Sveti na podrocju socialnega varstva njihov pomen in naloge Nika Arka sekretar Sveta za socialno varstvo LRS Prve oblike druzbenega upravljanja so na podrocju socialnega varstva nastale ze zelo zgodaj. Takoj v prvih pov{)jI).ihletih so se pri posameznih socialnih zavodih ustanavljali· patronati, za katere so delno prevzeli tudi materialno skrb. Iz teh patronatov so se kasneje razvili domovni S'veti, ki pa niso mogli pray zaZiveti. Nadalje so se ze leta 1947 pri izvrsilnih ljudskih odborih formirali skrbniski sveti kot posvetovalni organi v skrbniskih zadevah. Tudi ti sveti se niso mogli razviti in so sami po sebi prenehali z .delom. Ddavlj ani so neposredno sodelovali tudi v raznih Komisijah in svetih za varstvo matere in otroka kot koordinacijskih organih za podrocje zdravstve- nega in socialnega varstva. Vse to sodelovanje pa je bilo samo posveioval- nega in kontrolnega znacaja. Odlocanje je bila izkljucna pravica izvrsilnih odborov in poverjenikov. Pray zaradi tega pa se ti druzbeni organi niso mogli utrditi in razviti. Sele leta 1951 so se druzbeni organi na tem podroc]u razvili iz posveto- valnih organov v· odlocujoce. Dotlej locenl poverjenistvi za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo sta se zdruzili v -svet za ljudsko zdravstvo in socialno· politiko. Vodstvo teh upravnih panog je priSlo v roke kolektivnih ddavno- druzbenih organOv. V strukturi ljudskih odborov pa ,se ni bilo bistvenih sprememb, {)stali so se izvrsilni odbori z vsemi svojimi pristojnostmi. V delu teh svetov je prevladovala administrativna funkcija, ki se ni hila locena, od upravno politicne. Sele leta 1952 so sveti postali upravno politicni organi ljudskih odborov. V njih se je uresnicilo nacelo; da delovno ljudstvo izvrsuje oblast tudi z neposredno udelezbo v organih uprave. Zato so se ti sveti -orga- nizirali kot kolektivni organi s pravico, da vodijo upravno panogo) kateri nacelujejo. Njihova osnovna naloga je v izvrsevanju zakonov in drugih pred- pisov iz pristojnosti ljudskega odbora tel' v izvrsevanju predpisov ljudskega odbora, smernic in navodil zveznih in republiskih organov. Pripravljanje in sestavljanje predlogov za predpise in druge akte, ki jih sprejema in izdaja \judski odbor. Dolocanje splosnih smernic za delo v upravnih organih, zavodih in sluzbah iz delovnega podrocja sveta. Predlaganje, ustanavljanje,zdruze- vanje in Uikinjanje samostojnih zavodov, dolocanjepredlogov za predracun doh-odkov in izdatkov organov zavodov in sluzb v delovnem podrocju sveta. Upravljanje vseh izvrsilnih zadev, ki so sveti zanje pristojni po zakonih in predpisih ljudskega odbora. 49 ·Najprej so se sveti za zdravstvo in socialno politiko ustanovili sarno pri okrajnih ljudskih odborih. Njihovo podroeje dejavnosti je bilo· zelo obsezno, zato so se kot pomomiorgani ustanovili odbori za zdravstvo, za delo, za splosno skrbstvo in za varstvo matere in otroka. Najbolj so se utrdili zadnji, ki so, kljub temu, da jim je zakon piredpisal sarno posvetovalno vlogo, prieeli polagoma tudi sami odloeati, zlasti v skrbstvenih zadevah. Z novo obeinsko ureditvijo pa je sk.oro vsa soeialna sluzba presla v pri- stojnost obeinskih ljudskih odborov. Zato sta s,e za to podro-eje predvidela pri obeinah dva sveta, in sieer: svet za varstvo matere in otroka in svet za socialno varstvo. Ker si je vsaka obeina s svojim statutom sarna predpisala organizacijo in doloeila stevilo svetov, je danes pri raznihobeinah razlieno stevilo svetov. 2e odbori za varstvo matere in otroka so pokazali, da je to dejavnost potrebno obravnavati enotno, da se ne morejo resevati vprasanja soeialnega varstva matere in otroka brez povezanosti z zdravstvenim varstvom in da je pray tako' potrebno koordinirati doloeena vprasanja z vzgojnega podroeja. Nadalje se je pokazalo, da otrok in mati nista nekaj izoliranega, temvee da zivita v druzini in da lahko govorimo 0 varstvu otroka predvsem v zdravi druzini, ki ima pogoje, da mu omogoN pravilen telesni in du.sevni razvoj. Zato se je druZbeno varstvo matere in otrokaze dejansuw razsirilo na vpra- sanje varstva druz1ne in bo v bodoee potr:ebno spremeniti tudi :riaziv sveta za varstvo matere in otroka, in sieer v svet za vprasanje varstva druzine. Z novo ureditvijo so si tudi okrajni ljudski odbori sami s svojim statutom predpisali notranjo organizacijo. Zato je stevilo svetov pri posameznih okrajih razlieno. Po anketi 0 ,stevilu svetov na podroeju zdravstva in socialnega varstva imamo v Sloveniji v 11 okrajih ustanovljenih 30 svetov na podroeju zdravstva in soeialne politike. V teh svetih sodeluje 270 elanov, od tega je :h% zena. Najvisji odstotek zena je v Koeeyju (39 70), najnizji pa v okraju Ljub- Ijana (8 %). . Na svojih sejah so okrajni sveti obravnavali predvsem problemati:ko v zveziz novo obeinsko ureditvijo, niso se pa se v eeloti vziveli v svojo vlogo, ki so jo z novo ureditvijo dobili, in to predvsem v proueevanje stanja ter usmerjanje politike zdravstvenega in soeialnega varstva ~ okraju. Poleg svetov pri 10 okrajih deluje se 18 komisij, v katerih sodeluje veeje stevilo drZavljanov. V 130 obeinah dela za podroeje zdravstva in socialnega varstva 360 svetov. Od tega je 82 Isvetovza zc1ravstv,b, 77 svetov za varstvo matere in otr'oka, 67 svetov za soeialno skrbstvo, 60 svetov za delo in delovna razmerja in 74 svetov, kjer je zdruzeno podroeje zdravstva in soeialnega varstva ozi- 'I"omadela in soeialnega varstva. V teh svetih sodeluje 2739 drza'vljanov, pri vsaki oob-einipovpreeno22. V svetih deluje 32 % zena,najnizji je odstotek v okraju Kranj (11 %), najvisji pa v ok['aju Ptuj (43 %). Poleg svetov dela v obeinah se 112 komisij: Te stevilke nam govore -0 sirokem' sodelovanju de- lovnih ljudi pri resevanju vrprasanj zdravstvene in socialne slu~be. Podru- zabljeno .izvrsevanje tesluzbe je zanesljivo, jamstvo, cIa se bodo ta vprasanja pravilno in uspe.sno resevala. . Pavsad 8i sveti ,se nisa na jasnem, kaksna je' njihava nalaga, zato s1 aglejma, kaksne naloge ima pri abeins:kem ljudskem O'dbaru svet za varstva matere in otroka ali balje reeena svet Za vprasanje varstva druzine. Po 26. elenu zvezne ustave in ustreznih Clenih republiskih ustav sta zakan in radbina pad zas·CitadrZave, mladaletniki pa So' pod pO'sebnim var- stvom drZave. TO' pasehna druzbena varstvo narekuje skrb in' odgavarnast celatne d:ruzbe za zdrav, dusevna in telesna spasaben naraseaj. Prva leta po' vojni sma skrb za druzina nekolikazanemarili ozirama sma bili mnenja, da' sta srediSee druzbenega varstva sarna mati in atrak. Nase izkusnje in znanstvena dagnanja pa So'nam pO'kazala, da je za pravilni atrakav razvaj najbaljse, da raste in se razvija v papalni, na sacialistienih temeljih asnavani druzini. Pokazala se je, da najvee druZibena neprilagO'dljivih atrak izhaja iz nepapalnih druzin. Zata se je v zadnjih letih ze preusmerila druz- bena skrb v varstvo druzine kot celate. Skrb za druzilno se je pO' zadnji vajni tudi moena Ta'zvila v zapadnih kapitalistienih dezelah, kjer se z varstvam druzine peeaja posebni drZavni argani, v nelkaterih drzavah O'bstaje za to' celo pasebna ministrstva. Poleg drzavnih arganav pa je za var'stva druzine osnavanih tudi veeje stevila drustev, ki So' zdruzena v mednarodna arganizacijo za varstva druzine s se- dezem v Parizu. Na svajih mednaradnih kQlllgresip.-in kanferencah je ta arga- nizacija aibravnavala pasebna pereea vprasanja iz tega PO'dracja, kat So': sta- navanjska vprasanje, O'traski dadatki, razbremenitev zene, sadelavanje starsev in sale itd. Seveda izhaja pri nas druzbena varstva iz drugihasnQv kat v kapitali- sticnih dezelah, kjer jih k temu sili gaspadarski raeun in pritisk delavskega razreda. Pri nas izhaja izas!llavnega sacialistienega naeela, ki je skrb za Claveka, njegava sreea in zadavQljstva. Z nagla industrializacijO' se je struktura nase druzine zlasti V mestih in industrijskih Ikrajih moena spremenila. Postala je manjsa, obieajna jo tvarijo samastar~i in atraci. Vedna vee je druzin, kjer sta zapaslena oee in mati in ni !llikagar dama, ki bi nadziral atrake med njuna O'dsatnO'stja.Zata mara ta nadzar prevzeti clruzba preka raznih ustanav, kat sO': jasli, atraski vrtci, salske kuhinje, ustanave za solske atroke. Paleg tega mara druzba prevzeti se skrb za usluznastna padjetja in ustanave, ki razbremenjujeja zena v ga- spodinjsivu, ter za ustanave, ki nudija star.sem pamae pri vzgO'ji njihavih otrak. Kat v zdravstvenem, loCima tudi v sacialnem varstvu preventivna in kurativna dejavnast. Prva je iskanje in adstranjevanje vzrakav asacialnih pajavav, drug a pa zdravljenje taikih pajavav. Na padraeju preventivnega varstva imaja najveeji pamen druzbene organizacije in drustva, ki sO' pri nas ze maCna razvila to' dejavnost. V kurativnem varstvu pa je sacialna sluzba v upravnih organih in sO'cialnih zavadih. Sveti, kat druzbena upravni argani v obeini, pa maraja po' svajih. elanih, ki So'predstavniki druzbenih arganizacij in drustev, na eni strani razvijati preventivna dejavnast, na drugi strani pa skrbeti za uspesna in zakanita izvrsevanje sacialne sluzbe. Kat vidima, So' nalage teh svetov zelo O'bsezne in pasegajQ na druzbeno in upravna padroeje in cela v vee pa!llag upravnega padraeja, taka v socialna, 51 idravstveno, .prosvetno~v.zgojno in tudi gospodarsko. Pri svojem delu si bo zato svet moral pomagati z raznimi metodami dela, kot je skupno a-azprav- ljanje prizadetih svetov, n. pr. sveta za zdravstvo, sveta za sO'cialno"varstvo, sveta za prosveto in drugih. Skupno proucene predloge bo nato obravnaval ljudski odbor. Preko svojih predstavnikov pa bodo druzbene organizacije predlozile svetu tposamezne predloge, ki jih bo svet po proucitvi nadalje predlozil ljudskemu odboru v resitev, n. pr." ustanovitev solske kuhinje ali vzgojne posvetovalnice. Pray tako pa bo svet posredoval druzbenim orga- nizacijam preko svojih clanov sklepe ljudskega odbora, kjer" bo pri njihovem izvrsevanju sodelovanje teh druzbenih organizacij potrebno. ,~ Oglejmo si se nekaj konkretnih nalog sveta za varstvo matere in otroka oziroma druzine. Svet vodi neposredno skrb za otroke in mladino pod po- sebnim druzbenim varstvom, sem spadajo otroci padlih borcev in zrtev fa- sisticnega terorja, otroci in mladina pod skrbnistvom, telesno in dusevno defektni otroci in mladina, vzgojno zanemarjeni in druzbeno neprilagodljivi terotroci in mladina iz zdravstveno in materialno ogrozenih druzin. Nadalje organizacija rejniske sluzbe, potem skrb za ustanavljanje in pravilno funk- cioniranje mladinskih socialnih zavodov vobcini. Skupno s svetom za zdravstvo bo vodil v obcini borbo za z;nizanje umr- ljivosti otrok, skr:bel za zadostno mrezo zdravstvenih posvetovalnic, za redne zdravniske preglede soloobveznih otrok in za zdravstvene kolonije. "Skupno s svetom za delo bo prouceval vprasanja varstva zene in mladine v delovnem razmerju in skrbel za zaposlovanje mladine, ki jepod posebnim druzbenim varstvom. Skupno s svetom za pTosveto in solstvo bo obravnaval in reseval vpra- sanja vzgojnih ustanov, poklicnih posvetovalnic, solskih kuhinj, letovanj ter strokovnega usposabljanja vzgojnega kadra v socialnih zavodih. Ker je primerno stanovanje eden od prvih pogojev za zdravo in srecno druzino, bo moral svet sodelovati z ostalimi pristojnimi organi v obcini tudi pri resevanju stanovanjske politike, da se bodo gradila nasim druzinam ustre'zna stanovanja. Poleg nalog, ki sem jih nastela ·zgoraj, pa svet odloca na podlagi zakona a pristojnosti obCinskih in okTaj'Ilih ljudskih odborov se v sledecih zadevah: po temeljnem zakonu 0 skrbnistvu opravlja skrbswene zadeve, odreja splosne ukrepe, za varstvo oseb, ki so pod skrbni:&tvom, odobrava vaznejse ukrepe skrbnika glede osebe mladoletnika ali njegovega premo'zenja, doloea nagrade skrbnikom, odloca 0 tozbi, vlozeni zoper skrbnikovo ravnanje ali njegove opustitve. Po temeljnem zakonu 0 razmerju med starsi in otroki pa odloca glede odvzema otroka .starsem in oddaje drugi osebi ali ustanovi v varstvo in vzgojo. Po zakonu 0 socialnih zavodih 'pa opravlja nadzor nad zavodi, ki jih ustanovijo gospodarske in druzbene organizacije, in vse ostale naloge, ki spadajo po zakonu v pristojnost nadzornega organa. Nastela sem najvaznejse naloge, iz katerih smo spoznali, kako izredno pomembnovlogo bodo imeli v obeini sveti za vprasanja varstva druzin in kako je vazno, da se ti s'veti ustanovijo pri vsaki obeini, da se utrdijo in na- dalje razv~jejo, ker je to najboljse jamstvoza uspesno druzbeno varstvo druzine. 52 Pri obcinskih ljudskih odborih sta za podrocje s.ocialnega varstva osnovana dva sveta. 0 nalogah sveta za varstvo matel'e in otroika .oziro"maza vprasanja varstva druzine, sem govorila prej, zdaj pa si oglejmo se naloge sveta za socialno skrbstvo. V mnogih obcinah je pray ta razmejitev nal~g med obema svetoma povzr·ocala veliko tezav. Ponekod so bili celo mnenja, da spada varstvo druzine v pristojnost tega s'Veta, ker je 'ta odlocal 0 denarnih podporah. To pa seveda ne drzi. Svet za socialno skrbstvo obravnava sarno socialno varstvo odraslih oseb, in sicer spadajo sem odrasle osebe, ki uzivajo varstvo po posebnih pl'edpisih, druzine kadrovcev in zrtev fasisticnega nasilja, poleg teh pa se vse one osebe, ki sq potrebne socialnega varstva, 'ceprav za to se ni posebnih predpisov. V zadnjih letih po vojni smo pri nas ze lepo razvili druzbeno varstvo mladine in imamo pri tern delu tudi 'ze lepe rezultate, ki se marsikje lahko vz.porejajo z evl'opsko viSino. Nasprotno pa smo mnogo manj storili za razvoj socialnega varstva odraslih oseb, zlasti velja to glede varstva starih in one- moglih. Ustanavljali smo sicer dom.ove za stare in onemogle tel' dajali mate- rialno ogr.ozenim socialno pomoc V denarju ali v· naravi. Nismo pa razvili nobenih drugih oblik varstva, za katere bi lahko pridobili tudi dl'uzbene orga- nizacije, ki bi pri tern varstvu lahko uspesno sodelovale. Vseh starih in one- moglih ljudi ne moremo namestiti v domove, ker jih niti nimamo dovolj niti ne bi vsem ustrezali. Zato bi morali razviti razne oblike pomoci starim in onemoglim na njihovih domovih. Organizirati bi morali n. Pl'. v vecjih centrih prinasanje hrane na dom zlasti pozimi, pomoc v casu bolezni in ostalo pomoc pri urejanju' gospodinjskih poslov. Tudi socialno varstvo in rehabilitacija inva- lidov sta pri nas se vednopomanjkljiva. Zlasti velja to za dusevno defektne osebe. Sicer se rehabilitaciji invalidov v zadnjem casu posveca vecja paznja in je zato bil ustanovljen tudi poseben zavod za rehabilitacijo invalidov. Vidimo torej, da je tudi na podl'ocju socialnega varstva odraslih oseb cela vrsta problemov, ki jih bodo morali neposredno resevati obcinski sveti za .socialno skrbstvo. Po republiski uredbi 0 podeljevanju denarnih podp.or zrtvam fasisticnega nasilja bodomorali zagotoviti denarnasredstva inposkrbeti, da bodo ta sred- stva pravilno porazdeljena. Povprecna mesecna podpOl'a je znasala v lanskem letu 2970.- din, kar ne zadosca za prezivljanje. Stevilo teh upravicencev je vedno manjse, zato bo svet lahko ostalim dolocil primernejse visje zneske. Po zvezni uredbi .0 denarni p.ornoci druzinarn, katerih hranilci so v .ob- 'vezni sluzbi JLA, bo odlocal 0 upravicenosti do te ;podpore. Nadalje bo odlocal svet 'Vvseh prirnerih, ki jih doloca zakon 0 pristojnosti obcinskih in okrajnih Ijudsikih odbor.ov po temeljnern zakonu 0 skrbnistvu glede odraslih oseb, ki so pod skrbnistvom. Svet bo izvaja1 socialno varstvo telesno in dusevno defektnih oseb stern, da bo p.oskrbel za njihovo rehabilitacijo ozirorna jih narnestil v ustreznih zavodih. Tudi skrb za stare in onernogle spada v njegovo podrocje dela. Pray tako mora skl'beti za vse zdravstveno in rnaterialno ogrozene osebe stern, da jim bo nudil denarno pomoc. 53 Svet ba tudi nadzorni organ za abeinske socialne zavode; Skrbeti ba maral, da ba 'V teh zavadih primeren higienski rezim in da bado tudi sieer ustrezali sodabni ureditvi takSnih zavodav. Zato spadaja v njegava pristaj- nast 'Vsepraviee in dalznosti, ki jih daje nadzarnemu arganu zakan a sacialnih zavadih. Kakor vidima, ima tudi abeiruiki svet za saeialna skrbstvamnaga kan- kretnih Izadev, ki jih mara nepasredna resevati. Pri akrajnem ljudskem odbaru pa je za vse padroeje saeialnega varstva formiran en sam svet, ki abravnava iste probleme, kat jih obravna:vaja sveti v abeinah, vendar pa z drugega vidika. Tu ne gre za neposredno resevanje konkretnih nalag, ker jih ta svet v okraju tudi nima, saj sa vse operativne naloge soeialne sluzbe prenesene na obeine. Svet za soeialno varstvo v okraju mora na osnovi dokumentarnega materiala proueevati stanje socialnega var- stva v okraju z vsemi problemi in mora na osnovi teh ugotovitev usmerjati politiko socialnega varstva. Skrbeti: mora za koordinacijo dela vseh obeinskih svetov na tern podrocju. Zato bodo morali okrajni sveti dajatiobeinam priporoeila 0 smernieah dela posameznih socialnih sluzb. Na primer glede dajanja socialne pomoci, stu- dijskih podipor in plaeevanja oskl'bnin v soeialnih zavodih, kar je trenutno silno razlieno. Najbolj se to kaze na obmoeju bivsega MLO Ljubljana, kjer so posamezne obeine glede tega zavzele razliene kriterije. Imamo primere, kjer druzine z enakimi dohodki in tudi z enakimi drugimi pogoji za svojea, ki je v soeialnem zavodu, plaeujejo mnago vee kakor druzina v drugi obeini, pa ceprav jih loci sarno nekaj ulie. Pray tako gre previsoko odmerjanje oskrbo- valnine marsikje v dejanskoskodo ostalih druzinskih Clanov. Pri organi'zaciji socialnega varstva ima zel0 vazno mesto tudi socialna sluzba v zavodu. Zato morajo okrajni sveti skrbeti za ustanavljanje novih zavodov, kjer je to potrebno, nadalje za strokovno raven ze obstojeeih, zlasti pa morajo v teh zav'odih utrditi in usposobiti upravne odbore. Poleg ze nastetih nalog pa je izredno vazna organizacija preventivne dejavnosti, za kar bo moral svet dajati spodbudo drustvom in druzbenim orga- nizacijam. Koneno bo moral skrbeti tudiza usposobitev strokovnega kadra, ki dela v upravnih organih in zavodih. Mnogo teh ljudi je z delom v socialni sluzbi sele prieelo, zato nima niti dovolj znanja niti dovolj izkusenj. Treba jih bo usposobiti in to z raznimi seminarji, posvetovanji in instruktazo. Sprieo nujnih in neodlozljivih nalog zdravstvene sluzbe je bilo soeialno varstvo potisnjeno v ozadje, z loCitvijo teh dveh sluzb pa se bo tudi soeialno varstvo lahko uspesneje razvijalo, zato pa bo potrebno poglobiti sirako druz- beno dejavnost na preventivnem podroeju, utrditi delo druzbeno upravnih organov pri ljudskih odborih in usposobiti za delo strokovni kader v upravni sluzbi in socialnih zavddih. 