr~ce
I· Miza S t 0 1 " .Za otroke ---- -- Sedezna deska Hl'btno naslanjalo
S te1esillo' Mere
~iSin~1 Visina Ivisino VdSina' mizne G10-' Is" IN"bploskve bina ",moa a'gl' NagLb
.
I95-100 em 43em 80X 80em 27cm 22em 31em 2em 23cm 15-16°101-110 em 47em 80X 80em 29cm 2cm 15':-16°
111-120 em 51em .80 X 80em Slem 24'em 36em 2em 28em , 15-16°121-130 em 55em 80X 80em 34em ,2cm 15-16° I
Stole in mize teh izmer smo v vrteu pTaktieno ze preskusili. Pokazalo se
je, da ustrezajo, vendar bomo z opazovanjem se nadaljevali.
opozarjam, da je otrok z viAino 95 do 100 em v Illajmanjsi skupini izredno
malo, malo je tudi otrok z visino 120 do 130 em vnajstarejsi skupinf. Zato
so ponekod v zamejstvu opremili vrtee Ie 5 pohistvom za telesno vi sino 101
do 110 em in 111 do 120 em. Vendar nam pa nase domaee izkusnje govore, da
bi kazalo opustiti Ie najmanjso opremo za telesno visino 95 do 100 em.
Kol1ko pohiStva z doloeenimi izjeffilllimi merami naj nabavimo za posa-
mezne starostne skupine 4 do 5 let, 5 do 6 let, 6 do. 7 let, bomo lahko dokoncno
rekli sele, ko homo zmerili ot,roke vseh vrteev v LR Sloveniji,kar se ze dela.
Na splosno bi lahkp rekli, da prevladuje v najmlajsi in srednji skupini telesna
visina 101 do 110 em, v starejsi skupini 111 do 120 em.
Da ne bi prislo do zamenjave, da si otrok ne bi vzel k mizi prenizkega
ali previsokega stoleka, zaznamujemo mize in stole z rimskimi stevilkami 0,
I, II, HI. Se mnogo bolje je, ee abarvamo mize in stole z barvami, ki jih otrok
dobra prepoznava' in dojema, z izrazita rumeno, zeleno in rdeeo barvo. Tako
n. pr. stal in mizo za telesno vtsino 101 do 110 em rdeee, za telesno visino 111
do 120 em rumeno. Z barvami vnasamo v vrtee element, ki budi v otroku veselo,
vedro razpolozenje. Zdi se mi, da smo v preteklosti v tern pogledu gresili.
V pogledu barv razmeroma vse premalo razgibano je bilo okolje otroka v
vrtcu. Bela barva pohistva, ki jo je Ie redko pozivljalo zelenje in' pestra
103
barva cvetic, je bila za otroka te starostne dobe vsekakor enolicna. Ali bo nase
novo oblikovano,barvno bogato pohistvo,doseglo svoj namen, je vprasanje,
na katerega nam bodo odgovorili vzgojitelji po nekajletnih izkusnjah.
Komisija za predsolsko vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine je namrec
zacela z akeijo, da se zaotroski vrtee izdelajo nacrti sodobnega pohistva, ki
pi ustrezalo v likovnem, higienskem in pedagoskem pogledu. Centralni higien-
ski zavod je postavil higienske osnove, ing. Niko Kralj je izdelal nacrte, To-
varna 8tol pa je izvedla zarnisel. PohiStvo ne obsega sarno stolov in miz,
temvec vkljucuje ornare, sestavljene iz posameznih elementov, ki jih poljubno
in po potrebi sestavljamo. V oma;rah shranjujemo delovni material, ucila,
otroske izdelke, igrace itd. Stojalce za risanke, stojalo za tase, ki sluzijo otro-
kom rpri juzini, so nadaljnji kosi teOopreme. S takim pohistvom lahko razdelimo
dnevni prootor v manjse oddelke in ustvarimo koticke za igro in delo manjsih
skupin.
Pri opremljanju vrtea pa ne smemo posvecati skrb sarno rniz<l,rnin stolom,
omaram, ceprav je pray to pohistvo najpomembnejse. Misliti moramo tudi
na vse one naprave, ki bi lahko sll"lzilepri vzgajanju otrQka k samostojnosti.