54 ,T~meljne ustanoveza zdravstveno zascito matere in otroka v komuni Do>e. dr. Vu k a n Cup i c Rast, razvoj in zdravje otroka niso odvisni sarno od ugodnih ali neugodnih vplivov okolja, v katerem zivi, t. j. od socialno-ekonomskih, kulturnih in drugihciniteljev, temvec tudi od organi,zacije zdravstvene sluzbe. Medicinska znanost je ugotovila, da rast, da telesni in dusevni razvoj otroka motijo ne- ugodni ppgoji, pod katerimi se razvija plod v tako imenovani intrauterini sredini, neugodni pogoji, pod katerimi zena rodi, in neugodni pogoji zunanjega okolja, v katerem otrok zivi. Zdravstvena zasCita otroka se to,rej zacenja z zdravstveno zasCito zene in se nada>ljuje skozi vse obdobje rasti in razvoja, znacilnih za otrosko dobo. Dispanzer za zene sestoji iz posvetovalnice in ambulante. V posvetovalnici za nosece zene zdravnik in babica z rednimi, splosnimi in specialnimi pregledi kontrolitata razvoj nosecnosti, dajeta noseci zeni nasvete in jo v primeru obolenja napotita na zdr.avljenje. V ginekolosld ambulanti dispanzerja se pregledujejo in zdravijo zene z ginekoloskimi obolenji, tod preiskujejo vzroke in zdravijo sterilnost, s siSitematicnimi pregledi pa se odkrivajo, in zdravijo tudi razna obolenja zenskih rod11. Posvetovalnica in ambulanta dispanzerja za zene sta torej preverrtivni in preventivno-kurativni ustanovi za zdravstveno zascito zene in bodocega otroka. Toda tudi otrok, ki se Todi zdrav, je v prvih tednih, prvih mesecih in prvih letih zivljenja izpostavljen mnogim nevarnostim. Kajti skladen telesni in dusevni razvoj otrotka motijo mnogi skodljivi Cinitelji okolja, V katerem se razvija in raste: kuzne kliee, nepravilna in nezadostna hrana, nesnaga, po- manjkanje svezega 'zraka, sonea, zelenja in svetlobe, pomanjkanje materine nege in ljubezni. Ce otrok y,sega tega nima, je veliko pogosteje kriva nevednost starsev kakor pa revsoina. Posvetovalnica za dojencke, za male in predsolske otroke, je ustanova, iz katere in preko katere sestra in zdravnik izvajata vse ukrepe za preventivno zascito otrok v tej starostni dobi. V posvetovalnici zdravnik in sestra kontrolirata razvoj in rast otroka, cepita proti nalezljivim boleznim, poucujeta starse 0 pravilnem pripravljanju hrane tel' pravocasnem dodajanju vi-taminov in sadnih sokov v njegovo prehrano. V delovnem okviru posvetovalnice sestra in zdravnik poseeata domove otrok, poucujeta starse v osnovah splosne in osebne higiene, jih zdravstveno prosvetljujeta in odvraeata mnoge Skodljive vplive subjektivnega znacaja, ko izboljsujeta psihicno in fizicno okolje, v katerem otrok zivi. Ce pa otrok zboli, mu nudita pomoc v ambulanti dispanzerja ali iz ambulante organizirata zdrav,ljenje otroka doma V njegovem prirodnem, druzinskem okolju. Posvetovalnica in ambulanta se- stavljata funkcionalno celoto, ki se imenuje otroski dispanzer. Posvetovalnica Avtor je predstajnik »Instituta za zdravstvenu zaStitu narodnog podmlaJtka« v Beogradu in v tern referatu navaja svoje puglede, ki so plod njegovih izkusenj na podmcju Srbije. Ker se tudi pri nas razpravlja 0 okrepitvi in poglobitvi organi- zacije za zaScitomatere in otroka, smo ta izvajanja· objavili kat enega prvih p'ri- spevkov 0 obravnavanem vpraSaiUju.- {Op. ur.) 55 je preventivni odsek dispanzerja - ambulant a pa preventivni in kurativni odsek. Tako ambulanta kakor posvetovalnica ~e pri svoji dejavnosti opirata' na dispanzersko mlecno kuhinjo. Dispanzer za otroke v solski starostni dobi sestoji ravno tako iz posve- tovalnice in ambulante. V posvetovalnici so sistematicni in kontrolni pregledi in se izvajajo drugi pr-eventivni ukrepi, vakcinacije, revakcinacije itd. V ambulanti se zdravi bolan otrok v solski starostni dobL Toda dispanzer za solsko starostno dobo imase side naloge. Nima na skrbi sarno, pod kakSnimi pogoji zivisolski otrok doma, temvec tudi v soli 'oziroma v tovarni, delavnici itd. Zdravnik ·solskega dispanzerja se zanima za prehrano dijakov, za njih snago in dusevno higieno. Vsi trijeosnovni dispanzerji - dispanzer za zene, dispanzer za otroke od 0-7 let in dispanzer za otroke v solski starostni dobi - bi morali sestavljati celoto, namrec Center za mater in otroka v komuni, ki naj zajame antenatalno in postnatalno zdravstveno zascito otroka. Zdravstveni center za matere, otro,ke in mladino ter laboratorijska in specialisticna sluzba Dispanzerji, ki so vkljuceni v Center, morajo biti po nacelih sodobne medi- cine arhitektonsko tako urejeni, da se preventivna sluzba odvija nemoteno od -kurativne. Vsi trije dispanzerji imajo lahko skupne prostore za laboratorij in rentgen, toda po moznostih komune je trebatudi arhitelktonsko predvideti am!bulante za specialisticne preglede: otorinolaringoloske, ocesne, zivcne in prostor za socialne delavce. Vsak dispanzer seveda ima lahko svoj posebni zobni oddelek, zlasti solski dispanzer, pac glede na velika stevilo otrok v solski starostni dobi, katerim je potrebna zobna nega. . Otroska medicina ni odsek interne medicine, kakor trdijo mnogi nepouceni zdravstveni delavci, temvec so 11;0 medicinska obdobja zivljenja, ki ga ozna- l:ujeta rast in ,razvoj. Otroska medicina je nastala pred 150 leti. Otrosko zdravstvo se je scasom raZIVijalo in se danes ne smatra za posebno zdrav- stveno panogo, temvec za skupekmnogih disciplin, ki proucujejo. cinitelje, ad katerih so odvisni rast, razvoj in zdravje otroka in rea1kcije otroskega orga- nizma v raznih etapah njegove:ga razvoja na vplive mnogih skodljivih cini- teljev - intrauterinega ali ekstrauterinega okolja, v katerem se razvija. Otroski zdravnik mora obvladati ne sarno prehrano, rast in razvoj zdravega otroka, temvec tudi mnoge medicinske panoge, ki proucujejo bolezniorganov za pre- snovo, bolezni dihal, zivcnega sistema, srca ,in krvnega obtoka itd. Otroski zdravnik je torej specialist spJoSne prakse za otroke in mu je zato dostLkrat potrebna pomoc ozjih specialistov: rentgenqloga, otorinalaringologa, ocesnega ,zdravnika itd. Toda otroski zdravnik ima pravko zahtevati, da se ozji speciali- sticni pregledi otrok 'opravljaja V za to predvidenih prostorih Centra, ne pa v splosnih specialisticnih ambulantah. V mnogih komunah je dispanzerska sluzba za otroke zal locena, toda specialisticni pregledi se iz' objektivnih ali subjektiv- nih razlogov opravljajo v ambulantah za odrasle. Otroskemu zdravniku na eni strani z velikimi tezavami uspe, da zdravega otroka p'regleduje loceno od bol- nega, na drugi strani pa je primoran taka zdravega kakor bolnega otroka na- Ipotiti na konsiliarne preglede v splosne specialisticne ambulante za odrasle. Po 56 nasemtnnenju je ozjemu specialistu treba ustvariti pogoje za dela v otroSkih ustanovah in se tako izogniti mesanju otrok in odraslih v splosnih specialistie-' nih ambulantah, ker je sanitetna Ioeitev sluzbe v zdravstveni zas.citi otroka od splosne zdravstvene sluzbe v korist tako telesnemu kakor dusevnemu zdravju otroka in pomeni osnovni ukrep za pravilno organizaci]o zdravstvene zaseite sploh. Izgradnja zdravstvenega centra za mater in otroka je za marsikatero sirotnasno komuno materialna obremenitev. Pa tudi center sam pomeni zgolj prvo stopnjo v izgradnji ustanov za zdravstveno, socialno-zdravstveno in pro- svetno-zdravstveno zaseito matere, otroka in mladine v komuni. Zato je Institut za zdravstveno zasCito Ijudskega podmladka LR Srbije skupno s Pro- jektantskimi zavodi Srbije in erne gore izdelal arhitektonske naerte, po kate~ rih lahko revne komune zaeno s postopno graditvijo centra, t. j. najprej enega dispanzerja, ki pride v sestav centra, nato lPa drugih enot, ki sestavljajo to temeljno ustanovo za zdravstveno zasCito matere, otrok in mladine. Komuna na ta naein uslkladuje gradnjo centra in formiranje visokokvalificiranih stro- kovnjakov oziroma usposabljanje zdravnikov splosne prakse za opravljanje posameznih dispanzerskih sluzb, ki se V'!djueijo vanj. ' Zdravstveni center za z,aseito matere, otrok in mladine je dolZari dajati inicia1tivo in aktivno podpirati razvoj zdravstvenih ustanov na obmoeju ko- mune. Posvetovalnice za noseertice, otroSke posvetovalnice in zdravstvene usta- nove za 'solsko mlad~no so preventivne ustanove, ki koordinirajo antenatalno, natalno in postnatalno zaseito otroka. V ,teh posvetovalnicah delajo babice in sestre Ipod strokovnim vodstvom pristojnega dispanzerja v komunalnem centru. Zdravstveni center ima torej na skrbi zdravje vseh zena ter otrok in mladine v komuni ter z razvijanjem preventive in preventivno-kurativne sluzbe po dezeli prepreeuje obolevanje in zmanjsuje dotok bolnikov v mesta. Samo po sebi je umljivo, da veeji kraji 'z veejimi materialnimi moznostmi lahko razvijejo tudi visji tip preventivne in preventivno kurativne sluzbe z enim ali vee zdravniki naeelu. Zdravstveni dom in zdravstvena zascita otroka Po koncepcijah nasih strokovnjakov mora Zdravstveni dom stalno imeti pred oemi dejstvo, da je zdravje druzine nedeljiva celota. Tako izrazajo boja- zen, da bi nagli raz,voj otroske zdravstvene slu~be privedel do razcepljenosti v zdravstveni sluzbi sploh. Ta bojazen pa ni upravieena, ker Center za mater in otroka povezuje antenatalno in postnatalno zaseito otroka, v postnatalni pa zdravstveno zaseito otroka solslke starostne dobe z zdravstveno zaseito predsolskega otroka. Preko specialistienih sluzb, higiensko epidemiolooske in socialne sluZJbepa zdravstveno zaseito otroka in mladinca povezuje oS splosno zdravstveno sluzbo. Torej ne gre za cepljenje, temvee za pravilno organizacijo komunalone sanitete. Temeljne ustanove za zdravstveno zasCito zena, otrok in mladine sodelujejo na eni strani s strokovnjaki v Centru komune; na drugi strani pa vrse strokovno-metodoloski nadzor nad manjsimi preventivnimi usta- novami posvetovalrrice. Sodelovanje raznih ozjih strokovnjakov z dispanzerji ne nalaga: dispanzerjem nobene obveznosti nasproti zdravstvenemu domu. Di- spanzerji delajo kot samostojne ustanove, koordinirajo svoje dejavnosti za 57 cuvanje zdravja otrok in nagraJuJeJo strokovnja;ke za pomoc, ki jim ja le-ti nudijo. Tada strokovni metodoloski nadzor doma, kinaj zedinjuje splosno zdravstveno zaScita v komuni, ni mogoc, ker medicinsko-upravnd organi doma -nimajo za to ustrezne stro~ovne ikvalifikacije. V vsakem primeru je nepra- vilno, da -uprava doma irazpolaga z delovnim caS'Omzdravnikov, ki delajo v dispanzerjih, da jih zadalzuje s splosnimi dezurstvi, z delom na terenu, v splosnih. ambulantah itd. Nastane torej vprasanje: kdo je pristojen za stro- kovno oeeno dispanzerjeve dejavnosti, kateri organi so dolzni sodelovati stro- kovno metodolosko z dispanzerji? Reeimo drug ace, ali· je poleg hori?:ontalnega sodelovanja med dispanzerji kot enakopravnimi zdravstvenimi enotami ter dispanzerji in 'Ozjimi strokovnjaki potrebno tudi vertikalno sodelovanje di- spanzerjev z vecjimiinstituti okrajnega, republiskega in zveznega znacaja. Samo po sebi je umevna, da .je vertikalno sodelovanje neogibno potrebno, toda ne po administrativni, t e m ve cpo s t r 0 k 0 v nil i n i j i. V razvoju komunalne sanitete imajo svoje posebno mesto republiske zdravstvene insti- tueije in medicinske sole. Te nudijo se.stram in zdravnikom, ki delajo v komu- nalni saniteii, ne samo strokovno-metodolosko, temvec tudi moralno pomoc. Temeljne zdrav'stvene ustanove za zascito matere, otrok in mladin:e ter otroski posteljni fond v kmnuni Stevilo otroskih postelj v nasi dezeli je veliko nizje, kot so nase dejanske potrebe. In to kljub pavecanju posieljnega fanda, kat ga navajajo v povojnih letrh (1. 1954 je bilo v otroskih bolnieah in otroskih oddelkih splosnih bolnie 3248 otroskih postelj v primeri s 423 posteljami v letu 1939). V publikacijah nasega medieinskega tiska, v nastopihodgovornih faktorjevna kongresih in sestankih, v zakljuckih raznih pediatricnih komisij, republiskega in zveznega znacaja, se upraviceno zahteva povecanje otroskega posteljnega fonda. Toda kadar se nacenja vprasanje otroskega posteljnega fonda, se po navadi jemljejo norme iz tuje literature, ild 5e nekriticno prenasajo v naso stvarnost. Tako je n. rpr. pa rusk,i normi (2,4 postelje na 1000 prebivaleev) treba povecati otroski posieljni fond v Jugoslaviji 12-krat (40800 postelj), po· zahtevah neke zvezne komisije, preracunanih na osnovi literature, pa je nas 'otroski posteljni fond treba povecati na 17000 postelj (1 otroska postelja na 1000 prebivaleev). Po zapadnoevropskih normah (1 otroska postelja na 3000 prebivaleev) je otroski posteljni fond v Jugoslaviji treba povecati samo za 2452 postelj. Na ta nacin obravnavati vprasanje otroskega posteljnega fonda ni ,pravilno, ker 0 stevilu otroskih pastelj, ki je potrebno neki dezeli; ne~emu okraju ali komuni, kot je znano, odlocajo predvsem epidemioloski, socialno-ekonomski, splosno hi- gienski in kulturnicinitelji, kvaliteta komunikacij, zlasti pa stopnja zdrav- stvene sluzbe. 2ata tudi se je treba pri odpiranju otroskih ustanov v komuni drzati logicnega reda. Najprej se je lotiti odpiranja dispanzerjev za zene, atroke in mladino, ker samo ob dobro razviti dispanzerski sluzbi je magoce izracunati stevilo postelj, potrebnih neki komuni, nekemuokraju, neki repub- liki. Pod dolocenimi socialno-ekonomskimi in kulturnimi pogaji je dotok bolnikov v ambulante dispanzerja advisen od aktivnosti posvetovalnice. Aktiv- nost posvetovalnice mora biti tem vecja, tim manj povoljni so v komuni socialno-ekanomski, prosvetni in zdravstvenorpraS'veini pogoji. Koliksna naj 58 ba zmogljivost otroskega pasteljnega fohda, pa ne odloca Ie skupno stevilo otrok, ampak tudi patoloske, socialno-ekonomske in zdravstveno-prosvetne znacilnosti komune. Zmogljivost otroskega bolniSkega oddelkav kornuni je odvisna tudi od zdravstvene, preventivne in preventivno~kurativne organiza- dje komune. Torej med posteljnim fondom in stevilom otrok v komuni ni kakega staticnega, temvec dinamicno ravnotezje. Ko se postavljajo norme a potrebah komune (v posteljnem fondu), je treba tacunati s progresom, z zdravstvenim in prosvetnim napredkom, ne pa sarno z demografskimi cinitelji. Ce na ta naCin postavljama vprasanje otraskega posteljnega fonda, seveda ne izkljucujemo potrebe, da se adpro specialne ali splosne otroske bolnice, otroski oddelki in drugeotraske ustanove tam, koder so pogoji za to ze dani (n. pr. po mestih in v komunah, kjer je dobro razvita dispanzerska sluzba), toda ee zamejske indekse v otroskem posteljnem fondu dobesedno apliciramo na naso stvarnost, to tudi 'z medicinskega in socioloskega vidika ni pravilno. Preventivna in preventivno-kurativna saniteta med bolnico in druzino pa ni samo zdravstvenega, temvec tudi politicnega pomena. Po mnogih evropskih . dezelah sa sele v zadnjem casu zaceli pod pritiskom progresivnih paliticnih ciniteljev adpirati ambulante; kurativno-preventivne ustanove v sklopu s pOoSvetovalnicami- preventivnimi odseki dispanzerjev. Odpiranje teh usta- nov umljivo' zadeva v mnogihdezelah na odpor privatnih zdravnikov, ker posvetovalnica dispanzerja zmanjsuje morbidnost, ambulanta pa prevzema zdravljenje iz privatnih ordinacij. Zaradi tega pomeni odpiranje dispanzerjev v komuni enega najpamembnejsih korakov v sodalizaciji medicine, ki se ji mnogi zdravniJki tudi v nasi dezeli zavestno ali nezavestna upirajo na razlicne nacine. Z razvijanjem dispanzerske sluzbe prehaja borba proti bolezni iz pri- stojnosti privatnih zdravnikov in prrivatnih ordinacij v .pristojnost druzbene skupnosti. Organizacija zdravstvene sluzbe v komuni pomeni torej ne Ie zdrav- stveno, temvec tudi veliko politicno vprasanje. Temeljne ustanove za zdravstveno zasCito matere, otrok in mladine v komuni in organi druzbenega npravljanja Pomen organov druzbenega upravljanja v zdravstveni sluzbi ni nic man~si, kot je pomen organov druzbenega upravljanja v drugih vejah gospodarske in druzbene dejavnosti v komuni. Ddavljani -cIani upravnih odborov raznih od- sekov v zdxavstveni sluzbi komune - imajo moznost, da aktivno sodelujejo pri resevanju mnogih zdravstvenih problemov v komuni. CIani organov druzbe- nega upravljanja pa ne nudijo sarno aktivne pamoN strokovnjakom, ki se pecajo z resevanjem zdravstvene problematike v komuni, temvec se v sodelo- vanju oSstrokovnjaki tudi sami uce opazovati medicinske in sanitetne probleme tudi z druzbeno politicnega vidika. Nastane vprasanje, ali je za vsapreventivno-kurativno saniteto v komuni potreben en sam 'Organ druzbenega upravljanja ali vec. Po nasem mnenju vecjestevilo organov druzbenega upravljanja ne pomeni razbijanja druzbeno- upravne sluzbe v saniteti, temvec Ie pritegnitev vecjega stevila zainteresiranih ddavljanov k resevanju medicinskih in socialno-medicinskih .vprasanj v ko- muni. Od pravilne izbire Clanov v organih druzbenega upravljanja je odvisna koordinacija raznih sluzb, ki delajo na posameznih sektorjih za zdravstveno za§Nto lju;dstva v komuni. 59 Skfep Cepravsmo v Jugoslaviji od osvoboditve do danes dosegli pomembne uspehe v organizaciji sluzbe za zdravstveno zaseito mater, otrok in mladine, je V letu 1954 ob strokovni babiski ali zdravniski pomoei rodilo sarno 55,6% zena. Z zdravstveno zaseito preko dispanzerjev je zajetih skupno 32,7% nose- eih zena, 46,5 % otrok od 0-7 let in 23,9 % otrok in mladine v solski starostni dobi. Te stevilke kazejo, da je treba se nadalje odpirati ustanove za zdrav- stveno zaseito zena, otrok in mladine, vse dokler ne bo preko ustreznega dispanzerja v komuni zdravstveno zaseitena sleherna zena, sleherni otrok in sleherni mladinec. Od tega bo odvisno ne Ie zdravje, ampak tudi zivljenje desettisoeev nasih otrok, ki jih z nekoliko vee prizadevnosti lahko resimo tudi ob sedanjih pogojih na,sega socialno-etkonomskega in kulturnega zivljenja. n.a toplota je v zdravju in :im vee se stva,rja telesne lj v telesu Qkvarjeno, tern ino med boleznijo stalno ega otrokaOsnovr Vroeina je izraz v bolezni za vso de: toplote in eim bolj jE bolj se dvigne vroei meriti. Pri merjenju vroeine otrokom delamo veekrat tudi napake. Predvsem pa mora toplomer biti v redu. Otroku merimo vroeino po navadi v crevesu, Iahko pa tudi pod pazduho ali v ustih. a) Merjenje v crevesu. eim mlajsi je otrok, tern bolj kaze meriti vroeino verevesu. Otrok Iezi na hrbtu, primemo ga za nQge in mu jih dvignemo kvisku. Ce je veeji, jih Iahko v kolenih vzdigne tako, da se na podplate, ki jih je pritegnil k sebi, opre. Lahko pa tudi polozimo otroka na bok, pri tem sk,rei noge v koleilih, za katera ga lahko z enG roko primemo, ee je nemiren. Nato poiSeemo crevesno odprtino tako, da jo tudi vidimo. Nikoli ne smemo toplo- mera vtikati na slepQ, zlasti ne pri deklicah, ker Iahko oskodujemo Crevo, presredek in tudi spolovilo. Pri merjenju v erevesu moramo paziti tudi, ,claima otrok - prazno da'nko. V morebitnem iblatu je namree torplina zaradi gnilobnih dogajanj visja kakor obieajno, pa utegnemo rpd merjenju priti do nepravilnih izsledkov. b) Merjenje pod pazduho. Pri veejih otrocih in mirnejsih manjsih otrocih Iahko merimo vroeino tudi pod pazduho. 60 Ce.prav sma v Jugces dasegli pamembne uspehe v arganizaciji sh ter, atrok in mladine, je v letu 1954 ab straka JCi rodila sarna 55,6% zena. Z zdravstvena zase h skupna 32,7% nase- eih zena, 46,5% otrak ad dine v salski starastni dabi. Te stevilke kazeja, ti ustanove za zdrav- stvena zaseita zena, atTI ba preka ustreznega dispanzerja v komuni z zena, sleherni atrak in sleherni mladinec. Od ampak tudi zivljenje desettisaeev· nasih atrak, levnasti lahka resima tudi ab sedanjih pagajih nasega sacialna-ekanamskega in kulturnega zivljenja. Osnovno opazovanje bolnega otroka Dr. Mar i j A v c i n (Konec) 2. Vrocina Vraeina je izraz otrokove telesne taplate. Telesna taplata je v zdravju in v balezni za vsa dejavnast telesa izredna vazna. Cim vee se stva,rja telesne taplate in eim balj je uravnavanje tOiplatnih dagajanj v telesu okvarjena, tern balj se dvigne vroeina. Zaradi tega morama vraCina med baleznija stalna meriti. Pri merjenju vraeine otrokam delama veekrat tudi napake. Predvsem pa mora taplamer biti v redu. Otroku merima vroCino ;pa navadi v c.revesu, lahko pa tudi pad pazduho ali v ustih. a) Merjenje v crevesu. Cim mlajsi je otrok, tern bolj kaze meriti vroCino verevesu. Otrok lezi na hrbtu, primemo ga za nage in mll jih dvignemo kvisku. Ce je veeji, jih lahko v kolenih vzdigne tako, da se na podplate, ki jih je pritegnil k sebi, opre. Lahko pa tudi polozimo otroka na bok, pri tem skrei noge v koleilih, za katera ga lahko z ena roko primemo, ee je nemiren. Nata poLSeemoerevesna odprtina tako, da ja tudi vidimo. Nikoli ne smema toplo- meTa vtikati na slepo, zlastine pri deklicah, ker lahko askodujemo crevo, presredek in tudi spolovila. Pri merjenju v erevesu morama paziti tudi, ,qa ima otrok - prazno danka. V morebitnem iblatu je namree toplina zaradi gnilobnih dogajanj visja kakor obieajna, pa utegnema plt'i merjenju priti do nepravilnih izsledkov. b) Merjenje pod pazduho. Pri veejih otracih in mirnejsih manjsih otrocih lahko merimo vroeino tudi pod pazduha. 60 e) Merjenje v ustih. Vcasih moram'O v:roeHlo meriti tudi v ustih, ce je otrok n. pro ranjen ali povit ali ce ga tezko premikamo, n. pr. pri opeklinah ali kakih drugih poskodbah, vnetju sklep'Ov, hudih srcnih boleznih itd. Toplomer za me:rjenje v ustih je posebne vr;ste. Po narvadi je drobnejsi in krajsi ter z zivosreibrno buncico' na koneu. Z istim t'OpJomer'Omseveda merimo vedno na isti nacm. Vrocino merimo vedno pred jedjo, ker p'O jedi se med prebavo telesna toplina ze sama !po sebi zvisa. Tudi se mora otrok, zlastice je zivcen, pred merjenjem umiriti. Razen tega med merjenjem ali neposredno prej ne sme imeti v postelji ali ob sebi kakih og,revalnih priprav (grelnih blazin ali posod) ali biti premocna zaodet. Obicajno imaj'O otroei temperaturo med 36,5°C in 37,5°C, ce jo merimo v ,crevesu. Govorim'O pa a nizki vrocini, ce znasa toplina 37,5 do 38°C, 0 visoki vrocini !pri 38 do 39°C, zelo 'visoki vracini pa pri toplini preko 39°C. Ce nam topliOmer pokaze pri otroku toplino pod 36°C, tedaj pravimo, da je nizja iOd'Obi'cajne telelsne t'Opline ali da je atr'Ok prefirl, ke:r stvarja premalo telesne toplote ali pa je taplote oddal prevec, n. pro nedonosencek, otrok s suho grizo, zmrznjenee itd. Vrocina'se v izjemnih primerih lahko povzpne tudi do '41,5°C, ce pa to znacko preseze, otrok po navadi umre. Pri daljcasa ibolnem otroku si skrbno zapisujemo njegovo vrocino, se boljse pa je, da si v ta' namen napravimo tako imenovani temperaturni list. V:rocino merim'O najmanj dvakrat dnevn'O, zjutraj in zvecer. Dobra pa je, da jo zlasti v nejasnih primerihbolezni merimo tudi stirikrat dnevno, t'Oje: zjutraj pred zajtrkom, dop;oldne ob 11. uri, p'Opoldne ob 16. uri in z'vecer od20-20,30 ure. Na »tempe,raturni list« vpisujem'0 tudi vsa zdravila, ki smo jih dali 'Otroku,'hrano, ki jo je dobival, utrip sre'a, kaselj, bruhanje, blato itd. Oznacujemo tudi vse posebne postopke in posege ter storitve v bolezni: abkladke, klistire, injekcije. Na ta nacin smo si 'Ootr'Okovi bolezni napravili nekakSno za aci dokaj pregledno risbo, ki dobro sluzi nadz.orstvu nad otrokovo boleznijo tudi dorna. V bolnisnieah pa je temperaturni list 'Obvezenzdravstveni dokument. 3. Dihanje Dihanje in spremembe v dihanju sa v poteku otrokove bolezni izredno vazne. Zato jim moramo p'0svecati vso pozo.rnost in jih budno opazovati. Najprej opazujemo, kako p a gas t n 0 je ot:rokovo dihanje, nato enakomer- nost in gl'Obino njegovega dihanja in marebitne avire pri dihanju.Ze pa navadi dihaj'O 'atraei balj ali manj p'0gosta, glede na star'Ost, rast in razvoj ter udejstvovanje. Novorojencek dihne 50 da 60-krat na minuto, dojencek 'Okolisestih meseeev 30 do 50-krat, manjsi 'Otrok ad 30 do 40-k,rat, vecji otrok 20 do 30-krat, odrasli pa 16 dp 18-krat. Seveda se stevil'0 dihljajev poVeca pri delu in naparu ter zlasti pri boleznih, pri katerih se pojavi vracina ali pa se dihalna pavtsina pljuc na kakrsen koli naCin zmanjsa. Za koliko je to stevila vecje' od navede'llih, je odvisn'O od tega, kaksno je del'O, kaksen je napor in kolikocasa traja, kaksna je 'Ovira dihanja in kaksna je tudi utruje- nost, v boleznitudi vrocina, vedna pa tudi zunanja temperatu:t:a zraka. 'Vro- cina to'rej ze sama po sebi paspesuje dihanje. Zato torej neki doloceni vraNni 61' ustreza neko doloceno vecJe stevilo dihljajev v casovni enoti. Torej sta vrocirla in dihanje v neki zvezi. Poleg pogostnasti opazujemo pri dihanju tudi en a k am ern '0 s t ozi- rama nee n a k a mer nos t, ker utegne namrec dihanje biti zdaj pospeseno, _ zdaj zavrto ali pa za kaksne krajse presledke vcasih tudi povsem ?astane. P,rav tako opazujemo tudi g lob ina dihanja. Dihanje je lahko povsem po- vrsno, tako da kamaj opazimo premikanje prsnega kosa, lahlw··pa je jako globoka, tako da se prsni kos boci in plosci do skrajnih meja. Pri tern diha otrok z vsemi pomoznimi dihalnimi misicami, dviga in vpoteza se mu tudi zgo,rnji predel trebuha. Ni pa potrebno, da bi dihljaji bili vedno enako glo- boki ali vedno enako pavrSni. P,ri raznih boleznih,zlasti boleznih na dihalih, se globina dihanja pagosto menja, kar je lahko vazen znak za presojo in raz-' poznava bolezni. Opazujemo tudi, ce je dihanje a v i I' a n 0 ali ne. Ce ima otrok nahod ali pa ga pri dihanju ovira kaj drugega v nosu in helu, n. pl'. tujek v nosnici, veliki mandeljni, zlasti pa mocno povecana zrelnica itd., tedaj name- sto sk'Ozi nos diha skozi usta, kar seveda ni pravilno. VendaI' pri odprtih ustih ne slisimo, ee otrok ne spi, nekega posebnega hrkanja, smrcanja ali zaganja. Ce pa otr,oku usta zapremo, bomo slisali, kako je dihanje skozi nos ovirano. Zdrarv otrok mora torej dihati skozi nos, vsaj kadar miruje ali pri zmernem naparu. C~ pa nam diha skozi usta, moramo oviro paiskati in jo tudi odstraniti. Ni namrec vseeno, ee otrak vdihava v dusnike in pljuca bolj ali manj hIaden zrak kar naravnost, ne da bi se v nosu nekoliko ogrel in deloma tudi precistiL Ce pa je dihanje ovirano v nizjih predelih dihalnih pati, ta je v grlu samem, v sapniku, v dusnikih, n. PI'. zaradi vnetja glasilk, vnetja sluznice grla, zaradi kakega tujka v grl.u, 0'. PI'. kovanca, arehovega jedrca, kroglice, gumba, risalnega zebljicka itd., potem slisimo oviro zlasti v casu vdiha, ko zrak s tezava polzi mimo napake.· Lahko pa ima otrok tudi galso ali pavecan prizeljc, prav. taka mocno povecane watne bezgavke, ki avirajo dihanje v nizjih predelih dihalnih poti. Zlasti pa na glasilkah in pod njimi ne smemo prezreti davice, ki se kaze v takem oviranem dihanju. Glasu, ki ga slisimo, pravimo siganje (stridor). Ce je dihanjeovirano vse globljih predelih dihalnih rpoti,zlasti v dus- nikih, potem po navadi slisimo poleg dihanja - pri vdihu mocneje kakor pri izdihu - se h I' 0 pen j e, ki je lahko najrazlicnejse prirode. Slisimo ga kot piskajoce, ~ozljajoce, hrescece, zagajoce hropenje itd. Ce oib prsni kas pritisnemo dIan, lahko takSno hropenje tudi otipljemo, z usesom ga slisimo. Vsekakor je pri oviranem dihanju vecja ali manjsa s tis ka z a z r a k. Otrok se bori' zanj inza kisik v njem.Na borbo za kisik sklep'amo pri v d i h u zlastipa Vipotezanju medrebrnih prostorov, jamic pad prsnico ter jamic pod k Ij u 'cn i ca min a dn jim a. Poleg tega pa lahko vidimo tudi povsod tam, kjer se otI'ok boriza zra,k,da diha z nozdrvmi, to, jeda dela s svajimi nosnicami pri dihanju podobno kot zajcek - da jihsiri in ozi. To dihanje z nozdrvmi nas ze samo po sebi opozarja na zmanjsano dihalno povr- sino in stem na resno stisko za zrak. Tudi. k a s e I j .lahko ovira dihanje in ga zacasno tudi prekinja. Kaselj nastaja zaradi drazljajev, ki jih na sluznicah dihalnih pati povzrocajo razne snovl,ee zaidejo vanje ali pa se na njih kopieijo in zadr~ujejo. Tako n. pr. vdih prahu; jedkih plinov, prehladnega zraka itd., nadalje kopieenje sluzi pri katarjih na sluzniei dihal, razni tujki, ki zaidejo na sluzniee, n. pr. kadar se otroku »z'aleti«. Vse to drazi dihalno sluznieo na kaselj. Najveekrat pa opa- zujemo pri otrocih kaselj zaradi vnetja sluznie pri raznih prehladih, katarjih sapnika in dusnikov ter raznih vrstah pljueniee in pri vnetj;ih rehrne mrene. Zlasti piridojenekih pa ugotovimo kaselj tudi privnetju srednjih uses. Vnetje srednjega usesa, ki prehaja deloma tudi na sluhO'vod, namree do vzdraznega mesta za kaselj. Po svojem znaeaju je kaselj lahko dokaj razlieen. Po navadi loeimo pri, otroeih 4 glavne vrste kaslja: a) suhi kaselj, ki ga spremlja veeinoma veeja ali manjsa hripavost in obeutek praskanja v grlu in sapniku. Vzrok s6 mu suhi, lepljivi in nenadni katarji na sluznici dihal, otrok se Ie s tezavo odkaslja; b) vlazni kaselj, ki ga povzroeajo vlazni katarji dihal. Znaeilno je, da otrok izkaslja mnogo sluzastega izloeka, ki je prozoren ali moten, brezbarven ali siv, rumenkast, rjav,kast ali zelenkast; e) kaselj brez glasu je znaeilen za davieo, ker so glasilke debele in pokrite z ohlogami, otrok ne more govoriti, kaselj je lajajoe in zelo mueen, otrok lahko izkaslja sivkaste kepe okvarjene sluzniee, na kateri so se nabrale tvorbe (membrane); e) dvoglasni kaselj,zakaterega je znaeilno, da ima poleg osnovnega hri- pavega glasu se drug, zvoenejsi, skorajda kovinski in viSji glas. Tak kaselj je znaeile'll za poveeane pljuene· bezgavke, zlasti tuberkulozne prirode. Poleg teh glavnih vrst kaslja jih poznamose nekaj, ki pomagajo pri raz- poznavi bolezni. Vazno pa je, da smo pozorni vsaj na navedene vrste kaslja. Pri razlienih vrstah kaslja opazujemo veeinoma tudi vee ali manj izdaten in po svoji sestavi razlieen i z m e e e k. Presojamo ga po barvi, mnozini, sesta'vi in duhu. Izmeeek je lahko siv, rumen, zelenkast, rjavkast, lahko pa je tudi povsem hrez barye in prozoren. Po mnoziiIi je lahko obile'll, lahko ga je paCisto malo ali sploh nie. Po svoji sestavi je lahko sluzast, krvav, gnojen, penast, lepljiv, zidek. Po duhu je lahko osladno disee, smrdee ali pa je brez duha. Vazno je torej, da otrokov izmeeek opazujemo in na njegove lastnosti opozorimo. Potrebno je, da ga v zaprti stekleni posodici shranimo, pokazemo in poSljemo 'lla nadalj'llje preglede (sestava, bakterije, bioloski poizkus itd.). Ko se otrok s kailljem znebi izmeeka, se zaeasno znebi tudi ovire dihanja, tako da zadiha laze in globlje, mirneje in z manjsim naporom. 4. Bilo (utrip zile, zila) Bno (utrip zile ali zila) je iz'raz za sreno dejavnost in stanje oZilja. Zaradi tega lahko presojamo po utripu zile ti,ste bolezni, ki oskodujejo sree in priza- denejo tudi ozilje ali oboje, skratka, ki kvarnovplivajo na obtoeHa. Da si predoCimo delovanje obtoeil pri otroku, je dobroj ee opazujemo najprej sreni predel na levi strani p(['snega kosa. Pogledamo in otipamo, kako bije srce: moeno ali slabo, redno ali neredno, slabotno, komaj z:iznavno itd. Nato sele pricnemo opazovati in presojati bilo. 63 Ko smo otroka pravilno prijeli za roko (zilo odvodnko nad senci, vratom itd.) in razloeno zaeutili utrip zile, potem prienemo opazovati lastnosti bila. Pazimo na pogostnost, enakomemost in kakovost zilnega utripa. a) Pogostnost hila (frekvenca) je v nekaterih starostnih razdobjih otlroka 'razliena ze po naravi. Pri navorojencku utripne srce in stem tudi zila pri- blizno 120 do l40-krat v minuti. Pri dajenekih in otrocih do prvega leta 100 do 120-krrat v minuti, pri malih otrodh 90 do 100-krat, pri veejih pa 80 do 90-krat. Pogostnejse hila srecujemo zlasti pri vroeinskih boleznih. Vsako naslednjo stopinjo VToCinese bilo pri,otroku poveea za 10 do 15 utripov na minuto od stevila,obieajnega za doloeeno starost. Pogostnejse bilo opazamo tudi takrat, ko so obtoeila iz kater~h koli vzrokov toliko prizadeta, da z obieajnim stevi- lorn srenih udarcev ne zmagujejo vee svojega del a in mora srce udariti vee- krat,ee hoee zadostiti potrebam telesa po krrvi in kisiku. Zlasti pri ot'roku spesijo 'stevilo srenih utripov tudi st,rah, veselje ali dusevne napetosti. Manj pogostno bilo, kot bi ga po navadi pricakovali v doloeeni starosti, najdemo pri raznih vrstah zlatenic, zlasti pa pri boleznih, pri katelTih je povisan tlak v " lohanji, kakor so razna vnetja mozganskih mren, mozganske krvavitve, mozgan- ske poskodbe itd. b) Enakomernost hila (ritem) je izraz za enakomernost v utripanju srca. Posamezni utripi 6i v zdravju sledijo v enakomernih presledkih. Lahko pa srce utripa tako, da sta si dva utripa bliZja, tretji pa sledi dalj.semu presledku. Nepravilno in neenakomerno bilo nam da torej slutiti bolj ali manj resna obolenja srca. Manj neenakomeren sreni utrip pa najdemo pri nekaterih otrocih tudi pri dihanju, zlasti med glohljim vdihom je utrip srca in stem tudi bilo - neenakomerno. c) Kakovost hila (kvaliteta) je izredno vazna. Govorimo 0 drobnem, nitki podobnem bilu, nadalje 0 majhnem in komaj zaznavnembilu, 0 moenem in udarjajoeem bilu, trdem in mehkem, visokem in nizkem. Stem presojamo, v kaksnem stanju je ozilje in tudi koliksna koliCina krvi polje po ozilju. Drobno ali majhno bilo najdemo zlasti pri nalezljivi:h !boleznih, tudi pri otroskih boleznih, zlasti skrlatinki in davici, kjer je pogosto prizadeta srena misica In je ozilje okvarjeno. Pll. tudi pri moenejsih krvavitvah in pri izgubah tekocine iz telesa (izsusenje za!Tadipogostnih, tekoeih drisk, moeno hruhanje itd.) dobimo drohno ali celo nitkasto hilo. 5. Teza in rast Opazovanje otrokove teze in rasti je v casu bolezni nujno potrehno. Ze zdravegaotroka moramo redno tehtati in meriti, zlasti pri dojenekih in malih otrocih pa je me:rjenje in tehtanje v holezni eno izmed temeljnih opazovanj. Zdrav otrok stalno raste, se razvija in pridohiva tezo. Ce to pridobivanje zastane, potem verno, da je holezensko dogajanje ze toliko oskqdovalo otro- :kovo p!Tesnov,o,da telo usmerja vso dejavnost drugam - v borbo z boleznijo in da za rast in razvoj .nima potrebnih zalog. S tehtnico in merilom lahko torej ugotovimo skodo, ki jo je utrpelo otrokovo telo. Ce je balan novorojeneek in mlajsi dojeneek, zlasti pa nedonosencek, mo,ramo otroka tehtati vsak dan in meriti vsaj vsak teden; ee je bolan sta- 64 rejsi doj€!ncek, ga tehtamo na 2 do 3 dni in merimo na 2 do 3 tedne; ce je bolan mali otrok, ga tehtamo tedensko in merimo na 3 do 4 tedne. Cim starejsi je otrok, tem bolj neenakomerno raste v dolZino in sirino. Nekated otroci spomladi in poleti rastejo bolj v viSino, kot se redijo, na jesen in na zimo pa se lahko bolj debelijo in okroglijo, kakor rastejo. VendaI' moramo zlasti pri dolgotrajnih boleznih tudi J>['iveejih otrocih stalno bedeti nad nji- hovo tezo in dolZino. Zlasti moramo biti pozorni na tezo pri tistih boleznih, ki oskodujejo presno:vo in.obtok vode po telesu, tako predvsem piri boleznih ledvic, kjer se voda kopici v telesu, ali pa pri boleznih, kjer otrok izgublja prevee vode, n. pl'. pri hudih erevesnih katarjih. Tudi pri dolgotrajnih bolez- nih, ki zahtevajo od telesa mnogo napora, kot so tuberkuloza, revmatizem in druge dolgotrajne bolezni itd., budno pazimo na tezo in rast. Vedeti moramo, da je teza pri enih otrocih bolj majava kako!r pri drugih. Socni, napeti, eksudativni otroci, katerih podkozje je na otip testenasto, bolj nihajo v tezi kot pa jedri in togi, mi,sieasti otroci. Izredno hitro pddobivajo v tezi in se po kaksni, zlasti nenadni bolezni nepricakovano hitro popravljajo. Porasta v tezi ne presojamo samo glede na otrokovo staro,st. Upostevamo vedno tudi dolzino otroka, pa tezo in dolzino primerjamo z njegovo starostjo, ker med tezo in visino je pri zdravem otroku neka doloeena zveznost. 