'Tako morajo biti igrace nameScene Ie na polieah, ki nis'O visje od 100 do
120 em in ne globokejse od 40 em, da si jih otrok lahko vzame sam. Kljuke
vrat bi· morali namestiti 'V visino kakih 65 em, pray tako elektricna stikala,
umivalnike v visini 50 em od tal. Garderobni obesalniki ,morajo biti v dosegu
rok predsolskega otroka, torej visoki kvecjemu 100-120 em.
Table, ki sluzijo samodejavnosti otroka, namestimo ob stenah v visini
61 em, ali pa obdelamo steno tako, da stena sama sluzi temu namenu. Table
obarvamo z nelesketaj:ooo barvo v zelenih,oranznih ali·svet1osivih odtenkih,
ki utrujajo oko neprimemo manj kakor crno obarvana tabla oa ozadju svetlo
obarvane stene. Pray tako dajemo prednost flanelografu, ki ima srebrnosivo
barvo in sluzi vzgojiteljici kot pomagalo ali otrokom za pritrjevanje lastnih
risarskih in drugih proizvodov.
Siroka je problematika opreme otroskega wtea, a tudi vazna, ker od
ustrezne opreme je do neke mere odvisna tudi kvaliteta dela in zdravje otroka.
Zato bi moral investitor desetkrat premisliti, preden se odloci za nakup, vse-
kakor pa bi se pred narocilom moral posvetovati s strokovnjakom.
104
Dieta pri jetrnih obolenjih
As i s t. dr. B 0' g 0' mil Va r g a z 0' n
MO'derna fa,rmacevtska industrija je v zadnjih desetletjih ustvarila ste-
vilna nava zdravila s specWenim ueinkam pri najrazlicnejsih baleznih. Kljub
temu jese velilka ohalenj, za katera ne poznama ustrezne,ga zdravila in kjer
skusama zata z drugimi ukrepi ustvariti v bolnem atganizmu take pogaje, ki
najibalje padpi<rajo naravno teznja pO' azdravljenju ali vsaj zhaljsanju nastale
akvare. Med te sadita· tudi najpagostejsi abalenji Jeter - aikutni hepatitis in
ciraza. Vzadnjem casu apazama nenehnO' naraseanjeprimerav akutnega he-
patitisa, ki se pajavlja v nekaterih - najveClkr:at cela zdravstvenih - kalek-
tivih tudi v epidell1ieni abliki. Ceprav od dejanskih abalenj veUk del gatav{)
niti ni ibil prijavljen, nam padatki Centralnega higienskega zavada vendarle
kazeja stalna dviganje aibolevnasti. Tako je bila leta 1950 v LR Slaveniji pri-
javljenih 294, lani pa ze 556 primerav. Iz izkustva vema, da preide v sicer
majhnem adstatiku bale zen v kraniena ablika in pozneje v ciraza. Zata je v
naslednjih letih pri,eaikavati tudi precej veeje stevila ciratikav, ka,r ze apa-
zujema pri nekaterih pacientih, ki so prebaleli akutni hepatitis. Paleg tega
vzrdenega faktofja ne smema v nasi damaei patologiji prezreti vpliva, ki ga
ima prekamerno uzivanje alkahalnih pijae pri sicer kakovostna neustJrezni
prehrani - predvsem zaradi pamanjkanja beljakavin, kar je tudi eden glavnih
razlagav za nastflnek ali hitra paslabSanje ze prisatne cilroze.
Zdravstveni delavci z veejimi izkustvi pray dobro veda, da se akutno
vnetje v mnogih primerih zazdravi hrez pasebne terapije. 2al pa v zaeetku
abalenja nikali ne maremo predvideti, ali bo nadaljnji patek balezni laheik
ali tezak. Pray zata je iz preventivnih razlagav ze od vsega pocetka utemeljena
intenzivna zdravljenje. Ceprav bi bila zeleti, da bi ibil vsak primer akutnega
hepatiJtisa pO'maznasti spl1ej.et v bolnica, na):Il rpa stevilke kazeja, da je velik
del teh balnikav ostal v damaCi askrbi. Iz statistrke zadnjih sestih let je raz-
vidna, da v tem obdaibju od 1989 pl1ijavljenih primexav hepatitisa 834 ni bila
haspitaliziranih. Pray ti razlagi So' nam dali tudi pavad za ikratek prikaz a
naeelih sadabnega zdravljenja amenjenih he,patopatij.