6. Koza Zlasti opazujemo v bo'lezni tudi otrokovo kozo. 1z koze lahko citamo marsikaj,ee se v tem izurima. Napeta, gladka in eista koza brez izp,tiseajev, z jedrim podkozjem rozna- tega nadiha in mo~da malo ogorela je znak zdravja in dobrega poeutja. Uvela koza z upadlim podkozjem pa je znak sla1;:Jeprehranitve otrokovega telesa, bodisi zaradi bolezni, ki okvari presnovo, bodisi zaradi presnovnih motenj, ki so jim vzrok prebavne motnje. Najrazlicnejsi izpuseaji na kozi pa nam pomagajo ugatoviti bodisi bolezen sarno, zlasti na primer nekatere nalezljive »otroske« bolezni z vee ali manj znaeilnimi izpuscaji, ali pa nam povedo, da je otrokova splosna odpornost padla, n. PI'. tvoravost, razna gnojenja podkozja, kot so sen (erisipel), veeja ali manjsa ploskovna gnojna vnetja (flegmone) itd. Pray tako nam razni izpu- seaji (urtikarija) itd. pomagajo ugotoviti otrokavo prirodo in. naein, kako odgovarja nekemu povzroCitelju bolezni, n. ,PI'.hrupni pojavi na vbrizganje zi- valskega serum a vobliki serumske bolezni itd. Za:radi vsega tega moramo kozo zelo budno preisko:vati, da na njej zasledimo znake ali soznake bolezni ali pa dokaze pose1bneotrokove prirode, ki bolezen lahko prikJroji po svoje. Kozo pregledamo in opazujemo pray vso. Zlasti pa smo pozorni na obraz, na predelc koze za usesi, na vratu, v vseh pregibih in na trebuhu. Ne smemo pa pozabiti tudi na ostale dele telesa, to je lasisce, kjer vidimo lahko najraz- licnejse spremembe, ki so veasih za ugoto:vitev bolezni izredno vazne. . Otr,ok mora biti tudi med boleznijo Ciste koze, umit in skopan. V pri- eetku bolezni moramo odstraniti vso umazanijo z njegove koze, ee ze ni bil eist, ko ga je bolezen zatelda. Tako. bo laze preboleval bolezen, zlasti pa pre- stajal vrocino, ke:r se bo lahko izdatno patil. V teku bolezni same pa ga mOTamostalno umivati in tudi skopati,ce nam to dovoli bolezen. 65 7. Sluznice V bolezni mOramo opazovati tudi otrokove sluznice, tako na aeeh, v nosu inzlasti v ustih, pri deklicah pa tudi na spolovilu. Na oceh pregledujemo veznico vek in zrkla. S prstO'm nalahno potegnemo spodnjo veko navzdol in pagledamo, kaksna je veznica. Opazujemo, kaksne barye je, kako je prekrvljena, j.{akoje napeta, ali je nabrekla in ee ima morda kaj gnojnih ali sluzastih iz1:ockov.Pogledamo tudi,ee je vneta samo na veki ali pa je vneta tudi Itam, kjer veznica prehaja na zrklo in sega vnetje vse dO' rozenice. Na ta naein lahkosklepamo na prirodo vnetja, n. pl'. zaradi okuzbe, influence, ospic, norie, skTofuloze, gonoreje itd. Tezko je pa razpoznavati pri- rodo bolezni samo iz sprememb na veznicah. Iskati je treba osnovno balezen in tudi v tej smeri odrediti zdravljenje, n. pl'. protituberkulozno zdravljenje pri skrofuloznih spremembah na oeeh itd. V nosu pregledujemo sluznico tako, da apazujemo sluznico v notranjosti nosnic, kakSna je,ee je vneta in kaj izloea, se pravi, kaj je v nosnicah ali 'kaj prihaja iz njih: krasta, .gnoj, sluz, kri, z1dek, Tumen, siv, brezbarven izloeek itd. Te sestavine izloeka so lahko pomesane med seboj. Po njihovi sestavi lahko sklepamo na prirodo bolezni, zlasti pa na razne poskodbe na glavi in v nosu samem. Tako imamo vee ali manj znaeilen izcedek iz nosa pri raznih prebladih, gnojnem vnetju obnosnih votlin, davici v nosu, pri poskodbah lobanjskih kosti v dnu 100banje,poskodbah koscic v nosnem korenu, raznih tujkih v nosu itd. Razumljivo pa je, da ne smemo z nieimer bezati v nO's,zlasti pa ne smemo na nespreten in okoren naein brez ~ravilnih pripomockov bezati iz nosnic raznih tujkov, ker jih z nespTetnim ravnanjem spravimo se glohlje v nosno votlino, tako da se zagozdi med koseice v nosu. Stem otroku se bolj ogrozamo zdravje, kakor je ze. Vse to je stvar zdravnika. V ustih in zrelu moramo opazovati sluznico pri otroku vedno, ee Ie posu- mimo, da je otrok bolan. Nekaterim O'trokom je tezko odpreti usta in tudi ee jih odpremo, je laze gledati kot videti. Dasi je vcasihbogatih sprememb na sluznici jezika, ust in zrela na pretek, jih vendarle lahko spregledamo, ee nismo opazo'Vanja vajeni. Ce nam otrok pri tern .se nagaja, je stvar se tezja. Za pregled ust in zrela pripravimo malega otroka in dojeneka takole: bliznji osebi ga darno v naroeje, pomagae da otrakove noge med svoja kolena, z levico pri~ obe njegovi roki in ju drZiotroku na tre:buhu, z desnico pa prime otroka za eelo in njegovo glavo tesno nasloni na svoje prsi. Ce pregle- duje otroku usta zdravnik, prime sestra otroka, kakor· je opisano. Preden pa zaenemo pregledovati notranjost ustne votline, opazujemo najprej otrokove ustnice. Kakiina je njihova barva, dali so socne ali suhe, razpokane, pokrite z mehureki ali krastami, ali je med njimi kaksna snov, sluz, kri, gnoj itd. Opzujemo tudi ustne kote,ee so eisti in ee niso vneti. Vzamemo lopatico za pregled ust (ko'Vinsko, iz plastiene mase ali leseno), lahko tudi veejo zlico, ki imagladek, ploseat in zaobljen roeaj. Najprej pregledamo sluznico obeh usten, spodnje in zgornje, tako da z okroglino rocaja ali lopatico nalahno odtegnemo ustne od dlesen in zob. Iseemo spremembe zlasti tam, kjer Isluznica usten prehaja v dlesne, in na sluznici dlesen samih. Iscemo spremembe tudi na zobnem mesu inna zobeh samih. Nato gremo z rocajemzlice med zobmi, preko jezika v globino, dokler ne 66 zadenemo ob prednjo steno zrela. Takrat nam otrok sam in na siroko odJpre usta in torej ni treba nobene surove sile, da mu odpremo usta. Otroku gre na bruhanje, vendar ne more bruhati, ee mu se nekajcasa poddimo zlieo v ustih. Preden pa tocneje pregledamo jezik, usta in helo, poduhamo, kako disi otroku iz ust: jedko, gnilobno, nevsecno. Tudi duh je vazen za razpoznavo nekaterih bolezni, n. pro daviee, gnojnih angin, abs~esov itd. Pritisnemo se jezik na ko,renu lahno navzdol, pregledamo se mali jezicek, zrelne loke, man- deljne, zrelo in ko potegnemo roeaj nekoliko nazaj, se koren jezika. Ko se otrok nekoliko opomore, pazljivo pregledamose sluznieo na notranji strani lie. Opazujemo barvo, socnost, prekrvljenost, zlasti pa iseemo na njej razne izpuscaje.' Nato opazujemo jezik. Gledamo njegove koniee, njegova robova, hrbtisee in koren. Iscemo sprememb v barvi, gradbi, vlaznosti, oblozenosti. Pogosto vidimo, da je konica rdeca, pray tako socrdeci robovi, jezikovo hrbtisce in koren pa sta moeno oblozena. Koniea je lahko povsem gladka ali pa je podobna malini. Jezilwv koren pa lahko kaze mocne bradavicaste izbokline. Oblozenost jezika je lahko razlicna. Sloj, s katerim je jezik oblozen, je lahko razlieno debel in razlicne barye: siv,sivorumen, rjav, skorajda ern, socen, pa tudi izsusen in razpokan. Spremembe na jeziku nam vcasih omogocijo bolezen razpoznati. Malinast jezik n. pro je znak zaskrlatinko, rjav in suh jezik je veasihznak za tifus, oblozen jezik za pcrebavne motnje itd. Vsekakor nam pa spremembe na jeziku v dobrsni meri omogocajo, da zlasti pri prebavnih in vrocinskih bolezriih opazimo kakI'sno koli poslabsanje ali zboljsanje otrokovega stanja. Cist jezik nam je znak, da se otroku vraea zdravje. Ko smo si na sluznici v ustni votlini ogledali vse doslej omenjeno, se ozremo se na sluznieo trdega in mehkega neba. Tudi tu opazujemo prekrv- ljenost, ba,rvo, iz,pu:s'caje,oblozenost, socnost in druge spremembe. Nato pregledamo zrelne loke ter mali jezicek. Opazujemo, ee sta oba loka some-rna in ce ni kateri izmed njiju kaj bolj izbocen; sieer na njihovi sluzniei LScemoistih sprememb kot drugod v ustih. Vso pozornost moramo posvetiti mandeljnom. Gledamo, kako so veliki, kaksna je njihova povrisina,da li je ravna ali razbrazdana, socna in prekrvljena, vlazna ali suha. Zlasti pa iscemo gnojno vsebino, tako v brazdah mandeljnov kakor v njihovih luknjieah. Nikakor pa ne smemo prezreti raznih oblog na povrsini mandeljnov, ki se nam kazejo v' obliki bolj ali manj debelih koz (membran) in jih s povrsine mandeljnov vcasih z lahkoto odstranimo, vcasih pa pray tezko' ali pa sploh ne. Obloge, ki so dobro pritrjene na povrSje man~ deljnov, so znacilne za davieo, ki hi jo bilo usodno prezreti. Gnojnecepke v luknjieah in brazdah mandeljnov pa 'vidimo pri gnojnih anginah, zrelni loki so nesomernoizbocimi pri abseesih ob mandeljnih. Koncno opazujemo se zadnjo stran zrela iri njegovo k nam obrnjeno steno, ce je mo["da otekla, rdeca, izbocena, razen tega pogledamo tudi, kaj se eedi po njej, morda sluzast, morda gnojen izeedek iz zrelnega krova, kjer je zrelniea, katere pa ne vidimo. Zrelniea ali »tretji mandelj« je namrec pray tako lahko spremenjen, kot sta mandeljna med helnima lokoma. Us-ta so v bolezni veliki atlant, iz katerega lahko marsikaj preberemo inzvemo. Seveda pa se mo:ramo privaditi tej umetnosti, nauciti se moramo 67 pregledovati, gledati in - videti, potem sele presojati bolezenske spremembe in razpoznavati bolezni. DolZnost vodilnih sester po otraskih kolektivih je, da vsako jutro vsem otrokam, preden jih pustijo v ustanovo, pregledaja usta in zrelo in da tiste, pri katerihopazijo bolezenske spremembe, zacasno izloeijo iz otroske skupnosti. Morajo jih predati zdravniku, da dokoneno presodi, ali sa spremembe kuznega 'znaeaja ali pa take, da se lahko otroci se nadalje druzijo z vrstniki. Pregled ust in zrela, ki pray gatava ni prijeten za atroka, prihranimo bolj za nazadnje 'in za takrat, ka smo si ze pridabili atrakovo zaupanje in se z njim seznanili in sPQprijateljili. Tudi ee je atrak v zdravju dabra vzgajen, predan in sodelujoe, ne bo vedno tak tudi takrat, .kadar je vraeieen ali huda balan in ze zaradi tega yes nebagljen in raz:rvan. Ravno pri pregledu Zrela lahka dakazem'O,kaka znama z atrakam ravnati - tudi v balezni. Na spolovilu apazujemo sluzniea zlasti pri deklieah, pd deOkih lahka pre- gledama ,tudi natranja stran kaziee na spalavilu, kolikor ja marema preganiti navzad, in Ipa sluzniea pri adprtini seene eevi. Pri deklieah nalahna razpnema sramne ustne in gledama prekrvljenast sluznice, izlaeke, marebitne izpuseaje (n. pr. pri '!l!aricah),vnetje in sledave drazenja, ki jih najdema, kadar zaidejo v spalavilaerevesni zajedavci, nadalje, kadar neprav~lna sestavljeni sec zaide v spolavilo in se tad razkraja, kadar se atrak zaradi srbeza in drugih vzrakav samaskruni itd. Pri deekih pategnema kaziea naglavieu spalavila nalahno navzdol, seveda ee gre zlahka, ker veasih je z glavieem zraseena se do. 2. leta ali eela dlje. Skusama ugataviti sliene spremembe, kot sma jih amenili pri deklieah. Vendar, zlasti pri deeku, V veeini primerav ta ni patrebna. Opazu- jema tudi 'Odprtina seenega izvadila, da li je vneta, rdeea, nabrekla in kaj marebiti prihaja iz nje. ' Tudi pri pregledavanju spalavila mo.rama biti zlasti pri veejih atraeih zelo previdni, pa tudi olikani in nikakor ne smemo prezreti pravilne mere njihavega mladega sramU. 8. Boleeine Opazavanje boleein pri atro.ku je vsekakar velika vesema. Opazavanje baleein je tern tezje,eim mlajsi je otrak. Pri dajeneku na primer po navadi vedna mislima; da je vsak jak izraz boleeine, vendar je jak v najneznejsi starasti lahka tudi izraz gladu, neugadja kakrsne koli prirade, strahu itd. Buden opazavalec, zlasti oseba, ki je stalna ob atraku, spazna ze vsako, tudi majhna spremembo v znaeaju njegovega jaka. Razlikuje, kdaj se atrak jezna- rita dere ali v gladu poj'Oka,va,v neugadju vresei ali v boleeini veka. Vendar sa taka opazovanja vee ali manj izrazasebne damiselnasti in prava zdravniSka razpoznavo dostikrat motijo. Ce jih mati zdravniku prevee vsiljuje, iahka zdravnika cela prematija, da v svojem sklepanju ne pride da pravilne raz- paznave. Z rastja in Ta'zvajempa se pri otroku razvije in oddeli abeutek za baleeino ad splosnega abeutka neugadja. Otroku se izoblikuje pajem' a boleeini, vendar izprva se ne laci, da ga nekaj, n. pr. peee, kga, tisCi, kljuje, zvija itd. Tudi pO'navadi ne ve, kje ravno ga kaj bali. (jim mlajsi je, tern balj asredotoei vsako baleeino pa navadi v trebuh, zanj se tudi prime, ee ga vprasama, kje ga bali. Semkaj nam pri bolaeinah, ki se javljaja pri pljuenici, dostikrat ravno 68 tako pokaze kakor, recimo, ptri vnetju srednjih uses, medtem ko mislimo - na vnetje slepiea. Tako se na otrokove navedbe ne moremo kaj prida zanesti. Ko pa otrok odrasea, se obeutek boleCine ze omeji na doloeeno mesto, kajti otrok ga ze zaznava in tudi ppkaze v tistem p:redelu telesa, kjer nastaja. Mnogokrat pa obeutek boleeine iz kraja, koder nastaja, n. pro vzdolZ zivcev ali organov, izzareva tudi v druge pre dele telesa, tako n. pl'. ledvieni ali seeni kamenci bolijo otroka ob koncu spolovila, vnetje~olenega sklepa v predelu kolena, vnetje zivca v stopalu pa zaradi ploske noge celo v zatilju itd. Pri presojanju in opazovanju otrokovih boleein moramo biti to,rej skrajno pre- vidni. Pogosto otrok boleeine tudi - glumi, da bi stem dosegel kak namen, n. Pl'. odlozitev kazni, pritegnitev pozornosti, oprostitev od solskega pouka itd. Vendar ne smemo otroka nikdar obsoditi, ne da bi se prej res dobro preprieali, da mu nie ni in da Ie glumi in ponareja boleeine. V vsakem primeru pa moramo opazovati: kje ima otrok boleeine in od kod izvirajo, kakSne so (neznatne, srednje ~ude, neznosne), ee se javljajo kar same ali mu jih povzroeamo z gibanjem ali pritiskanjem. Tudi je dobro, da se preprieamo, kaksnega znacaja sa boleeine: ali v obliki pritiska, trganja, rezanja, kljuvanja itd. Povsem stva'Tno skusamo opazovati boleeine pri otroku nekako takole: otrok lezi sproseeno p:red nami, z njim skusajmo dobiti stik in odvrniti njegovo pozornost drug am, da ne bo jokal ali da bo vsaj sledil nasim vprasanjem in pri preiskavi sodeloval. Nato ga s plosko dlanjo desne roke nezno primemo. na zatilju in mu glavico upognemo v tilniku navzpred. Opazujemo, ee ga je pri tern zabolelo v tilniku in ee je skreil noge v kolenih in jih pTitegnil k sebi, zlasti pa, ee se je upogibanju v tilniku U1piralin pokazal znak trdega vratu (opistotonus). Ko smo pregledali tilnik in -tu izkljueili boleeine, preidemo na usesa. Z jagodico kazalca, brez dolgega nohta, pritisnemo znova v sluhovod, tam, kjer nam droben rezenj s kozo pokrHega hrustanca str1i navzad v sluhovod. Zaeutimo drobno jamico inzadrzimo nekaj easa prst. To storimo na eni in drugi strani. Ta »pritisk na uho« nas lahko opozori na vnetje srednjega usesa. Otrok se zdrzne in milo zajoka, pri napredovalem vnetju tudi visoko' zacvili, veasih tudi jeee zakaslja. Z gibanjem glave se skusa otlrok izmuzniti neugodnemu obeutku. Ce mu pri tern opazujemo zenici, se bosta le-ti po navadi razsirili, ee otroka pritisk na uho zaboli. Nato otroKu s plosko roko, ki mora biti topla in suha, previdno pretip- ljemo trebuh ter sikusamo ugotoviti, ee je mehak ali trd, kjega na manjsi ali veeji pritisk zaboli,ee ga na:mree sploh zaboli, in kaksna je ta boleeina. Pozorni smo zlasti na predel v sredini desne spodnje eetrtine trebuha, kjelr po navadi lezi slepie. Tudi v predelu jeter (pod desnim rebrnim lokom) in mehurja (nad sramnim okostjem) iseemo boleeme. Zlasti pa ugotavljamo, ee otroka boli res trebuh (pri nalezljivih erevesnih' boleznih, vnetju trebusne mrene, motnjah v prehodnosti erevesja). V sklepih gibljemo v smereh in mejah njihove prirodne dejavnosti in gibljivosti. Previdni pa moramo biti zlasti pTi poskodbah otroka, ko se nam zdi, da imamo opravka s prelomom ;Kosti ali s poskodbo sklepa. Boleeino skusamo ugotoviti tudi tako, da otroku spreminjamo polozaj: lezeeega skusamo posaditi, iz lege na hrbtu ga skusamo obrniti na bok, zdaj v eno, zdaj v drugo strano Opazujemo tudi, ee otroka pri globljem dihanju kje zaboli. CIt Ce je na kozi ali pod njo kaksna sprememba, toda Ie, ee je kozna povrsina cela, jo s 'eisto roko previdno otipamo ter skusamo dognati,ee je kaj boleea. Vsa navedena opazovanja 0 boleeinah pri otroku pa so Ie nepopolna, vendar koristna,ee jih tolmaeimo zdravniku zlasti za obdobja, ko otroka sam ni videl. Opazovanje in dognanje boleein v tilniku, na usesih, v trehuhu, v sklepih, pri dihanju, na kozi in v podkozju itd. pripomore k pravilni zdravniSki razpoznavi. Vendar pa nise noben dokaz, ee otrok ne kaze boleCin, kadar ga preiskujemo, da boleein sploh ni imel ali da jih morda tudi ne ho imel v poteku in razvoju bolezni. Lahko pa otrok tudi ob dotiku nase roke kaze vse znake za boleeino: joka, izmika se, tozi, da ga boli, napenja misieje, 1m-cevito pridduje ude itd., pa dela to morda Ie iz strahu, preobeutljivosti, nevzgojenosti. Zato zahteva spoznavanje, ugotavljanje in presojanje boleein pri otroku iz'redne veseine. Vsekakor otrokova boleeina zaboli tudi stade, ki se jim otrok smili. Zato pogosto vidimo, da starsi na svojo Toko dajejo razlicne praske za olajsanje ali odstranHev bolecine, vcasih tudi uspavalne praske itd., da biotll'oku pac poma- gali. To napacno usmiljenje ima vcasih lahko kaj usodne posledice: spregleda se namrec boleeina, ki morda edina kaze na znaeaj in mesto holezni. Ce ze hoeemo otroku pomagati pred tocno zdravnisko razpoznavo, potem lahko boleei del telesa pregrevamo s suho toploto (topla vll'eaka, steklenica s toplo vodo, ter- mofor itd.). Ce pa ze damo sredstvo za olajsanje boleeine, naj ga bo res pray malo, nikoli pa ne sme hiti tako mocno, da hi otroku zameglilo zavest. Vsako sredstvo proti boleeinam in zdravilo za pomiritev je treba vpisati na tempe- raturni list in 'nanj opozoriti. 