Glavni pripamacek terapije je poeitek in dieta, katere naeela So' sele v
zadnjemeasu dabila trdna eksperimentalno asnava. Ni se dolga tega, ko se je
pri aikutnem hepatitisu prepavedavala uzivanje ikakrsnih kali zivalskih belja-
kavin in je bila hrana sestavljena iPlretezna iz agljikavHi hidratov. TO'je bila
res »dieta« v svojem prvatnem pamenu restrikcije ali amejitve, medtem ka
gre pri maderni »dieti« jetrnih abolenj predvsem za izdatna kvalitativna iz-
baljsanje balnikave prehrane. Dejanska »omejitev« - taka pO' kalikasti kat
kakovasti - ba na mestu Ie v prvih dneh hepatitisa, ka So' v aspredju mae-
nejse subjektivne balnikove tezave in disperptiene matnje, kat izgwba. apetita,
navzeja, bruhanje, tiSeanje v predelu zeladca in jeter, driske in podabna. Na
sreea traja taka stanje navadno Ie neikaj dni in se mi zato iGditudi nepravilna
v tern obdabju siliti balnika s hrana ali mu ja celo dajati skazi zeladcna sanda,
kakar delaja panekad v :zJame,jstvu.
V tej zaeetni fazi servirama Ie akusna pripravljena lahka jedila po zelji,
sestavljena iz algljikavih hidratav z obilica sladkarja in dadatkam S'adnih sakav.
Ce balnik prenese, mu damo tudi posneto roleka. Zela primerna in lahka pre-
105
bavljiva so n. pl'. nastrgan,a j~bolk~s slaclkorje:rt;l.Poleg tega dajemo vedno
i. v. tudi veeje mnozine: lliperton1cne glukoze,ceptav se sic~ ogljikovi hidrati
izdatneje 'kopi,Cijov jetrih ,preko prebavil, od koder prihajajo v jetra clirektno
skozi portalno veno, vendaI' z njimi zrnanj'samo pretvorbo,glikogena v glulkozo.
,.Pogoj za funkcijo jetrne celice' pa je,da je v njej dovolj glikogena. Zato
tudi h.rani dodajamo velike kolicine ogljikovih hidratov.
Ko prenehajo te·veeje zacetne subje'ktivne. motnje ~obicajno se istocasno
pojavi zl'atenica- preidemo na dieto, ki· mora vsebovati zadostne mnozine
beljakovin in ogljikovih hidiratov z zmerno omejitvijo mascob. Predvsem se
izogibamo mascob, ki se.pri kuhanju kemIeno izpremenijo,indajerno pred-
nootsvezim. tolseam, kot olju, surovemumaslu in smetani,s katero' naj .se
belL ob ..koncu kuhanja. Taka diet a naj, ima vrednost vsaj o'krog ~aOO-2400
kalorij in naj vsebuje pribliZno 80g beljakovin, J350 g ogljikovih hidratov in
60..,...'(0 gtolse. Nekateri avtorji se sicer zavzemajo. se za visje kalorienevred-
nosti (do 3000 kalorij ali celo vec) z vecjimi mnozinami belj·akovin (150 g) in
opazujejo pri tem tudi neznatno· skrajsanje obolenja. Dieta je sestavljena v
glav:p.em ta'kole: mleko, lahko .rprebavljive moenate in mlecne jedi, '1'iz,krompir
- razenocvrtega (pommes frittes) - ovseni kosmici, zdrob, :razne testenine,
tel' ve·esladkoiI'ja, marmelade inrnedu. Z zadostnimi koHeinami sadnih sO'kov,
sadja in sadezev (irazen oreho'V in leSnikov), zelenjave in mlekakiI'ijemo fudi
potrebe po vitaminih. Beljakovine nadoknadimo deloma z mlekom, dalje z
mladim nepikantnim siiI'om,s1kuto, jajci, pemtnino, iI'ilbamitel' drugimi lahkimi
vrstami mesa, bodisi kuhanega, dusenega ali peeenega: »a la naturre«, medtem
ko cvrtje, paniranje ali iprazenje ni primerno. Izogibamo se vseh konserviranih
jedil tel' rprepovedujemo. prekajeno in mastno meso, -zelo pikanten ali zacinjen
sir, pecene, ocvrte in z vee maseobe prirejene moenate jedi, vse vrste zacimbe,
kot popel', papd~o,gor'cico, mocno pirezganje in - kar n~jbrZ ne bi bilo po-
trebno posebej Qmenjati ..,...vse alkoholne pijaee.
To dieto dajemo toHko casa, doklertraj-a ikterus in dokler bolezen lie
preide v relmnvalescenco. Pri, tem se povsem upraviceno vprasamo, kaksno
hrano homo· predpisali potem in za koliko casa~'Obicajno priporoeamo vsaj za
1) mesecev taka sestavljeno dieto, s katero se najbolj zanesljivo skusamo' pre-
precHi nastanek ciro'ze in ki jo dajema tudi bolnikom, pri katerih je to obo-
1enje bilo ze ugoto'Vljeno - namrec tako imenovano hip e r pro t e ins k 0
.dieto. Objavila sta .jo pred 15 leti Patek in Post in se zato tudi imenuje Pa-
tekova dieta. Glavna zna.cilnost' hiperproteinske dieteje povecana mnozina
heljakovin (preko 100g), ki jih dajemo poleg ostali!h hranil v obli!ki zvisane
mnO'zinemleika, mladega sira in mesa. PiI'i tem moramo upostevati tudi dejstvo,
da so predpisane beljakovine 'kvalitetno polnovredne in da vselbujejo v zadostni
meri tako imenovane esencia1ne' am'inokisline. Razen tega bo' hiperpr,oteinska
diet-a Ie takrat rucinkovita, 'ce bo istocasno tudi visoko kaloriena, kar Ie tezko
dosezemo pri bolni'kih, ce nimajo apetit-a. Najvecja tezava take iplrehrane je
pa njena visoka cena, ki jo marsikateribolnirk Ie s tezavo zmore za daljse
obdobje.
Pred najtezji dietetiCni problem smo postavljeni takrat, ko se ciroza de-
kompenzira (zmanjsanje beljakovin v plazmi, ascites, edemi, i1ktems'itd.) in
je indicirana neslana hiperproteinska dieta. Ker gre poveeini za lezeee bolnike
brez apetita, jim homo Ie s tezavo vsilili obilne obroke z visoko kaloricno
vrednostjo. Dnevna kaloriena pot:reba organizma mOra namree biti zagotovljena
106
v toliksni meri z ostalo beljakovinsk() hran'O, .da sluzijo sprejete beljakovine
res Ie za obnovo celicnih proteinov. Druga tezava je v tern, da glavna hranila,
ki pridejo v pootev 'za obogatitev obrokov z ibeljakovinami, vsebujeja -obenem
tadt precej 'soU, kot n; pr. ravna sir. Sicer ve1jajo tudi pri ciroZi ista dietna
naoela, kot smo jih navedli ,pri prehrani boln~ka s hepatitisom.
C.etudi .zd1ravimo, dekomp'enzirano cirozopo vseh .s6dobnih smernicah
dietetike in midimo istocasnb se vse drugeacljuvanse, je njena prognoza slaba,'
a preostala zivljenjska doba pray 1m·atka.V.celot(t~rej tudi velja pravilo:
Bolje prepreciti kakar zdraviti! S preventivnimiuk~epizato .sku&ajm~ zmanj-
sati abolevnost za akutnim hepatitisom, obenempa se dosledn'o borimo tudi
prati alkoholizmu, kar bo v prihodnosti gatgva zmanjsalo sedanje'visoko ste-
vilo jetrnih bolnikov.
LITERATURA:
1. Current Therapy, Saundesr 1956.
. 2. D~mol~M.: Gastroenteriolog,ta,76> 199, 1950--.c..1951.
3. Demole M.: Schw. Med. Wochschr. No 1, 6, 1955.
4. Demole M.: Praxis,' 45, 369, 1956.
5. Treatment 'OfInfeotive Hepatitis - Lancet, 270, 269, 1956..
* Po teh nacelih se ravna dieteti,ka h€IPatiJrtisain ciroze na Interni kHniki v
Ljubljani.. - Op. UJred.
La nad 80° do 100°C.
en in vsebino kozarca
rmeticno zaprt.S tem
grevanju unicijo vita-
Steriliz~
Pri sterilizacij i sadj!
S t~m uJ;licimo bakterije
tvori brezzracen prostor
je okuzba z mikrobi iz zu
Pomanjlkljiv.ost tega
mini, posebno A,' Bl in C.