9. Izmecki in iztrebki Vedno se preprrcamo tudi 0 otrokovih izmeekih: v blatu, seeu, izpljunku. Najprej ugotovimo, kdaj je sel otrok v zadnjem casu na blato in ria vodo. Pri blatu gledamo sestavo, da li je blato kdo, mehko, tekoee in kaksne so pri- mesi hlata: gnoj, sluz, kri; pray tako opazujemo barvo: rjavo, crno, sivo, rdeco, zeleno itd, Zlasti opazujemo, ce so v blatu gliste in kaksne s,o. Piri seeu opazujemo bistrost, barvo, usedek. Usedek opazujemo zlasti, ko seeze nekaj easa stoji v posodi. Ce 'zdravnik odredi, tudi merimo celodnevno kolicino seca. Preprieamo se tudi, ali otroka' boli, kadar gre ha potrebo in ce morda seca ali blata zaradi boleCine ali iz katerega koli drugega vzroka ne zadduje. Za zdravnika shranimo otrokovo zadnje blato in vodo, preden ga pride pogledat. Seveda pa hranimo enD in drugo posebej. o izpljunkih smo govorili ze pri opisovanju raznih vrst kaslja. 10. Razgovor z otrokom Tudi z otrokom samim se moremo pogovoriti 0 njegovi bolezni. Veasih nam ze 3-letni otrok mnogo in hitro pove 0 svoji bolezni, veasih pa od solarja komajda dobi~o nekaj Ie delno uporabnih podatkov. Uspeh nasega' pogovora pa je odvisen od tega, kako se znamo z otrokom pogovoriti in kako si znamo pridobiti njegovo zaUJpanje. Seveda je vazna tudi bistrost in splosna dusevna razvitost otroka. '(0 Vcasih nam otrok pove 0 svoji !bolezni drugace, kak'Or a njej sami mislijQ starsi. Vcasih odrasli otroku marsikaj vcepljajo v glav'O in ga prepricujejo o necem, katr otrok zdravniku in sestri vse da-ugaee pove. Zato je razgovor z otrokom izredno vazen. Z njimse pogovorimo toplo in iskreno, mirno in zaupno. Vprasamo ga na njemu razumljiv nacin vse, kar koli bi lahko bilo v zvezi z njego'Voboleznijo, seveda ce je otrok toliko sta'r in priseben in v takem dusevnem stanju, da so njegove navedbe uporabne za zdravniSko razpoznavo ter za presojo okoliScin, v katerih je otrok obolel ali pa se poskodoval, in za presojo okolj a, v ka,terem otrok prestaj a bolezen. Otroka vprasamo, kje je bil in kaj je delal, kje se je udaril, kdo mu je kaj storil, kaj je naskrivaj pojedel, kje ga je pricelo boleti, kaj se mu je pripetilo, kdo izmed njegovih vrstnikov je tudi bolan, s katerimi otroki je bil nazadnje v druzbi itd. Vcasih namrec ravno tak zaupen pogOVOil'0 'Otro- kovi bolezni zotrokom samim vodi do presenetljivo vaz,nih in jako uporabnih dejstev. Opazovanja otroka v bolezni so torej temeljni kamni za sestavo zdravniSke razpoznave. Spremembe 0 splosnem pocutju, vedenju in zadrzanju otroka, spremembe v telesni toplini, spremembe pri dihanju, kaselj, izmecki in iztrebki, utrip srca in bilo, otrokova rast in teza, spremembe na kozi in sluznicah, bolecine in 'Otrokove navedbe so predmet osnovnih opazovanj otroka v bolezni. Ta osnovna opazovanja bi morali obvladati vsi, ki imajo po svoji strokovni dolznosti kakor koli opravka Z otroki, zlasti pa sestre, ki delajo ob njih. Osnovnemu opazovanju otroka v bolezni bi se morali pa-iuciti tudi starsi. Zaradi tega so osnove 'opazovanja vaznO zdravstvenoprosvetno gradivo zlasti na sirsem terenu. Podatki, dokazila, zgodovina bolezni Zdravnik potrebuje ob bolnem otroku tudi podatke 0 otroku, 0 njegovi druzini in njegovemokolju, imeti mora 0 vsem tudi nekaj dokazil. Spoznati se ~ora tudi s tako imenovano »zgodovino« njegove bolezni (anamnezo). 1z podatkov, dokazil in zlasti iz zgodovine bolezni lahko namrec zdravnik sklepa ze 0 marsicem. Vcasih ze sarno iz .podatkov in zgodovine bolezni lahko napravi vsaj priblizno, kajkrat pa celo dokaj pravilno zdravniSko razpoznavo. V bolniSnici, pa tudi v otroski ambulanti, po navadi ob sprejemu ali ob prvem pregledu vprasamo statSe po sledecih ;podatkih: otrokovo ime in ptriimek, dan in kraj rojstva, narodnost, ddavljanstvo, ime, priimek in starost oceta, njegov poklic, isto 0 materi, bivalisce in pristoj- nost otroka in obeh starsev, da li je socialno zavarovan, koga je obvestiti, ce bi se bolezen morda kaj poslabsala, komu je predati otroka ob odpustu iz bol- niSnice in komu je dati nadaljnja navodila za domaco nego in prehrano otroka. Ob sprejemu v otroske zdravstvene ustanove so potrebna sledeca dokazila: maticni in rojstni list otroka, izkazilo 0 socialnemiavarovanju, zdravnikova napotnica, 'ce otroka poslje zdravnik za sprejem v bolnisnico. V dvomljivih primerih lahko zahtevamo od starSev ali spremljevalcev tudi osebno izkaznico. Sprva se dozdeva, da »,podatki« in »dokazila« nimajo nic skupnega z raz- poznavo otrokove bolezni in uspesnostjo zdravljenja. Vcasih pa nam, lahko mnogo povedo, n. pro ze materina starost ob rojstvu otroka, ocetov ali materin 71 poklic, nadalje podatki 0 otrokovem okolju, kraj rojstva in okoliScine ob rojstvu, otrokovo bivalisce, bolezni v okolici itd. Ko smo si zapisaliosnovne podatke 0 otroku in sprejeli nekaj dokazil, da so resnicni, pricnemo izpraSevati in si zapisovati zgodovino otrokove bolezni (anamnezo). Zgodovino bolezni izprasujemo pri otroeihnekako takole: Kateri otrok je to, po vrsti? Koliko je bilo vseh zivorojenihotrok, koliko mrtvorojenih? KoIiko jih je umrlo, v kaksni starosti in zaradi cesa? Koliko je bilo splavov, v kateri sta'rosti ploda til zakaj je priSlo do splava? Kaksna je bila nosecnost, v prvih meseeih -in pozneje? Kdaj se"je otrok pricel gibati in kakSno je bilo njegovo gibanje nato do rojstva? Kaksen je bil porod, kaksna pomoc je bila potrebna in kdo je vodil pOTod?Kaksen je bil otrok ob rojstvu, ali je takoj zakrical in zadihal, ali pa ga je bilo treba morda ozivljati? Kako je otrok zivel poslej: kako je bil hiranjen? Kolikocasa je bil pri prsih, kaj je bila ovira dojenju? Kako in kdaj je bil dohranjevan, kako zalivan, s cimpitan? Kdaj se je prvic nasmehnil, kdaj je pricel dvigati glavico, kdaj pasti kravice, kdaj je samostojno pricel sedeti, stati ob opori, stopicati ob bpori, hoditi ob opori in kdaj je samostojno shodil? Kdaj je dobil prve zobke, spre- govoril prve ibesede, prve stavke itd. Katere bolezni je doslej prebolel in kaksne posledice so mu zapustile? Kaksne so bolezni v druzini in v rodu, kaksne bolezni imajo starr-si, drugi otroei, sostanovalci, sorodniki ali otrokovi skrbniki in od kdaj jih imajo? Kaksne bolezni so v tistem kraju, koderzivi atrok? Seveda vsa ta »splosna zgodovina bolezni« ni vazna za vsako bolezen, ki zaradi nje pride otrok k zdravniku ali v bolnisnico. Zdravnik bo iz teh vpra- sanj izbral zlasti tista, ki so mu potrebna, vendar pa je po navadi vsaj toliko vaznoo splosni zgodovini otrokove bolezni. Sprasujemo naprej. Potrebno je, da izvemo tocno 0 tako imenovani otro- kovi »sedanji bolezni«, to je 0 bolezni, zaradi katere prihaja otrok k zdravniku, ceprav marda »sedanja bolezen« casovno ni ravno »sedanja«, temvec morda ze »pretekla« ali celo - v razvoju - »prihodnja«. Glede ».5edanje« bolezni moramo izvedeti: kdaj se je zacela, ali se je po- javila prvic ali ponovno, koliko casa traja in kaj vse so doslej ukrenili in delali v prid 'Tazpoznavi bolezni in otrokovemu zdravju. Vprasujemo tudi po vseh bolezenskih znakih, ki smo jih ze navedli: 0 splosnem pocutju, vrocini, prebavi itd. ter 0 osnovnih spremembah, ki so jih starsi ali spremljevaIci lahko opazili pri ot'roku. Izprasujemo tudi 0 okolju in 0 sodalnem stanju ter 0 razmerah v druzini ali izven nje, v katerih otrok zivi. Stem sestavimo tako imenovani »socialni del zgodovine« otrokove bolezni (soeialna anamneza). Po vsem tem sele zaene zdravnik otroka preiskovati po nekem dolocenem redu, z namenom, da si tudi sam ustvari sliko 0 njegovem sedanjem zdrav- stvenem stanju. Seveda se h koncu utegne zdeti, da smo pri obravnavanju posameznih stvari vendarle sli nekoliko prevec v podrobnosti. Saj ni nobenega dvoma, da je ta snov medicinski sestri znana se iz njenega strokovnega studija. Toda v obilici in naglici vsakdanjega dela na terenu se tu pa tam tudi proti volji zgodi, da cloveku zacne kopneti smisel za stvaiTi,ki se zde malenkosti, ceprav niso. Zato takle majhen skok v stran za osvezitev tudi pray osnovnih napotkov od casa do casa morda ni odvec. atrok je bolan in zaupali so nam gaoNjegovih 72 domaCih in nasa zelja je, da ozdravi cimprej. In tu je treba zastaviti vse svoje sileo Omejiti se zgolj na zdravljenje v ozkem smislu te besede ·se.dalec ne pomeni vsega. Smotrna dejaynost na tem podrocju zahteva od nas pozrtvo- valne doslednosti, vztrajnosti in natancnosti ter zvestobe pri delu tudi v po- drobnostih, ne da bise v njih pri vsem tem izgubljali. In koncno mali bolnik tudi ne sme pogresati zaupllosti, topline, primerne prizanesljivosti in cutecega mea. In vse to je pri bolnem otroku delo medieinske sestre. Kolikor bolj se bosta njena strokovna sposobnost in izkusenost dn,liili in prepletali tudi-z osebnimi Cloveskimi vrlinami, tem bolj bo kos svoji veliki nalogi in tem vee bo dala syojemu poklieu notranje vsebine. S svojo cujecnostjo in delom ter osebnostjo bo dan na dan vplivala -tudi na mlajsi narascaj in ga vzgajala, obenem pa bo ob bolnih otroeih v osebnem stiku z njihovimie stadi navajala ljudi k pravil- nemu nacinu zivljenja v zdravju in bolezni. . Ortope e dobe Med prirojene ok\; 1 poglavjih opisali dvoje najpogostnejsih in za ;>rirojeni izpah kolka in priTojene okvare stope pristevajo tudi tiste, ki so poslediea poskodb 1 u ne gre za nikake kon- genitalne defekte, ki ~~ _ dedne okvare genov ali motenj v intrauterinem razvoju ploda, marvec za poskodbe sicer zdravega otroka, ki se pttiipetijo med porodom samim zaradi teh ali onih komplikaeij. Zaradi poskodb pri porodu ali porodnih travm nastale okvaxe oznacujemo latinsko kot konnatalne, da bi jih na ,ta naCin razlikovali od pravih kongeni- talnih, obenem pa tudi oznacili cas njihovega nastanka. Vzroki porodnih travm so razlJicni in mnogostevilni, kot so razliene in mnogostevilne komplikacije, ki jih dozivljamo pri porodih. Znano je, da take komplikacije nastopajo predvsem zaradi ozke medeniee, zaradi napacne lege ali dde ploda, zaJI'adi nujnosti ekstrakcije ploda s klescami ipd. Nevarnosti za otroka pa se se poveeajo takrat, ko je ogrozeno' zivljenje matere in je po- trebno porod cimprej koncati. Bolj kot vzroki nas na tem mestu zanimajo poskodbe same in pa vprasanja, na katerih delih telesa jih najpogosteje srecujemo, kako jih pravocasno spo- znamo in kaj v takihprimerih ukrenemo. Med najpogostnejse poslediee poskodb pri porodu stejemo: a) raztrganine miSie, ziveey in zivcnih pleksusov, b) pil'elome, in e) krvavitve v mozgane zaradi poskod'be lobanje. Vecina porodnih poskodb -z izjemo intrakranialnih krvavitev - za otroka ni nevarnih in nikakor ni nujno, da bi bil otrok zaradi njih samih vse 73 domaCih in nasa zelj a svoje sileo Omejiti se z ne pomeni vsega. Smot valne doslednosti, vztr. drobnostih, ne da bise tudi ne sme pogresati : srea. In vse to je pri bole njena strokovna spos0.1: cloveskimi vrlinami, t~ svojemu poklieu notrar bo dan na dan vplival, ob bolnih otrocih v OSI nemu naeinu zivljenja v zdravju in bolezni. je treba zastaviti vse nislu te besede 'Se dalee zahteva ad nas po'zrtvo- Dbe pri delu tudi v po- . In koneno mali bolnik zanesljivosti in eutecega ,reoKolikor bolj se bosta 'epletali tudi-z osebnimi ogi in tem vee bo dala in delom ter osebnostjo vzgajala, obenem pa bo navajala ljudi k pravil- Ortopedija prve iivljenjske dobe Pr'o f. d r. Bog dan B r e eel j (Nadaljevanje) 3. Poskodbe pri porodu Med prirojene okvare, od katerih smo v prejlsnjih poglavjih opisali dvoje najpogostnejsih in za nas najpomembnejsih, to sta prirojeni izpah kolka in prirojene okvare stopal, ponekod se danes pomotoma pristevajo tudi tiste, ki so. poslediea poskodb pri porodu. Razumljivo je, da tu ne gre za nikake kon- genitalne defekte, ki so - kot znano - poslediea dedne okvare genov ali motenj v intrauterinem razvoju ploda, marvec za poskodbe sicer zdravega otroka, ki se pmipetijo med porodom samim zaradi teh ali onih komplikaeij. Zaradi poskodb pri porodu ali porodnih travm nastale okvaire oznaeujemo latinsko kot konnatalne, da bi jih na Ita naein razlikovali od pravih kongeni- talnih,obenem pa tudi oznaeili cas njihovega nastanka. Vzroki porodnih travm so razmcni in mnogostevilni, kot so razlicne in mnogostevilne komplikacije, ki jih dozivljamo pri porodih. Znano je, da take komplikaeije nastopajo predvsem zaradi ozke medeniee, zaradi napaene lege ali drze ploda, zaJI'adi nujnosti ekstrakcije ploda s kleseami ipd. Nevarnosti za otroka pa se se poveeajo takrat, ko je ogrozeno zivljenje matere in je po- trebno porod eimprej koncati. Bolj kot vzroki nas na 'tem mestu zanimajo poskodbe same in pa vprasanja, na katerih delih telesa jih najpogosteje sreeujemo, kako jih pravocasno spo- znamo in kaj v takih primerih ukTenemo. Med najpogostnej'se poslediee poskodb pri porodu stejemo: a) raztrganine misie, ziv'eev in zivcnih pleksusov, b) piI'elome,in e) krvavitve v mozgane zaradi poskod'be lobanje. Veeina porodnih poskodb -z izjemo intrakranialnih krvavitev - za otroka ni nevarnih in nikakor ni nujno, da bi bil atrok zaradi njih samih vse 73 TortikoHs pri odrasLem otroku z asimetrijo obraza in kfivino hrbtenice zivljenje pohabljen. Hude deformaeije in trajna pohabljenost, ki jih pogosto o.pazamo, so navadno poslediea nezapazenih in zato tudi nezdravIjenih poskodb v dobi neposredno po porodu. Poskodbe mehkih delov 1. TOI'tikolis je Iatinski izraz za nenorinalno dTzo vr-atu in glave pri novo- rojencku, kateremu je bila med porodom poskodovana misica sternokleidoma-. stoideus. To je misica - vrtiljka glave, ki poteka ad koscene kepe za usesorn proti prsnici in kljucnici in ki se pri tezkih ekstrakcijah ploda natrga ali eelo raztrga. Na mestu raztrganine se pojavi hematom, ki se pozneje organizira, izpolni defekt in ga koncno fibrozno preraste. Misica je na tem mestu zadebe- Ijena, v eeloti pa skrajsana in pri pregibih slabse iTaztegIjiva. Otrok ima glavo nagnjeno na poskodo'Vano stran, zasukano pa v nasprotno, zdravo strano Nasteti znaki takoj po porodu na povrsen pogled niso opazni, posebno se, ker ima no'Vorojencek relativno kratek vrat,glaviea pa obicajno flociva na eni ali drugi stranL Poskodbo misice bomo pravoeasno ugotovili Ie, ee pri splosnem ogledu novorojencka otipljemo oba sternokleidomastoideusa in ju opazujemo, medtem ko previdno zasukamo glavo do ekstTemnih ekskurzij v obe smed. 74 MiSica sternokleidomastoideus je skrajsana in napeta. Zdravljenje je v tern zgodnjem stadiju enostavno in navadno iadosea pa- sivna redresija (natezanje miSic stem, da zasukamo otroku glavo), katero izva- jamo veekrat dnevno. Materi nadalje naroeimo, da pristopa k otroku vselej z bolne strani in ga obraea proti svetlobi tako, da mora otrok pri tern zasukati glavico v smislu aktivne ko.rekcije. Posledice riezapazenega ali nezdravljenega tortikolisa vidimo na slikah. Trajna nenormalna drza glave in zavrta gibljivost v dobi najhitrejse rasti pri- vedeta do stevilnih sekundarnih deformacij, kot so: kriva hrbtenica v vratnem segmentu (skolioza), asimetrija obraza in lobanje, pareza oeesnih misic, spre~ menjena mimika ipd. Z leti se nastete sekundarne deformacije veeajo in slab- sajo, vse dokler ne odstranimo vzroka in z operacijo ne podaljsamo ali tenoto- miramo skrajsane miSice. Neposredno po operaciji fiksiramo glavo, vrat in trup z maveevimi povoji v hiperkorekciji, kot nam kaze slika. 