Se dalj 'casa kot v sopari stetilizirarh9 v elektricnih in plinskih pecicah, za
~ar potrebujemo posebno casovrio tabelo.
Pri vsakem sistemu sterilizacije sa vitamini uniceni in tudi aroma in akus
sta rprecej izpremenjena.
Ce hocemo uniciti bakterije. na zelenjavi ~n mesu, jih moramo sterilizirati
pri visjih .temperaturah in v.daljsih casovnih intervalih. .
Nasprotna pa· se bakterije na sadju un1cijo s kratkotrajnim segrevanjem
od 70° do 80°. Zato je sadje bolj pripo,rocljivo vroce polniti, ke,r traja manj
casa, ceprav ga segrevamo do vrenja.
107
v tQliksni meri z osta:
res Ie za ,obnovo celicn
ki pridejo v poStev 'za
{udi precej .soli, kot n
naoela, kot smo j ih rna'
Cetudi' zd~avimo
dietetike in nl.ldimo ist
a preostala zivljeni.sk~
Bolje prepreciti kakor
sati obolevnost za aku
proti alkoholizmu, kar
vilo jetrnih bolnikov.
LITERATURA:
:ijQ sprejete beljakovine
tern, da glavna hranila,
nami, vsebujejo -Qbenern
ldi pri ciroZi'i.sta dietna
)atitisom.
eh s6dQbnih smernicah
je njena prQgnoza slaba,'
;~rej tudi velja ,pravilo:
pi zato sku~ajrno zmanj-
;e dosledno bodmo tudi
isalo sedanje'visoko ste-
1. Current Therapy, Saundesr 1956.
, 2. Demore M.: Gastroenteiologi'a, 76>199, 1950~1951.
3. Demole M.: Schw. MM. Woehschr. N'O1, 6, 1955.
4. DemoIe M.: PraxiS,' 45, 369, 1956.
5. Treatment 'OfInfeotive Hepatitis - Lancet, 270, 269, 1956..
* Po ,teh nacelih se ravna dietetika hepatitis a in ciroze na Interni kliniki v
Ljubljani., - Op, ured.
Sterilizacija invroce polnjenje
,Vika Simeie
Sterilizacija
Pri ste,rilizaciji sadja, zelenjave ali mesa segrevamo nad 80° do 100° C.
S t~:r:nunicimo bakterije: Po ohladitvi se nad pokrovo~ in vsebino kozarca
1;vori brezzra,cen prostor - vakuum -:- in kozarec je hermeticno zaprt. ,S tem
je okuzbaz ,mikrobi iz zunanjega zraka izkljucena.
Pomanjlkljiv.ost tega naeina je, da se pri daljsem segrevanju unicijo vita-
mini, posebno A, Bl in C.
Se dalj 'casa kot .v sopari sterilizia:aIhp v elektricnih in plinskih pecicah, za
kar potrebujemo P?sebno casovrio tabelo.
Pri vsakem sistemu sterilizacije SQvitamini uniceni in tudi aroma in okus
sta precej izpremenjena.
Ce hocemo unicW bakterijlil na zelenjavi in mesu, jih moramo sterilizirati
pri visjih temperaturah in vdaijsih casovnih intervalih. -
Nasprotno pa· se bakterije na sadju uniCijo s kratkotrajnim segrevanjem
od 70° do 80°. Zato je sadje bolj pripomCljivo vroce polniti, ke,r traja manj
casa, ceprav ga segrevamo do vrenja.
107
Vroce polnjenje
Prednasti taplega palnjenja:
1. 'l'aka kanservirana sadje ima akus 'Sve~ega sadja in je mnaga balj
aramaticna.
·2. S hitrejsa priprava parabima velika manj kuriva ali elektricnega ·taka.
3. Ker kuhama sadjepred vlaganjem, se ze skrci in 'lavZema manj prO'.,.
stara; 'lata patrebujema manj ka'lareev.
4. Ne patrebujema nikakih pasebnih naprav, ker segrevamo sadje v
adprtih lw'lieah, ki ne smeja biti ,a~rusene.
Pasada
Za sakave uparahljama stekleniee in gumijaste pakrav,eke. Vrat stekleniee
mara biti na vrhu raven, ne izboeen.·
Za jagadieasta sadje hi marali imeti patentne ko'laree s 6 em, 'la ostala
sadje pa 'l 28 em skaka adprtina. Lahka uporabljama vse patentne kazaree.
Za vlivanje sadja v ka'laree patrebujema lij s sirso ,adprtina. Najbaljsi
je steklen, daber pa tudi palaseen in neakrusene ka'liee.
Priprava
Steklenice in ka'laree pred palnjenjem dabra umijema s sada in splaknema
s tapla V'ada, gumiee pa umijemo .vtapli vadi.
8tekleniee palozima 'l vratam nav'ldal paeasi v vroea voda od 60-70° C
in pacasi ahraeama. Nata jih napa1nimo 'l vraeo vada dO' 3/4 njene visine in
pastavima v vwea vada. TU jih pustima dO'uparabe. Ka je sadje 'la vlaganje
kuhana, 'llijema voda i'l steklenie in jih panavno pastavima v vraea vado. V
isti vadi segrevamo tudi stekleni lij, pakrav, gumiea in v'lmet. Taka seg,revama
vsaj 5 minut.
Kuhanje sadja
Sladkar 'l vada iSkuharna. Nata dqdama v sladlwrna Ira'ltapina Ie talika
sadja, kalikar ga patrebujema, da napalnima en ka'laree ali stekleniea. Sadje
kuhamo tolilka casa, da se dvigneja 'lraeni mehureki, 'llasti na robu posade.
Vado i'l ka'larea i'llijemo, pastavima na'laj v vadO'in s penavko takaj napal-
nirna vroce sadje bre'l soka dO' 1 em pod robam. SDk se enkrat prevrema in
vrelega vlijema ee'l sadje dO'raba, taka da teee skora ce'l. Takaj nata 'laprema
'l mokra gumiea, pak'rov-am in v'lmetja. Ko'laree pastavima na prtie in ahla-
dima. Pazima, da ni na prepihu. PO' ahlajenju se para zgasti in nastane vakuum.
Stern je pritisk zunanjega 'lraka veeji in pritiska pakrav na ko'laree kat pri
sterili'laciji. Zaradi varnosti pwstima v'lmeti dO'uparabe nakazareu.
Kadar vlagama v veeje ka'laree, je nevarnast, da se sadje razkuha, ee ga
kuhama v veeji mnazini. Zata ga palnima dvakrat. Najprej skuhama poloviea
sadja inga vla,zima bre'l saka v ka'laree. V istem saku skuhama se drugo
palaviea. Stem sadjem dapalnimo ka'laree in 'lalijerna 'l vrelim sakam. Po
palnjenju prvega dela sadja marama ko'laree pakriti s steklenim pokravam,
da se ne ahladi in akuzi 'l mikrobi.
108
Vvoee polnjenje sadne.ga soka:
Sak segrevamo od 72 do 75°C. Najprejlsegrejemo Ie za enD steiklenic6
soka v eni koziei. V drugi ikoziei ga segrejemo za drugo steklenico. Ko vlijemo
iz prve koziee sok v steklenieo, pristavimo sok ze za tretjo steklenieo. Tako
segrevamo enakomerno, brez bojazni, da nam sok zavre. Vroc sok takoj pol-
nimo v vr'oee steJ,deniee do 4 em pod robom, jih takoj zamasimo s prekuhanimi
novimi zamaski, zavezemoz apotekarskim vozlom, poveznemo v kos-aro, oblo-
zeno s krpo, in ohladimo. Ohlajene stekleniee parafiramo. Ce rabimo gumijaste
obro~ke, polnimo sok do ~o!ba in takoj zapremo.
Shranjevanje
S;ekleniee shranjujemo v ,kleti na temnem, suhem in zraenem prostoru
z enakomerno toploto, ne nad 9-12° C in ne pod 0° C.
Iz tega izvajanja je cr-azvidno, da temeljita sterilizacija in vl'loCe,polnjenje
na istih naeelih konserviranja, samo da je vroee polnjenje mnogo bolj eno-
stavno in bolj ekonomicno.
Ce hqeemo imeti res'liobro vkuhano sadje, moramo paziti:
1. na kvaliteto sadja, ki mora biti skrbno rprebra.no in .oprano;
2. na cistoeo, iki je vazen einitelj pri predelavi sadja, in
3. na pravilno izvedbo.