75 Fiksacija po operaciji v lahni hiperkorekciji V novej.sem casu prevladuje misljenje, da se misica sternokleidomastoideus pri tezkih porodih pogostoma natrga zato, ker je bila ze prvotno sk;rajsana in je nepravilna drZa plodove glavice v maternici sprozila nepravilnosti v po- rodnem mehanizmu. Temu v prid govori dejstvo, da je skrajsana misica ra- zumljivo veliko bolj v nevarnosti, da se poskoduje, in da so zaradi tega po- skodbe pray te misice pri porodu tako pogostne; 2. Erbova paraliza je posledica natrganja ali raztrganja brahialnega plek- susa v njegovem zgornjem delu, ki ga sestavljata V. in VI. cervikalna korenina. Pri tezkih ekstrakcijah ploda je predel plodovega vratu med ramo in glavo izpostavljen izrednemu nategu, ki v veeji ali manjsi meri okvari posamezne zivce ali pa yes pleksus. Erbovo paralizo imenujemo tudi zgornjo paralizo, ker ohromijo pri njej predvsem misice ramenskega obroca, nadlahti in pod- lahti, funkcija zapestja in prstov pa ostane ohranjena. Poleg Erbove, ki je najpogostnejsa, poznamo tudi Klumpkejevo ali spodnjo pafalizo, ki nastane takrat, kadar sta poskodovani VIII. cervikalna in I. dorzalna korenina, kadar 76 Erbova paraLiza desne zgornje eks'tremi- tete pri novorojencku Nacin imobiLizacije pri Erbovi paralizi oziroma pri porodnih frakturah zClJradinje ohromijo mlSlce zapestja in prstov, poleg tega pa je prizadet tudi simpatikus in imamo na ocesu poveseno zgornjo velm in stisnjeno zenico. Popolno ;p'aralizo cele zgornje ekstremitete opazamo v primerih, kadar je pretrgan pleksus v ,celoti, kar pa na sreco dozivljamo Ie redko. Znake pa'ralize brahialnega pleksusa opazimo neposredno po pOTodu po znacilni drZi otrokove rocice. Ekstrem1teta leziohlapna in negibna na podlagi ob otrokovem trupu, rotirana je navznoter, podlaket je proniran in dIan gleda navzven. Kmalu se pojavijo atrofije pTizadetega misicja, konture ramen a upadejo, ekstremiteta se vse balj tanjsa in zastaja v rasti. Prognoza je pri popolni prekinitvi pleksusa skrajno slaba, poleg motoricnih so prekinjene tudi senzibilne niti in restitucije v teh primerih ni pricakovati. Pri delnih lezijah pleksusa pa, kot je n. pro Erbov tip paralize, je moznost zacelitve in vzpostavitve funkcije vsekakor vecja, vendar jo smemo prieako- vati Ie takrat,ce smo ohromelo ekstremiteto neposredno po Irojstvu imobili- zirali v pravilnem p010zaju. Na sliki vidimo take'vrste imobilizacijo v dvignje- nem polozaju, ki jo do:sezemo z obicajno Kramerjevo opornico aliz mav,cevo Iangeto in v kateri se brahialni pletez sprosti slehernega natega in se marda prekinjene zivcne niti pTi~lizajo drug a drugi. Razen v p!rimerih, ko krvavitev ali edem povzrocita prehodno paralizo pleksusa, pri pravih lezijah ne smetno prieakavati hitrega zboljsanja. Pre- teklo bo 6 mesecev in tudi vee, preden bomo mogli izraziti definitivno sodbo o popravljivosti ali nepopravljivosti paralize. 77 Rentgenogram novorojenckovega skeleta s porodnimi frakturami obeh femorjev in lev ega humerusa PreloIni Neredka posledica manipulacij s plodom pri tezkih porodih so tudi pre~ lomi. Med najp.agostnejse stejejo prelomi kIjucnice, ki se pripetijo navadno tedaj, ko mora porodnicar s priJtiskom na ramo pospesiti fazo poroda. Pre- Iomom kIjucnice sledijo po pogostnosti prelomi nadlahtnice in stegnenice. Ce nov.arojencka ne pregledamo pazIjivo, takih prelomov na prvi pogled ne bomo opazili. Sprico skrcene drze otrokovih ekstremitet cesto ne opazimo deformadje na mestu preloma in ga ugotovimo Ie tedaj, ce sistematicno pal- piramo enD ekstremiteto za drugo. Pri subperiostalnih frakJturah brez dislo- kacije homo na l1lestu ,preloma otipali Ie vretenasto zadebelino na kosti. Pri 78 hujsih prelomih z dislokacijo pa bomo poleg spremenjenih kontur ekstremi- tete, abnormne gi'bljivosti in krepitacije otiJpali tudi lego obeh fragmentov. Znano je,da se pri novorojeneku in malem oirok\l prelomi izredno hitro za~astejo in da poskodbe skeleta v tej rani dobi same po sebi otrokovega splosnega stanja ne ogrozajo V veeji meri. Potrebna je takojsnja imobilizacija ekstremitete v ustre,znern"polozaju in v nekaj tednih tudi na rentgenu komaj se spoznamo, kje je bil prelom. Vse drugaeen pa je potek v primerih, -kjer smo tak prelom spregledali in ga ugotovili sele po vee tednihali mesecih. V tern casu se je namree tudi tak nezapazen prelom ze davno koseeno zarastel, vendar v nepravilni legi in obieajno z ogromnim kalusom, ki je zajel in prejpregel tudi okoliSno misieje ekstremitete. Nastale. so kontrakture mehkih delov, ki so v vsej tej dobi pre- precevale normalno rast ekstremitete in zavirale gibanje v sosednjih sklepih. Nastete sp~emembe so obieajno nepopravljive in nepravilno zraseen pre- lorn je v prvih mesecih zivljenja eesto vzrok trajni poharbljenosti otroka. Posebej je treba poudariti in opozoriti na nevarnost kontraktur misieja in ostalih mehkih tkiv, ki v vecji ali manjsi meri spremljajo vsak prelom. Dalj casa trajajoee kontrakture poyzroeajo fibrozacijo ,prizadetih miSienih skupin in izgubo njihove kontraktilne substance. Tudi ee nam uspe naknadna odprta korekcija IpTeloma,se Ie izjemoma kqaj povrne funkcija fibroziranega misieja. Skrajsanju ekstremitete se t01rej pridruzijo se kontrakture miSieja, ki zavirajo normalno gibljivost sklepov in v znatni meri zmanjsujejo funkcio- nalno sposo'bnost uda. Iztega sledi, da so posledice nepravilno zaraslih pre- lomov pri novorojeneku neprimerno resnejse in daljnoseZnejse kot p'Ti odraslem aoveku. V primerih, kjer bi klinieno ne mogli z gotovostjo diagnosticirati preloma, nam morebitni dvom razresi rentgensko slikanje. Pomisliti moramo tudi na, to, da je pri tezkih porodih moznih vee prelomov istoeasno, pa tudi kombi- nacija preloma s pa'rezo ali celo s paI'alizo ekstremitete. Ta poslednja kombi- nacija je najbolj ,pogosina pri prelomih kljuenice, kjer fragmenti kosti ali hematom pritisnejo :pleksus, in pri prelomih nadlahtnice, kjer jeeesto prizadet zivec radialis. Krvavitve Med najhujse posledice porodnih travm stejemo krvavitve v mozgane. Poskodbe otrokove lobanje s krvavitvami v mozganske opne ali v mozgansko substanco sarno se pripetijo najeesee takrat, kadar mora porodniear upo- rabljati klesee v nameri, da bi pospesil ali pravoeasno dokoneal tezek porod. Ze V uvodu smo omenili to vrsto porodnih travm kot enega vzrokov za nastanek spastienih ohromljenj pri otrocih. Z zboljsanjem iporodne tehnike in predvsem z zboljsanjem metodike ozivljanja asfiktienih novorojenekov je ta.kih primerov danes manj, kot jih je bilo prej. Ceprav v manjsi meri, imamo vendarle opravka z njimi in pomenijo neizbezno komplikacijo v kritienih trenutkih, ko gre za ohranitev zivljenja rnatere. Spastiena ohromljenja so znana pod imenom Littlova bolezen in so po- sledica prej omenjenih krvavitev, ki prizadenejo predvsem motoriene centre mozganske skorje. Znaeilno je dejstvo, da spastienosti pri otroku ne opazimo 79 Dvoletni otrok z Littlovo boleznijo. Muskulatura je v celoti spasticna, otrok je v svojem fizicnem razvoju mocno zaostal, ne more samostojno ne hoditi ne stati takoj in se simptomi razvijajo polagoma. Krcevito stanje mlslcJa trupa in ekstremitet, ki je naj'znacilnejsi simptom Littlove bolezni pri odraslem otroku, se pricne pojavljatisele proti koncu 1. leta zi'Lljenja. Prvo, kar opazimo, je to, da novorojencek zaostaja v svojem fizicnem in mentalnem razvoju: po treh mesecih se ne dviga glavice in se ne ozira po stvareh, kot je to' abicajna, posestih mesecih ne more 'se samastojna sedeti, z enim let am se ne pastavlja na nage, nima ravnO'tezja, vsi njegovi gibi so krceviti, okorni in negatavi. Karakteristicni znak spasticnasti opazima pTi teh balnikih,ce jih primemo pod pazduhi in dvignemo: zdrav novarajencek ba takaj skrcil abe spadnji ekstremiteti v kalkih in kolenih, spastik pa jih ba krcevita iztegnil in pre-. krizal. Krizanje nog in stoja na prstih, kat ju vidima na sliki, sta tudi v paznejsi dabi najznacilnejsa simptoma spasticnosti na spodnjih ekstremitetah. Spasticna ohromljenja spadajo med najhujse vrste otraske invalidnosti. Usoda teh otrok je v pretezni meri advisna od stopnje mentalne prizadetosti. Pretezna v.eCinaspastikov ni mentalno defektnih, marvec Ie v vecji ali manjsi meri zaostajaja v duSevnem Ta~voju. Pd teh so pogojiza njihova rehabili- tacija povoljni, vendar je to dalgotrajen in kampEciran praces, ki ga lahko izvedemo Ie v ustreznih zavodih. Mnogo slabSa pa je prognoza v primerih, kjer imama opravka s fizicno invalidnastjo, zdruzeno z mentalnimi defekti, ka nam ni magace otroka pddabiti, da bi sadeloval pri sistematicnem delu v zvezi z njegova celotna rehabilitacijo. 80 Spastiena ohromljenja smo v tem sestavku omenili Ie v toIiko, kolikor so posledica porodnih travm. Znano pa je, da imajo spasticna ohromljenja tudi se druge vzroke in da so na splosnonele medicinski, marvec tudi so- cialni problem, ki zahteva posebno obravnavo. Poglavje '0 porodnih poskodbah nam pray tako kot poglavje 0 prirojenih okvarah odkriva ogromni pomen, ki ga ima pravocasno razpoznavanje in pravocasno zdravljenje v ortopediji sploh, posebej pa se v ortopediji prve zivljenjske dobe. ic (cije centralnega zivcevja, :usnih bolezni, ki jih!1aj- • V Sioveniji.Klopovc V zadnjih letih ' ki j ih prenasa mrces demo kot endemicen V Severni Amer ncefalitisa, na Japonskem druge, v Aziji tretje. :ces: komarji; klopi, bolhe. Nas endemicni ill den »ruskemu spomladno- poletnemu encefalitu cJe obsega velike predele azijske Rusije. V vz ' resna bolezen z izredno visoko smrtnostjo do. o,jU '10. v zapaam .ttUSIJIJe bolezen milejsa. Izzapadne Rusije se siri endemicn:o podrocje preko Geske in Madzarske na avstrijsko ozemlje, kjer je bolezen zelopogostna. Iz Avstrije sega endemicIio podrocje cez Karavanke in Kamniske planine v Slovenijo. Bolezen je izrazito endemicna, se pravi, iz leta v leto se pojavlja v istih krajih. Na zapadugre rneja endemienegapodrocja od Jesenic do Skofje Loke, od ·tamdo Verda, potem preko Loskega Potoka na Kocevsko. Nato-se'obrne navzgor prot! Litiji in se konca v Kamniskihplaninah. Najbolj so prizadeti kraji okoli Kamnika, Kranja in Vrhnike. V letu 1953, ko je bilonajvec menin- goencefalitisa, je bilo dokaj ,primerov tudi na Stajerskem. Na Hrvaskem in v ostalih predelih Jugoslavije te bolezni doslej niso, opazili. , l'4ed bolniki je zdalec najvec podezelskega prebivalstva, bolezenje torej ocitno vezana na pogoje podezelskega ..zivljenja. Odkar vemo, da je glavni -prenasalec te v,rste meningoencefalitisa k 10 'P, je to tudi razumljivo. Povzrocitelj nasega endemienega meningoencefalitisa je droben virus. Ta virus je v endemicnih krajih razsirjen med gozdnimi, najbri. pa tudi med domacimi zivalmi. Zdi' se, da prenasajo okuzene zivali t'O stanje brez vidnih znakov bolezni. Pri tern prehaj a 'Virus't'lldi v mh~ko okuzene zivali. ' Vse bze na to, da je navadni klop (Ixodes ricinus)' glavnfprenasalec virusa med zivaImi; pa tudi od zivali na cloveka. Gotovo lahko prenasa. virus tudi drug mrces, n. pro komarji, tudi okuz'be z uzivanjeni heprekuhahega mleka tie morerno iikljuciti,vendar je v prenosti bolezninajvaznejsi faktor k lop. Ne glede na' to, da se je posreCiloiz klopov vzgojiti virus, govore za prenoss klopi se taledejstva: Vvecini primerovje obolenje vezanO na pted- hodno bivanje v, gozdu, bolriiki navajajo vecinomaklopov vgri,z v ustreznem 81 Spastiena ahramljer so pasledica paradnih 1 tudi se druge vzrake ill cialni problem, ki zahte' Poglavje a paradnil akvarah adkriva agron pravocasna zdravljenje zivljenjske dabe . ili Ie v talika, kalikar spasticna ahramljenja :inski, marvec tudi sa- t paglavje. a prirajenih asna razpaznavanje in 1 se v ortapediji prve • Klopovcc meningoencefalitis V Sioveniji PrO' f. d r. Mil k iO Bed jan i c V zadnjih letih vzbujajo velika zanimanje infekcije centralnega zivcevja, ki jih prenasa mrces. G:re za cela vrsto akutnih virusnih balezni, ki jihnaj- demO'kot endemicen pajav v vseh delih sveta. V Severni Ameriki sa endemicne raznevrste encefalitisa, na.Japanskem druge, v Aziji tretje. Vse te balemi prenasa rami mrces: kamarji, klapi, balhe. Nas endemicni meningaencefalitis je najbalj saraden »ruskemu spomladna- paletnemu encefalitisu«, katerega endemicna padrocJe absega velike predele azijske Rusije. V vzhadni Rusiji je encefalitis zelo resna balezen z izredno visako smrtnastja do. 30 %. V zapadni Rusiji je balezen milejsa. Izzapadne Rusije se siri endemicno padracje preka Ceske in Madzarske na avstrijska ozemlje, kjer je balezen zela pagastna. Iz Avstrije sega endemicna padrocje cez Karavanke in Kamniske planine v Slavenija. ' Balezen je izrazita endemicna, se pravi, iz leta v leta se pajavlja v istih krajih. Na zapadugre meja endemicnegapadracja ad Jesenic dO'Skafje Lake, od tam dO'Verda, patem preka Laskega Pataka na Kacevska. Nata se' obrne navzgar prati' Litiji in se kanca v KamniSkihplaninah. Najbalj sa prizadeti kraji akali Kamnika, Kranja in Vrhnike. V letu 1953, ka je bilanajyec menin- gaencefalitisa, je bila dakaj .primerav tudi na Stajerskem. Na .Hrvaskem in v astalih predelih Jugasla'Vije te balezni daslej nisa. apazili. , , Med balniki je zdalecnajvec podezelskegaprebivalstva, balezen je torej acitna vezana na pagaje padezelskega zivljenja. Odkar vema, da je glavni prenasalec te wste meningaencefalitisa k 1a p, je to' tudi razumljiva. Pav:z:racHelj nasega endemicnega meningaencefalitisa je draben virus. Ta virus je v endemicnih krajih ra:zsirjen med gazdnimi, "najbrZ pa tudi med domacimizivalmL Zdi se, da prenaSa}o akuzene zivali to' stanje hrez vidnih znakav halezni. Pri tem prehaj a 'Virus't'1.1dlv mleka okuzene zivali. Vse kaze na to', da je navadni klap (Ixodes ricinus) glaviJf prenasa.lec virus a med zivalmi; pa tudi ad zivali na Claveka. Gatovo lahka prenasa virus tudi drug mrces, n. pro kamarji, tudi oklizbe z uzivanjem heprekuhanega mleka ne marerna izkljuciti,vendar je v prenosti bolezninajvaznej~i faktar k I a p. Ne glede nafto, da se je pasreCildiz klopov vzgojiti virus, gavare za prenass klapi se taledejstva: VveCini primeravje abolenje vezanO na pted- hadna bivanje v. gazdu, bolriiki navajaja vecinama klapav vgri,z v' ustreznem 81 ealsu predoholenjem. Tudi drugod, kjer je meningoeneefalitis endemicen, smatrajo klope za glavne pr~nasalee te bolezni. Klop se za,drzuje v blizini tal na nizkem grmieevju in se od tal navadno ne oddalji za vee kot 30 eill. Najdemo ga najvec v listnatih gozdovih, igli-' eastem drevju se ne ddi. V grmieevjueepi na listih in eaka, da pride mimo kaka :zrtev, na katero se v trenutku spusti. Z rile em se ,zarine globoko v kozo. Ko doseze zeleno globino, izrine iz riica dva stranska kavlja, tako, da je dobro zasidran in ga ni vee moe izruvati. Tako sesa kri skozi nekaj dni. V tem se napije toliko, da naraste do vee kot stokratne prvotne velikosti. Med- tem ko je laeni klop majhna rjavocrna stvarea (2mm), doseze napiti klorp velikost graha in se vee. V klopu prehaja infekeija z virusom preko okuzenih jajek na zarod. Tako pride, da so klopi na doloeenem ozemlju lahko v velikem stevilu okuzeni. Na takem podroeju se bodo vedno pojavljali bolj ali );llanj pogostni primeri bolezni. Med bolniki najdemo najvee gozdnih delaveev, drvarjev, kmetovaleev, nabiralcev gob in jagod itd. Starostna razdelitev bolnikov je ,ustrezna: pray majhnihotrok skoraj ni med njimi, sieer pa so pre~ej enakomerno zastopana vsa starostna obdobja. Klinika meningoencefalitisa Trajanje ink u b a e i j e mnogokrat lahko ugotovimo pray nataneno, ee gre n. pr. za enkratni izlet v gazd. Tako smo nasli, da traja inkubacija ad enega do dveh tednov, veeinoma 8-10 dni. Med inkubacijo bodoei bolnik ne euti nikakih znakov bolezni. V tipienih primerih poteka oholenje v t r e h fa z a h. Najprej .se pojavi pro d rom a 1n i s tad i j. Ljudje zbolijo naglo z vrocino, hudim glavobolom in bcruhanjem. Kakor znano, so to znaiki, ki zdruzeno nakazujejo meningitis. Ce v t~m easu pregledamo bolnika, bomo skoraj vedno nasli znake, ki potrju- jejo oz. jaeijo ta sum, predvsel? otrplost tilnika. Naj mi bo na tem mestu dovoljenih nekaj besed 0 znakih meningitis a nasploh. Edini simptom, ki je prisoten v vsakem primeru meningitis a, je o t r p los t til n i k a. Vsi drugi znaki (Kernig itd.) 'lahko manjkajo. Ce je otrplost tilnika moeno izrazena, se razsiri tudi na hI1btne misice. Otrplost ali skreenost hrbtnih in vratnih misie vleee bolnikovo glavo navzad. To stanje najhuj,s'e ot:nplosti imenujemo '0 pis tot p nus. Opistotonus najdemo samo pri najhujsih gnojnih meningitisih, rpri negnojnih se ot,rplost omejuje na misice tilnika. Zato v teh primerih glava ni zavleeena nazaj, ot:nplost tilnika brani bolniku Ie, da bi glavo nagnil nap r e j. Medtem ko opazimo opistotonus na prvi pogJ.ed - bolnik lezi na strani in ima glavo zavleeeno nazaj - najdemo navadno otTiplost tilnikasele, ee jo iscemo. Najfinejseodtenke otrplosti tilnika ugotovimo, ee bolniku ukaZemo, naj se v postelji usede in iztegne kolena. Ko mu v tem polozaju skusamo potisniti glavo naprej in navzdol, eutimo v tilniku odpor otrplih miSie, ki ne dovolijo, da bo'lnikovo brado priblizamo prsnici. Ce pa je v tem polozaju glava naprej in nandol prosto gibljiva, lahko z veliko verjetnostjo izkljueimo meningitis. 