109
PQmagaJ bolniku!
Kdor koli imapri 'svojem- poklicnem
delu opralV,}raz bolIiikd, ka"j ikrnaluniti"
ne pomisili vee, da to delo, ki je njemu
samemu postalo ze rut insko, nikakor· ni
neik:aj vsakdanjega tudi za bolniika. Tako
n .. pI'. zdravniski pl"egled, ki je v zdravni-
ski orddnaciji neik:aj taka 'obIcajnega, za
vecinobolniikov se malo ni:brezpomem-
ben vsaikdanji dogodek. Nekateri bolniki
se boje, da bozdravn~ski pregled zvezan
z bolecinarni, za druge je vzrnernirljdv
kratko malo zato, ker g'a niso vajeni.
Marsikdo zay'lacuje omsk pri zdra'Vn~ku
Ea-radi nap acne sramezljivosti, .pa .tum
Earadi otnalovazevanja svoje bolezni ali
celo 1z hojamd, da bi nazadnje Ie wedel
resnieo. Ceprav se medicinski sestri vea-
sih zdi bolnikov strah pred zdravniSkim
pregledom nekaj nerazumljivega in nepo-
trebnega, vendar pa ne sm,e pozabiti, da
je njena dolmost tudi, da bolnika porodri,
mu pomaga preko zadrege in &a pripravi
na pre'gled.
Morda ne bo Qdvee, 'C8 se-kdaj pa kdaj
zamislimo ab tehle ikratkih srnernicah.
Saj nam utegnejo storiti dew lazje iii pri-
jetnejse, tObenem pa nam v sieer tezav-
nem poklieu nuditi se vee notranjega za-
. dos,cenja.
1. Predvsern ne smemo pozabdti, -da
zdra'Vniski preg'led za oolnika nibrez-
pomernben dogodek.
2. Poskusajmo ustvariti topel odnos,
ki bolnika navda s pogumom. Po navadi
se namree iboji, ce ravnamo z njim brez-
osebno, bi rekli, mehanicno. Upostevati
moramo, da je pred nami bolan -clo'Vek,
ne pa zgolj primer boleznd, ki je za zdrav-
niika v,casih zanimiv sele takrat, kadar je
redek.
3. Ce jekolickaj potrebno, mu obraz-
lozimo,cemu mora na pregled in kaj
zdravnik pri tem~pricakuje od njega. Vec-
krat zadostuje sarno nekaj primernih be-
sed in prijaz.en nasmeh, daga pridobimo
za sodelovanje.
4. Ce Ie moremo, pomagajmobo,lll:i:ku
tudi pri slaeenju. Dobil bo zal,lpanje,ido
sestrein do ustanov'e. V nobenem primeru
zato ne srnerno te pozornosti, ki jo izka-
zujemo, smatrati za kolicka'j ponizevalno.
Gre koncno Ie za pravilen sestrski ,odnos
do bolnlka, ki je nase pomoei potreiben
zlasti se, ce je to poslrodovanec aid telesn~
onemogel ali pa starejsi c1oveik:.
5. Poskrbimo tudi za bolnikovo udoibje
v zdra'Vniski sobi. Ker bolniki PI"i pregleClu
po navadi Ze tako odlozijo .delobleke
n.aj bo ta pr,ostor primerno topeI. Saj j~
tudi zdravniku teZko predsikovati ibolnika,
,ee ta ni sproseen· in se ne. pocuti udo.bno.
Ce se. bomo _drZale teh smeruie, bomo
bolinika lahko dusevno-eimbolj pripravile
na zdravniski pregled, ki je v nasem po-
klicnem delu sieer nekaj vsakdanjega, a
vendarle nujno potrebnega.
(Medical News, ~t. 10/,1966) - F. N•.
Transplantacija iivalskib kosti
Dverna manstvenik-oma je uspelo tran-
spl-antirati kosti. raznih ~vali v DiOgOps'a,
.ne da ibi nastopila obi'cajna l'azdiralna
antigena reakcija -zaradi razli-k v vrsti .
Poseben ikemieni postopek, ki sta ga pri
tern upora'bila, verjetn-oodstrani proteine
in s'tem omogoca zdnlZitev raznovrstnih
substanc, ki obi-cajiUo povzroee antigeno
reakcijo. (Medical 'News, ~t, 10/,1956) - F. N.
Direktno merjenje toplotne izgube
Fiziologom j.e slednjie uspel'o, da so
osebi, ki je bila v ozracju s temperaturo
pod 00 C, direik:tn.o izmerili dzgubo -telesne
t-opl-ote.
S pomoc'jo posebnega kalorimetra so
ugotovild, da clo'Vek pri temperaturi pod
-120 C, ,ce je razogiav, polovico vse to-
plote izgubi preko glave.
(Medical News, llt. 10/,1956) - F. N.
no
"'ravnoveSenost v prehrani noseenic
Uravn'Ove.sena prehrana je izredna
vaina v dieti noseenice. NapraV'iLi so pO-
izkuse na samicah nekaterih zivali. Ce so'
jim v doloeeni dobi nosecnosti odtegnili
nekatere sestavine hrane, 5'0 'Opazavali
pl'irojeneokvare na mladicih. Pri clovek!1
obstaji podobna kritiooa doba moo drugim
in osmim tednom naseOl1'aSiti.Moo snavmi,
ki morajo tedaj ·brezpog,ojno biti v hrani,
so, vitamini A in E, ribaflavdn, pantaten-
ska kislina in folna kiswa.
~MeddcalNews, St. 10/1956~ - F. N.
Dieta in zobDli.·karies
Po,izkusi kaiej'O, da ruski caj in tudi
kamilicni listi, ki vsebujeja znatne kaUcine
fluara, vsaj pri nekaterih zivalih prepre-
eujejo raZIVaj zoooega kariesa .. Primerjali
So' glede na razvoj kariesa dye skupini
poskusnih .zivalic. PrYi skupind s,a p'Oleg
snavi, k:i 'pasrpesujejo razvo,j kariesa" da-
jali se znatne kolicine eaja in kamilienih
listav v prahu. Druga skupina zivaldc pa
eaja in kamilicnih lis'tov ni dobivala. Po,
~ mesec.ih So' pri 10 Zivalcah prve skupillle
ugO'tav:ili sarna 15 kariomih zob, v drugi
skupillli pa ~6 pri enakem stevilu zivalic.
(Medical News, st. 10/1956)- F. N.
OB~I 2iBOR ZDRUZENJA PROIZVAJALCEV V ZIVILSKI INDUSTRIJI
Pred kratkim je bii v Lzoli obCni zbor
ZdruZenja proizvajaleev iZivilske induSltri-
je. Iz iPoroCiilapredsednika ,sma raz;brali,
da je ZdruZenje razvila siroko, rdejavnost
za iJ7Jboljsanjein 'ramiritev IPraizvodnje. V
letu 1955 je slovenSika ZivUska industrija
predelala 19727 ton sadja in zelenjave.
Na novo So' land pasadili 95ha malin, 30ha
ornega r~beza in 2 'ha jagod. Ker ni 'bila za
predelavo sadja zadostnih k'Olicin slad-
korja, je ostalo precej sadne pulpe, ki se
ba predelala letO's. TO' je razumljiva, saj
je znaSal pridelek sadja lani ca. 2000000
ton, industrijskO' je bila predelanega pa Ie
3 %. VeCina s:adja se rpre1mlha v ~ganje.
2-ivdlska industrija iba ISku6ala rami:ritL
pridobivanje sadnih sokav, ki So' sedaj se
ze1a dra,gi, Pocenitev zavisi od embalaze,
ki je v primerjavi z vsebino draga. Pri
Zvezni indus:trijski zbornici je zata Qsna-
van paseben od'borr.Ka ba pr'Ouceval nave
mOOnostiza hranjenje piI'oizvodov zivilske
industrije z namenom, da se ti pocenija,
taka da boda dostapni tudi sirrSemu krogu
patrosnikav.
H kancu naj amenima se, da je To-
va,rna Arrigani v Izoli zacela s praizvad-
njo dehidriranih juh, ki bodo, kat upama,"
alb sorazmerna nizki ceni, za naSe gaspo~
dinje dragocena prid'obitev.
LetOiSnje Jeta boda pora:bljena razpo-
loMjiva industrij.ska sredSltva predvsem za
paveeanje praizvodnje sladkorrne pese in
.sladkorja, za oprema oljarn ter za razsi-
,.rmev sur,avinske osnove za rpridobivanje
jedilnega alja.
Cil'ka Mal~l!
111