82 Pri vsakem akutnem meningitisu najdema atrplast tiln1ka. Zata smatramo ta atrplast za glavni znak meningitis a, hkrati pa tudi za indikacija za izvrsitev lumbalne punkcije. Sele punkcija nam namree pakaze, za kaj gre pravzaprav v dalaeenem primeru. Ce priteee pri punkciji gnajen ali mDten likvar, imama opravka z gnajnim meningitisom, ki ga povzroeaja razne b a k t e r i j e, kat mening·okaki, pnevmokaki, bacil influence itd. Ce priteee likvor, ki je na videz bister ali sarna lahna opalescenten, pri labaratarijski preiskavi rpa se z zvisanim stevilam celie in z zvisana beljakavina izkaze kat patalaski, tedaj je pred nami primer s e r 0 z neg a meningitisa, ki ga zveeine pavzroeaja razni vir u s i. Veasih dabima V'kljub otrplasti tilnika pavsem narmalen likvar. Tedaj govarimo arne n i n g i z m u. Tak meningizem najdema lahko pri raznih vraCinskih boleznih. Povrnima se k prodramalni fazi nasega endemienega meningoencefalMisa: Ugatavili sma, da je bolnik zbalel z vsemi znaki meningitisa. Vendar nam v tej fazi pakaze lumbalna punkcija, da gre sarno za men i n g i z em: likvar je povsem normalen, Ie njegov tlak je zvisan. Ta poznama pa tern, da priteee iz lumbalne igle v macnem curku. Med ostalimi laboratorijskimi izvidi je pomembna krvna slika, ki nam pakaze v tern abdobju balezni levkapenija kakih 2000 da 5000.1evkadtov. Za easa pradromov ikrazi virus v krvi. V tern casu ga lahka izaliramo iz krvi stem, da vbrizgama kri mladim miskam v mozgane. Prodromalna faza je kratka, traja Ie 2 do 5 dnL Temperatura pade na normalo, atrplost tilnika izgine, bolnik se pacuti zapet pavsem dobra. Prodromalni fazi sledi pro s t pre s led e k, ki traja 5 do 10 dni, v veeini primerav 10 dni. V tern casu je balnik brez vseh te~av ali pa ima lahen glavobal. Nata se llokaze gl.avna faza bolezni, men i n go en c e:£a lit i s. V nasih primerih sa znaki encefalitisarazmerama redki. V veeini primerov se odvija balezen v padabi akutnega s era z neg arne n i n g i tis a. Glavna faza se za'ene navadno dakaj burna. Dagaja se, da zapade bolnik V nekaj utah v nadvse resna stanje s hudim glavabalom, bruhanjem in veasih tudi z deliriji. Pri pregledu balnika ugatavima izrazito otrplast tilnika. Pri lumbalrii punkciji dabimo v moenem curku bister ali opalescenten likvar, v katerem najdema zvisana stevila celie in tudi precej moeno zvisana belja- kovino. Pandyjeva reakcija je pazitivna, sla4kor v likvarju zvisan. Ce pustima, da staji likvor nekajeasa na miru, se v mnogih primerih v njem naredi fin a pajeevinasta fibrinska mrezica, lwt sma ja vajeni videti pri tuber- kuloznem meningitisu. Ze drugi ali tretji dan balezni se lahko pajavija ahramitve raznih miSic, predvsem ramenskih. Ce preideja ohromitve na dihalne misice, umre bolnik zaradi zadusitve. V tem je bale zen zela padabna paliamielitisu. Na sreea se pri nas doslej ohromitve nisa pajavljale v velikem stevilu. V veliki vecini ostane pri seroznem meningitisu. Glavabol in bruhanje papustita navadna ze pa prvi lumbalni punkciji, temperatura pade eez nekaj dni na Il'armala. Stem se balezen zvecine tudi konea. Izjemama traja glavabalse skazi nekaj tednov. Glavna faza traja razlieno dalgo, od 3 do 14 dnL 83 Med labaratarijskimi izvidi je znacilna krvna slika, ki pakaze v glavni fazi nevtrofilna levkocitazo. Obalenje ne pateka vedna v apisani abliki. Mnagakrat se balniki ne spa- minjajo pradramalne faze ali ja pa tudi adlacna zanikaja. Dagaja se tudi, da preideja pradrami brez vmesnega prastega intervala v glavno faza stem, da temperatura pe papusti papalnama, temvec pacasi in stalna narasca, dakler se po. kakih 10 dneh ne razvije papalna padaba meningitisa. V t era pi j i je glavna lumbalna punkcija, ki zveeine takaj alajsa bal- nikave najhuj'se tezave. Doslej. se nahen antibiatik ni pokazal kakega uCinka. D ia g n a z a balezni pastavljama po. epidemialaskih akalnastih, kliniena in seralaska. Nas endemicni meningaencefalitis je stroga sezanski pajav. Prvi primeri prihajajo v maju mesecu, najvee jih je julija, patem zapet pajema. Zata je vsak serozni meningitis, ki prihaja paleti iz endemicnega padl'Ocja, ze sam po. sebi sumljiv. Ta sum se paveea, 'ee ugatavima v anarnnezi bivanje v gazdu ali celo klapave vgrize. Dalaena zvisana heljakavina v likvarju skupaj z nevtra- filna levkocitaza v krvi gavarita za »klapav« menipgitis. Koncna beseda ima s era 1a s ka diagnaza. V balnikavi krvi se zaeasa bolezni. pajavija prati- telesa, ki vezeja kamplement. Reakcija vezave kamplemenia (po naeelih Was- serrnannave Ireakeije) daje ugatavitke, ki so. za patrditev diagnaze adlaeilnega pamena. Ta reakcija ima veljavo samo, ee lahko ugatavima naraseanje titra pratiteles za 'easa balezni ali pa njihava upadanje po. balezni. Zata so.patrebne panavne preiskave. Sama: ,kliniena diagnaza je tezavna,' ker pride v pastev cela vrstazela padobnih balezni, Od tuberkuloznega meningitisa in paliamielitisa do. astale dalge vrste seraznih meningitisav znane in neznane etialagije. Diferencialna diagnaza teh stanj bi preseglaakvir tega Clanka, sarno talika badi pavedana, . da m.oramo v vsakem- primeru skusati utrditi nasodiagnaza s seralaska preiskava. Pro. f i 1a k sa »klopavega« meningoeneefalitisa je tezavna ree, ker se nimama pripravnega pastapka, da bi ali na veliko unieevali klape ali papre- precili infekcijo. Ce sma na izletu v endemienem o.zernlju, je vredno posvetiti nekaliko pozorI).osti tudi klopam in veCkrat pagledati, ,ee se nimoT'da kje na :Qasi kozi. spravil kak klop k ipajedini. Klorpov vgrizo.eitnorie mare biti zela bolee, ker jih Ijudje prenasajo veasih tudipa vee dni, ne da bio.pazili njihovo pr~sotnost. ¢eapazima na kaZi klopa, ga ne velja izruvati s silo.. V tern pri- mem bi astal njegav rHee v kazi in bi se eez nekaj dni izgnojil. Ce pa klopa avlazima zbe.neinam ali s petrolejem, odpade sam z rilcem.vred ..Isto se zgodi, ee ga padrazima z gareca cigareta. Poznavanje te balezni je pri nas za vsakagar vazno, ker se je ba znal laze varavati. Klopav meningaeneefalitis. ni marda redek pojav, nasprotna, v pa- letnih mesecih je paleg erevesnih infekcijstevilena najmoenejsi pajav med infekcijskirni baleznimi 'nasih krajev. Taka sprejme n. pro Infekcijska klinika v Ljubljani vsako paletje iz svajega padraeja kakih 100 do. 200 primerav te bolezni. Utrujenost, storilnost in zdravje Dr. S tan e L a j eve c Vprasanje vecje starilnasti pri delu pri nas in drugad po. svetu resujeja v glavnem inzenirji in ekanamisti. Je pa to. vendarle zamatana vprasanje, kjer bi marali reei svoja beseda tudi zdravstveni delavci. Vzrak niiZki starilnasti je zela ,pogasta utrujenast, ki nastapa po. pre- dalgem ali prevec intenzivnem delu. 0 utrujenasti pa veda ali bi vsaj marali v~deti zdravstveni delavci vee kat inzenirji in ekanamisti. Utrujenast imenujema neprijeten abcutek, ki nam ne davaljuje, da bi zaeeta dela °enaka hitra in dahl'O nadaljevali. Ta obeutek je obrambni refleks arganizma, ki se pajavi ze znatna prej, preden so. izerpane zadnje energetske rezerve in pre den bi magla zaradi preabremenjenasti priti do. akvarna pre- abremenjenih telesnih delih. Ta ikaristni refleks marama gajiti in upastevati ter prenehati z delam,se preden nastapija hujse ablike utrujenasti. V industriji se pajavlja utrujenast v raznihablikah. Pri primerni abre- menitvi in zdravem na6nu zivljenja se pajavi utrujenast prati kancu delav- nega dne. Za to. utrujenost bi lahko rekli, da je fizialaska. Hitra namrec pre- neha,ee delavec dama s hrana nadaknadi energetske soavi in pociva. 8e cela prijetna je taka utrujenast, saj se po. njej zbaljsa tek inspanje je po. njej glaboka in mirna. Po. takem spanju je delavec naslednji dan. spaeit in veder in brez skade spet nadaljuje 'z delam. 1z fiziolagije dela vemo, da treniranje ni uspesna,ee se pri delu tudi zmerna ne utrudima. Le v tem primeru pa- staneja po. vaji nase kretnje balj skladne in hitre ter stapija na mah v akcija vsi argani, ki so. za dela vazni. Ta fizialaska utrujenast pripamare, da se po. vaji naein, kaka to. vaja lahka napravima hitra, balje in tudi baiJ.jeka- namicna, nekaka vtisne v mazgane in stapija pri panavni vaji vse te vtisnjene izkusnje avtamaticna v akcija. Utrujenast, ki nastapi po. enkratnem'predalgem, prehitrem ali pretezkem delu, imenujema izcrpanast. Zdravstvenim delavcem je lahka razumeti, da se po. priblizna stirih urah tezkega fizienega dela zalaga energetskih snavi skora izerpa. Pasebna glukaza je za misiena dela silna vazna, saj se agljikavi hidrati zela lahka ·in hitra srpreminjaja v dela. Zalage glikagena v jefrih in misicah in glukaza v krvi so. pa razmerama majhne in gladina sladkarja v krvi pade ze po. stirih urah tezkega dela za 50 %! Ce pade krvni sladkar na taka nizka vrednast, nastane hipaglikemicni sak z vsemi resnimi znaki: splasna nemac, amatienost, mnel znaj, rake se treseja, veasih se pajavija kreeviti trzaji, ne- prijeten obcutek v zeladcu, tesnaba pri srcu in v najhujsih primerih nezavest in smrt. Taka resnih primerav izcrpanasti je· v industrijskem delu zelo. mala, vendar je pa lazjih, zaeetnih oblik te izerrpanosti pasebna v nasi industriji se zeia velika. Ker je nasa industrijase zaastala, marajo se velika tezaskega dela apraviti delavci, medtem ka jim je v tehnicna naprednejsih drzavah ze uspelo za tako dela vpreei straje: dvigala, elektriene vazieke, buldazerje, naprave za avtamatiena zalaganje strajev in peei itd. Za zdravstvene 0elavce je izerpanost zata taka pereea, iker paznama skara do.patankasti vzrak in naein, kaka se pajavi. Pray taka vema, da ta izerpanast skara trenutna paoeha, ee izerpani delavec pauzije nekaj ogljikavih hidratav. 85 Najhitreje se resorbirajo in ucinkujejoO monosaharidi (n. pr. v medu), malo bolj pocasi ucinkujejo disaharidi (n. pr. trstni sladkor) in se bolj pocasi poli- saharidi (n. pro Skrob v kruhu). V nasi drZavi je ta izcrpanost verjetno tudi zato pogostnejsa, ker se delo zacenja zgodaj in delavci zjutraj niti nimajo teka niti ne utegnejo v miru in izdatno zajtrkoOvati. Ankete, s katerimi bi lahko to domnevo poOtrdili, bi lahko zelo uspesno izvedle nase medicinske sestre in pripoOmogle, da bi spre- menili delovni cas ali pa vsaj cas glavnega oOdmoramed delovnim casom, ki je namenjen poOcitku pa tudi malici, s katero se zaloge ogljikoOvih hidratov v telesu nadoknadijo. . Zelo tehten dokaz, da je med naSimi delavd izcrpanost pogostna, bi hilo nacrtno ugotavljanje sladkorja v krvi pa posameznih deloOvnih urah. Nase obratne ambulante si bodo morale v bodoce vzeti cas za take raziskave. Saj bodo rezultati teh preiskav lahko res veliko prispevali k pravilnejsi oOrgani- zaciji pri delu, ik povecani storilnasti in tudi pripomogli k zboljsanju zdrav- stvenega stanja delavcev. V ekonomskem, zdrav'stvenem in tudi socialnemoziru pa je mogoce' najvaznejsa kron1cna utrujenost ali na kratko preutrujenost. Ce je poCitek po delu prekratek ali ee je dela predolgoOin pretezko, patem ta obcutek utru- jenosti tudi po pocitku in spanju popolnoma ne preneha. Obcutek utrujenosti se kopi'Ci, spanje je povrmo, delavec zvecer tezko zaspi, prevraca se na vse strani in v spanju ga veckrat mucijo tezke sanje. Spanje je globoko sele proti jutru, ko je treba ze vstati in spet iti v sluzbo. Domaci moraja takega delavca buditi in kerse ni naspan, je tudi nerazpolozen in zadircen ter prihaja na dela se nenaspan i'11.nespocit. Posebno veliko je te preutrujenosti med dusev- nimi delavci.Ti tozijo, da nimajo vec pravega uspeha pri delu in so zato sami s sebaj nezadovoljni. Prava muka jim je, da se tako dalec skoncentrirajo, da n. pr. napravija obseznejse porocHo ali vodijo kak vazen sestanek. Tezko fnrmuliraja svaje misli in tudi pri poOslusanju predavanj jim misli uhajajo na druge stvari. Postanejo nervozni, zadircni, velikakrat se to stanje stopnjuje do tezkeatopelosti ali otoznosti in maloduSnosti. Ze na'zunaj se kaze ta pre- utrujenast na obrazu, 'aci zgubija svoj sijaj, kretnje so tezke, pocasne, mnogi sa videti zaspani in tudirescutijo zaspanostcez dan, ponoN pa jihobratno pagosto muCi nespecnost. . Od preutrujenasti do bolezni je Ie kratek korak,meja kar neopazno pre- karacimo. Na posamezniku ha zdravnik tezko na8el toliko znakov, da bi postavil diagnoza preutrujenost, lahko pa bo to napravil za vecjo skupino delavcev. IZaradi preutrujenosti namrec pade storilnost. Delavci naredija manj in tudi kvaliteta izdelkov ni na visinL Posebno velika je izmecka in robe z napakami. Drug vazen simptom je, da se poveca steviia obolelih. Ce pogledamo diagnoze, bomoOlahka· ugotovili, da so predvsem stevilna laz'ja, neodrejena obolenja, kot nevrastenija, anemija, prebavne motnje, vegetativne distonije, prehladi, influence, nevralgije in padobno. Kakor hitra pri kaksni . skUlpini delavcev ugotovimo vec primerov takega obolenja, bi bilo nujno potrebno, da si do patankosti ogledamo nacin dela, tempo dela, da nadziramo, ali se dobra izkoristijo odmari pri delu, dan pocitka v tednu, letni dopust, ali se ne pretirava z nadurami, ali ni prevec nocnega dela, in tudi, ali ni magoce delavni prostor zaplinjen s strupenimi plini in ali ni mogoce previsoka tempe- ratura in vlaga. Seveda bo UStpesno ukrepanje mozno Ie tam, kjer se vodi 86 v ambulanti tocna evidenca obolevanj po oddelkih in kjer uvazujejo tudi »banalna obolenja«. Na delu samem vcasih ne bomo nasli nobenega vzroka za preutrujenost, pac pa bomo lahko odkrili, da delavci nepravilno izrabljajo svoj prosti cas. Nekateri popivajo pozno v noc, drugi pa delajo pri privatnikih ali doma na svojem posestvu, da se nekaj prisluzijo in si zboljsajo gmotni polozaj. Postran- ski zasluzek je res marsikomu potreben in zelo mnogo je primerov, da se delavci po opravljenem delu v tovarni vdinjajose drugod. Takonicudno, ce se pri delu hitro utrudijo, da se pojavlja med njimi preutrujenost, k~ prej ali slej privede tudi v bolezen. Freutrujenost povzroca tudi porast nesrec pri delu. Ze po slovenskih, se bolj pa po jugoslovanskih in inozemskih statistienih podatkih lahko ugotovimo, da je najvee nesrec eetrto in osmo delovno uro. Po eetrti uri je odmor pri delu in zato je v 5., 6. in 7. uri spet manj nesrec, medtem ko 8. uro stevilo nesrec spet poraste, je pa manjse kot v 4. delovni uri, ceprav biglede na utrujenost pri delu pricakovali, da jih bo vee. Verjetno, da pride 4. delovno uro do iz,raza se izcrpanost zaradi preskromnega zajtrka, medtem ko v 8. delovni uri poraste razpolozenje ob misli, da gre delo h koncu in zato delavec zbere se zadnje moei in :;;akljuei zadnjo uro z razmeroma veejo pazljivostjo pri delu. V socialnem oziru se borim'O proti utrujenosti, ker vema, da povzroea med delavci nemir, da ubija iniciativo in vodi v pasivnast in at'Opelast, da pavzroea vecja fluktuacijo delavne sHe, hromi veselje da dela in povzroca nezadovaljstva. Za preutrujenast balj dovzetni sa mladaletni, navinci, zene in delavci s slabatna kanstitucij'O, kranicni bolniki in rekanvalescenti. Kar je za starejsega krepkega delavca igraca, lahko za mladega, siokega navinca pameni skrajno naporno dela, ki v'Odi v preutrujenost. Pri nekaterih delavcih, ki tazijo, da sa utrujeni in izcl'pani, niti na delu niti izven dela ne b'Oma nasli nobenega resnega vzr'Oocaza to stanje. V teh primerih m'Oramo pamisliti na kranicne nalezljive bolezni, kot n. pro tuberkulozo, lues, dalje na zivcne bolezni, endo- krina obolenja, slabo kompenzirane STene napake ali obolenja krvi ter se druge bolezni, iki ze ranG povzraeaja utrujenost. Previden zdravnik bo zato z natanenimi preiskavami najprej izlocil vse druge b.olezni, preden bo zakljueil, da gre sama za preutrujenost pri delu. Pri zelo natancnem in pri odgovornem dusevnem delu se javlja utruje- nost kot iblok ali prekin. Nasa zavest, zbranost, budnost in pazljivost namrec v doloeenih presledkih popusti ali se celo popolnoma pre kine. V tem prekinu se centralni zivcni sistem spet opomore in lahko za nekaj casa z delom zopet nadaljujemo. Cim bolj smo utrujeni, tempogostnejsi in tem daljsi so prekini. Pr~dusevnem delu, n. pr. pri racunanju, lahko napravimo v trenutkih bloka napako, pri predavanju ugotovimo, da smo bili nekaj sekund odsotni, safer se lahko v trenutku prekina zaleti ali zdrsne z avtomobilom s ceste, del avec pri nevarnem stroju se p'Onesreci ali pa napravi grob'O napako na izdelku. Pri analizi vzrokov nesrec pri delu ter anaHzi skarta in napak pri fizicnem ali umskem delu pomislimo vedno tudi na blok ali prekin. Pray ta pojav nam je tudi vodilo, da moramo stroje in napr,ave tako zavarovati, da tudi med pre~ kinitvijo budnosti in pazljivosti ne more priti do nesrece. Ceprav moramo na splosno ugotoviti, da delajo nasi delavci prej prepoeasi kot pTehitro, pa S'OIe ponekod delovna mesta, kjer delavci Ie z najveejim 87 naporom dosegajo normo. V iahki industriji se posebno pri starejsih delavcih pokaze, da niso vee tako urni in spretni ter uspesni kot mlajsi delavci in da morajo res zastaviti vse sile, da dosezejo normo, ki jo mlajsi delavci dosezejo skoro igraje. Pri organizaeiji dela in postavljanju norm se moramo zdravstveni delavei vedno zavedati, da smo cuvarji zdravja in da moramo tezitiza tem, da ohranimo delavee pri zdravju ob polni sposobnosti za delo eim vise v starost. Tudi druzba in produkcija ima sarno skodo od prekomernega obremenjevanja delaveev, vendar tehnieni kader v tovarnah in ekonomiste trenutni uspehi pogosto zavedejo, da pozabijo na poslediee, ki se z zelezno doslednostjo poja- vijo sele po daljsem casu. Tehniki se bore proti utrujenosti predvsem z mehanizaeijo in avtomati- zacijo dela ter z zboljsevanjem delovnega okolja indelovnih metod. Zdrav- stveni delavci pa moramo predvsem opozarjati na fizioloske zmogljivosti in posebnosti cloveskega telesa, ker tehnieni kadri radi pozabijo, da clovek ni stroj. Vazna, pa se manj znana posebnosteloveskega telesa je, da se njegova pripravljenost in sposobnost za delo v teku dneva spreminja, kot se spreminja tudi telesna temperatura, stevilo srenih utripov in frekvenea vdihov.- Na normalo pride krivulja pripravljenosti za delo malo pred 6. uro zjutraj in strmo raste do 9. ure dopoldne, nato polagoma pada do 15. ure, ko spet doseze povpreeje, nakar spet rahlo raste do 21. ure zveeer in okrog 22-23. ure spet pade na normalo in nato strmo in globoko pada do tretje ure zjutraj, ko doseze najnizjo tocko. Po tretji uri se strmo v~enja in doseze, kot receno, malo pred 6. uro ponovno normalo. Ta krivulja pripravljenosti za delo je nastala zaradi tisoe in tisocletnih clovekovih navad, da podnevi dela, ponoei poeiva. Je tako globoko ukoreninjena, da je ze bistvena lastnost eloveskega bitja in njegove narave. Kadar koli se proti tej naravi pregresimo, se pregresimo tudi prot! zdravju in dobremu pocutju. Vsako nocno dela je torej proti nasi naravi in opravljamo ga Ie naskodo svojega zdravja. Veseljacenje in izzivljanje v poznih vecernih urah je sieer v civiliziranih dezelah vedno bolj pogostno, vendar so nekateri mnenja, da so pray te abnormalnosti vzrok taka stevilnim psihonevrozam in dusevnim boleznim v civiliziranem svetu. Tudi delovnieas bi se moral po tej krivulji ravnati ali se ji vsaj priblizati. Da je prehrana odlocilnega pomena za zdravje in storilnost, priznavajo vsi, vendar pa je med naSimi delavei se veliko napacnih navad, kar se tiee prehrane, bodisi v pogledu kvalitete, se holj pa glede porazdelitve obrokov. Zdravstveni delavci mOramo opozarjati predvsem na vaznost izdatnega zajtrka, na beljakovinski minimum, na vitamine in miner ale ter na 5 dnevnih obrokov. Obroki med delom ne smejo biti preobilni, ker preobremene prebavila in je za prebavo potrehno toliko kTVi in ener.gije, da nastopi splosna lenost in utru- jenost ter zaspanost. Alkohol je pri nasih delaveih se vedno v casti. Res je, da al~ohol zmanjsa obcutek utrujenosti in nekam laze prebolimozacetni odpor proti delu, vendar pa storilnost naglo pade in se zacetna vnema hitro sprevrZe v lenost in za- spanost. Vrhunski sportniki so ze zdavnaj dali alkoholu slovo in tudi delavee je navajati, da hi se ga eimbolj izogibali, predvsem pred delom in med njim, posebno se, ker zaradi zmanjsane avtokritike in inhibicije povzroca pri delu nesreee. 88 Kava, caj, nikotin, aktedron, fenamin in druge kemicne snovi in nasladila res zmanjsajo obcutek utrujenosti in pomenijo do neke meje kljuc do ener- getskih rezerv, ki jih sieer ol'ganizem skrbno hrani za case najvecje nevarnosti ali stiske. Zelo tvegano je segati po teh skrajnih rezervah in slabiti tako smotrni obrambni refleks organizma, kot je obcutek utrujen'Osti. Uprcwicena je primera teh sredstev z bicem, ki tudi pripomore zacasno do vecje storil- nosti, lahko pa p'Ovz,r'Ocihudo neskladnost v sieer harmonicnih dogajanjih nasega organizma. Tudi pretirana custvena zavzetost lahko povzroci, da se obcutek utruje- nosti pojavi kasneje. Smrtni strah, huda jeza in prekipevajocenavdusenje lahko povecajo naso storilnost, vendaI' pomeni tudi tucustvena zavzetost nekako 'Op'Ojnosredstvo, ki ohromi zdravo presojo glede nasih telesnih in duSevnih sp'Osobnosti. Zdravstveni delavd se navdusujejo bolj za splosne ukrepe, ki krepe zdravje, predvsem umivanje in kopanje po koncanem delu, gimnastiko in masazo, zdravo prehrano in vsaj 'osem ur spanja dnevno. Osem ur spanja dnevno ni nikakdno filistrstvo ali malomescanstvo, tem- vec je nujna potreba 'Organizma, najvaznejsi pogoj za zdravje in vlsoko 5to- rilnost. To priporocajo povsod po svetu, medtem ko se pri nas sem in tja se najdejo ljudje, ki se jim spanje zdi Ie izguba casa, nujno zlo, ki ovira pri delu. Proti taki miseln.osti moramo zdravstveni delavei odlocno nastopati in dokazovati, da 'Osemurno spanje ni nobena mehkuznost, temvec fizioloska nujnost. Proti utrujenosti se iborimo zdravstveni delavei tudi z zboljsanjem delov- nih pogojev, z uvedbo pravilne ventilacije in razsvetljave, z odstranjevanjem ropota, z uvajanjem dela v sedecem polozaju, ker je manj utrudljivo kakor delo stoje, z uvajanjem pravilnih delovnih stolov in predvsem z uvedbo organiziranih 'Odmorov med delovnim casom tel' s stalno kontrolo mikroklime (temperature, vlage, ,gibanja zraka) v delovnih prostmih. Tudi mi smo za povecanje storilnosti pri delu, smo pa mnenja, da je borba proti utrujenosti najboljsa in najzanesljivejsa pot do visje storilnosti v industriji. :lanki a prehrani nosece ca. Zato je namen tega lrane skozi razlicne ziv- ~trokaPreh. V prejsnjihsteviU zene, otrocniee, dojece clank a Ie nadaljevati z ljenjske dobe in razna Pri analizi prehra )dkrili, da je glede na potrebe organizm~ najl >redsolskega in solskega otroka. Otrokom prim h zascrtnih snovi, t. j. vitaminov, ,rudnin in ko so koliCine ostalih snovi, t. j. snovi, ki nan _ _ Ij, vcasih eel'Oprevisoke. Zato je pray, da si medicinska sestra 'OsveZlznanje 0 prehrani predsolskega otroka in ga dopolni z novimi dognanji na tern podrocju, zlasti se, ker je sedaj v teku akcija za zdravo prehrano naSih otrok. Tej akeiji naj se prikljuCijo 89 , da se obcutek utruje- ekipevajoce navdusenje tucustvena zavzetost glede nasih telesnih in Kava, caj, nikotin, aktedron, fenamin in druge kemicne snovi in nasladila res zmanjsajo obcutek utrujenosti in pomenijo do neke meje kljue do ener- getskih rezerv, ki jih sinor oret<>nhomc:lrrbno bran; 7a Case najvecje nevarnosti ali stiske. Zela tvegan ezervah in slabiti tako smotrni obrambni refl~ utrujenosti. Upravicena je ptimera teh sredste" ~acasno do vecje storil· nosti, lahko pa povz-rc ~armonicnih dogajanjih nasegaorganizma. Tudi pre tirana ,cus nosti pojavi kasneje. I~ lahko povecajo naso ~ nekako opojno sredstv dUiSevnih sposobnosti. Zdravstveni delav~ osne ukrepe, ki krepe zdravje, predvsem um 1m delu, gimnastiko in masazo, zdravo prehral ",no. Osem ur spanja dnevno ni nikakdno filistrstvo ali malomeseanstvo, tem- vec je nujna potreba organizma, najvaznejsi pogoj za zdravje in vlsokQ sto- rilnost. To priporoeajo povsod po svetu, medtem ko se pri nas sem in tja se najdejo ljudje, ki se jim spanje zdi Ie izguba casa, nujno zlo, ki ovira pri delu. Proti taki miseln.osti moramo zdravstveni delavci odlocno nastopati in dokazovati, da osemurno spanje ni nobena mehkuznost, temve~ fizioloska nujnost. Proti utrujenosti se iborimo zdravstveni delavci tudi z zboljsanjem delov- nih pogojev, z uvedbo pravilne ventilacije in razsvetljave, z odstranjevanjem ropota, z uvajanjem dela v sedecem polozaju, ker je manj utrudljivo kakor delo stoje, z uvajanjem pravilnih delovnih stolov in predvsem z uvedbo organiziranih odmorov med delovnim casom ter s stalno kontrolo mikroklime (temperature, vlage, gibanja zraka) v delovnih prosturih. Tudi mi smo za povecanje storilnosti pri delu, smo pa mnenja, da je borba pr-oti utrujenosti najboljsa in najzanesljivejsa pot do visje storilnosti v industriji. Prehrana predsolskegQ otroka Dr. Dam jan aBe b 1e r V prejsnjih stevilkah lista so se smotrno vrstili clanki 0 prehrani noseee zene, otrocnice, dojece matere, dojencka in zalivancka. Zato je namen tega clank a Ie nadaljevati z obravnavanjem problema prehrane skozi razlicne ziv- ljenjske dobe in razna fizioloska stanja organizma. Pri analizi prehrane nasega prebivalstva smo odkrili, da je glede na potrebe organizma najbolj neuravnovesena prehrana predsolskega in solskega otroka. Otrokom primanjkuje zlasti tako imenovanih zascitnih snovi, t. j. vitaminov, -rudnin in zivalskih beljakovin, medtem ko so kolicine ostalih snovi, t. j. snovi, ki nam sluzijo predvsem kot vir kalorij, vcasih celo previsoke. Zato je prav, da si medicinska sestraosvezi znanje 0 prehrani predSolskega otroka in ga dopolni z novimi dognanji na tern podrocju, zlasti se, ker je sedaj v teku akcija za zdravo prehrano naSihotrok. Tej akciji naj se prikljuMjo 89 zlasti terenske medieinske sestre, ki naj se pri svajem delu pavezujeja s tistimi druzbenimi arganizacijami, ki to' akcija vDdij'O. Predsalski atrak raste sarazmerna hitra, taka v visina kakar v tezi, seveda Ie Db pagajih, .lmt jih zahteva njegDvD telD. Poleg Dstale ·nege, ki jD pDtrebuje predsDlski DtrDk, je najvaznejsa njegDva prehrana. S pravilnD prehranD nam- rei: bDmD DtrDka USPDSDbili,da bD kljub'Oval tudi negativnim Vpliv.DmDkDlja. S prehranD dDvajamD telesu vse patrebne sestavine, ki jih pDtrebuje za rast, energijD, Dbnavljanje eelie in pravilnD delDvanje vseh zivljenjskih prDeesDv. Le-ti pa DmDgDi:ajo skIaden razvDj telesnih in dusevnih sposDbnDsti. Sestavine, ki jih dabiva DtrDk z zivili, so: ogljikDVi hidrati, maseDbe, rud- ninske snovi, vitamini in vDda. Nekatere teh snDvi SD pDtrebne za tVDrbo energije, za delD in tDpiDtO, druge zDpet sluzijD za zasCitD pred boleznimi. Najveekrat pa je zivilD mesaniea raznih za zivljenje pDtrebnih elementov, ki sluzijD telesu na razliene naeine. MlekD n. pr. daje telesu energijD, sluzi za izgradnjD kasti, zDbDvja in misie, abenem pa telaseiti pred boleznij'O, medtem ka daje sladkar telesu samD energija. Taka najlaze razumema, zakaj je treba - v jedilnikih izbirati zivila takD, da S'Ov dnevni prehrani vsi elementi v pra- vilnem razmerju. Viri beljakovin Beljakavine sluZija telesu predvsem za rast in izgradnjD telesnih tkiv in So' zata predsDlskemu. Dtraku izrednD pDtrebne. Z raznimi zivili mu jih m'Orama dovajati pri vsakem Dbraku. Od zivil, ki So' najbagatejsa z ibeljakD- vinami, pridejD za predsDlskega atraka v pDstev: mleka, ne preslan sir, jajea, bela meSD in ribe. Ta zivila vsebujejo zivalske beljakavine, ki jih imenujemD . pDlnDvredne zaradi njihavih pasebnih bialoskih lastnosti. Tudi kruh, Dvseni kosmil:i, zdrab, riz, suh fizal in grah vsebujejo beljakavine, vendar So' to' rastlinske beljak'Ovine, ki nisa taka palnDvredne in jih mDrama zata dapalniti z zivalskimi. Ravna zatD 50' mleeni riz, zdrDb in avseni kasmiei za daraSeajDi: arganizem tako zdrava hrana. Suh fiial in grah pa predsolskemu atraku, pDsebna mlajsemu, vedno pretlaCimo, ker ga sieer tezkD prebavi. Pri vsem tem pa marama v prehrani predsal.skega otrDka mleku dati znaeaj tistega asred- njega zivila, 'Okrag katerega nanizama za izpalnitev jedii.lnika se druga zivila. Mleka je nepreeenljive vrednasti, jeza daraseajac arganizem (razvDj misie, kDSti, zabavja) najbalj ekanamieen vir zivalskih beljakavin in ima tudi vse ostale sestavdne v najbalj ugadnem razmerju. MlekD je paleg tega vazen vir rudninskih snovi, predvsem kalcija in fasfara ter delama tudi vitaminav A in D. Obieajno imajo atraei mleko radi, zata jim ga ne ba tezka dati dnevna talika, kalikar ga patrebujeja. Delno jim ga bama nudili kat pijaea (~eka, kakaa, bela kava), delna pa ga bamD parabili pri pripravi jedi (mlecne jedi, jDgUrt, ~drab, riz ali pudingi, v juhah, pri pripravi pretlaeene zele- njave, pri namakanju kruha za priprava zrezkov liz sesekljanega mesa, pri pripravi kruha namesta vade itd.). Patreba po' beljakavinah bama najzanes- ljiveje k!rili, ee ba;mo v prehrani predsalskega atraka parabili % lit"ra mleka 1 dnevna in 3 dD 4 jajea tedensko. Pray taka je priparoeljiva, da dabi DtrDk \ vsak dan enkrat majhen kaseek belega mesa (teleeje, kDkDsje, jagnjecje, kazlickava, ribje). Veeji predsol.skii Dtrok lahko je tudi mehkD ali sesekljana goveje mesa. Ni pa priparocljivo dajati SUhDmesa, ker· je abieajna preslana 90 in je v splosnem teze prebavljivo. Z mesom dovajamo otroku poleg belja- kovin istocasno tudi zelezo in vitamine iz skupine B. Zelo koristna je drobovina (jetra, ledvke, sree, vraniea, mozgani), ker vsebuje vee vitaminov in zeleza kot ostalomeso. robe, posebno morske, ho moral imeti otrok vsaj I-krat tedensko. Ribe imajo namree manj vezivnega tkiva (Ie 3 do 5%) kakor meso drugih zivali in so zato lahko prebavljive. Ribe vsebujejo vee esencialnih ami.no kislin, n. pro lysin, ki pospe~uje rast dolgih kosti, in pa tryptofan, ki sodeluje pri tvorbi rdeeih krvniek. Tudi z vitamini in rudninskimi snovmi, kli jih otrok potTebuje vee kot odrasel Clovek, so ribe bog~te·. Cistih beljakovin potrebuje predsolski otrok priblizno 30 do 40 g dnevno. Viri ogljikovih hidr~to'V Ogljikovi h1drati sozelo vazen vir kalorij, ki sluzijo za proizvajanje ene.r.gije za gibanje in toploto. Ogljikovi hidrati so v zivilih vezani se na druge sestavine, razen v sladkorju, kjer nastopajo popolnoma samostojno. Sladkor torej ne Visebuje nobenih zascitnih snovi (t. j. beljalkovin, vitaminov in mineralov). Ker pa sladkor zobovju skoduje in izpodriva iz prehrane druge vaznejse snoviv prehrani, z njim ne smemo pretiravati. Otrok, posebnose predsolski otrok, ima sladkane jedi zelo rad, zato moramo paziti, da se mu okus ne raz':' vije enostransko. V tej dobi se namree ze oblikujejo pTehrambne navade, ki ostanej 0 vcasih skozi vse zi.vljenje. Ogljikove hidrate imamo v kruhu, testeninah, rizu, zdrobu, kasi in slad- korju. Tu je treba pamniti, da je mnogo bolj z;drav 'ern kruh, tudi za pred- solskegaotroka, ker vsebuje dragaeene rudnine in vitamine iz skupine B. Ti so v ovojnieah in kalckih zitnih zrrn in pridejo tako v 'crno moka. Krom- piT vsebuje poleg ogljikovih hidratov tudise vitamin C. Viri mascobe Mast, masIo, gosta "Smetana, olja in margarina sa pray tako zivila, ki dajeja telesu energijo za delo in toploto. Na nje so vezani vitamini, in to' predvsem A, D, K in E. Najbblj bogato vitaminov A in D je ribje olje. Vee- krat pozabimo, da bi tudi zdrav 'predsolski otrok moral v zimskih mesecih redno dobivati ribje olje. Vitamina A an D vsebujeta tudi surovo maslo in smetana. Svinjs:ka mast in rastlinska olja so pa skoraj brez vitaminov. Tudi po tezji ali lazji prebavljivosti se maseobe med sebaj razlikujejo. Lahko prebavljive so: masIo, margarina, smetana in rastlinska olja. Teze prebav- ljiva pa je svinjska mast. Zato za predsolskega otroka, pasebna za manjsega, ni priporoeIjiva. V splosnem naj hrana ne ba premastna, ker lahko povzraca maseoba motnje v prebavi in manjsa apetit. Vidnih maseob potrebuje pred- solski otrok priblizno 30 g dnevno. Rudnine Rudnine so v vseh tkivih in tekocinah cloveskega telesa. Zato jih mora z zivili redno dobivati tudi otrok. prJ. pravilno uravnoveseni, zdravi pa:-ehrani jih .otrok dobiva dovolj. To pa je zlasti pri nas zaradi neznanja pray redko- 91 kdaj. Sarno nekaterih rudnJi.npotrebuje otrokov organizem tako majhne koli~ cine, da jih dobi dovolj tudi pri siabi prehrani. Vec pa potrebuje predvsem kalcija, fosfora iIi zeleza. Te rudnine so tudi v prehrani predsolskega otroka obicajno premajhne. Kjer je geoloska sestava zemlje taka, da ne vsebuje dovolj joda, primanjkuje tudi tega. Zato je v Jugoslaviji urejeno z uredbo, da se mora vsa sal ze v salarnah jodirati. Na ta nacin bomo v 'llekaj letih pregnali iz nasih krajev golSo, ki jo pov~roca v glavnem pomanjkanje joda v prehrani. Kalcij ,Kalcij je potreben za rast kosti in zobovja, za delovanje mlSlC in druge zivljenjske funkcije. Zato ga mora otrok dobivati v zadostnih, in sicer v vecjih kalicinah kakor odrasel Clovek. Najboljsi vir kalcija je mleko in mlecni pro- izvodi, predvsem sir. Vsebujeta ga tudi zelenjava in sadje,ceprav v majhnih koliclinah. Brez mleka bi bilo nemogoce doseCi, da bi v otroski prehirani .bilo dovolj kaIcija. Kot pijaco ali pa za pripravo raznih mIecnih jedi moramo za predsolskega otroka porabiti vsaj' % litra mleka, kar ba dalo skupno z zeIe- njavo in sadjem priblizno 1g kalcija, kolikor ga otrok dnevno potrebuje. Pri pripravi mIecnih jedii pa moramo biti iznajdIjivi, da bodo jedilniki raznoliki. Tudi posneto mieko v prahu ne smemo zametavati, ker je v njem, ceprav mu odvzamemo mascobo,se vedno dovolj sn'Ovi, ki jih otrokov organizem potrebuje. Fosfor Fosfor igra v arganizmu podobno vlogo kot'kalcij. V naravi nast'opa veekrat skupno s kalcijem. Torej ga najdemo predvsem v mleku in v mleenih proizvodih. Ce dobi otrok dnevI1!o% litra IPieka, bo dobH obeh rudnin dovolj. Poleg mieka vsebujejo fosfar se: jajca, meso, ribe,_ suho soeivje. Pripomniti pa je treiba, da telo kaIcija in fosfora ne more izkaristiti, ce ne dobiva isto- casno tudi vitamma D. Ceprav otrok potrebuje zeleza Ie majhne kol1icine, t. j. 7 do 8 mg dnevno, se vendaI' pripomanjkanju zeleza v hrani cesto pojavi slabokrvnost. Otrok postane bled in apaticen. Mnogo Zeleza vsebujejo: rume- njak, meso, predvsem jetlra, nekatera zelenjava, sadje, suh fiz'ol, leea in grah. Kalcij pa pomaga, da se zelezo bolje izkoristi. Ker smo mnenja, da bo sestavek sluzil .sestram tudi kot dispozicija za njihova zdravstvenovzgojna predavanja, omenjamo na kratko tudi vire naj- vaznejsih vitaminov, eeprav jim je Sl1'OV vec ali manj znana. Viri vitaminov Liposolubilna skupina Vitamin A: ribje oIje, jetra sesalcev, morske ribe, mleko, smetana, maslo, rumenjal{, Vitamin D: ribje olje, morske l'ibe, jetra sesalcev, maslo, mleko, rume- njak, kri. . Vitamin E: zitni kalcki, kikiriki, solata, vranicasesalcev, rumenjak, mleko, maslo. Vitamin K: spinaca, kopriva, cvetaca, zelje, rastlinske maseobe, paradiz- nik, jagode, svinjska jetra. 92 Hidmsolubilna skupina Vitamin Bl: zitne in rizeve ovojnice in kalcki, kvas, zelje, grah, solata, orehi, kikiriki, jetra sesalcev, ledvice, mozgani, mleko, rumenjak. Vitamin B2: kvas, kalekd. zitaric, spinaca, soja, grah, zelje, drobovina se- salcev, meso, mleko, jajca (beljak in ,rumenjak), morske ribe. . Vitamin PP: kvas,zitaJrice, zelenjava (predvsem paradiznik, spinaca, cebula, zelje, soja, grah), drobovina sesalcev (jetra). , Vitamin C: limona, pomaranca, zelena paprika, ~ipek, crni· ribez, jagode, kresa, petersilj. Ker so nekateri vitamini obcutljivi za kisik in za temperatul'O ter so poleg tega topljivi v vodi, moramo biti pri pripravljanju hrane previdni, da jih pri tern ne unieimo ali z vodo odlijemo. Zelenjavo vrZemo ze v welo vodo, da deluje nanjo poveeana temperatura manj easa. Vode naj bo sarno toliko, kolikor je to nujno potrebno, tako da jo lahko potem uporabimo za nadaljnjo pripravo jedi. Posoda, v kateri se kuha zelenjava, naj bo zaprta, da se prepreci aostop zraka. Ceprav krompir nima toHko vitamina C, kot ga imata sadje in zelenjava, je vendarle stalen in zanesljiv vir tega vitamina. Kuhciti ga moramo vedno v olupkih, da ohranimo v njem .eim vee te dragocene snovi. Krompkjeva ..kasa z dodatkom mleka in masla je zelo priporocljiva za male otroke. V zimskih mesecih je veasih zelo tezko dobiti sveze sadje in zelenjavo. Zato moramo biti pri tern iznajdljivi in priporoeati materam sledeee: otrokom dajemo jabolka, tudi naribana,po moznosti z dodatkom limoninega soka, naribano korenje ali zelenjavne sokove (korenje, pesa). Veeji predsolski otrok lahko dobi tuni surovo kislo zelje (sesekljano in zabeljeno z oljem). Tudi surovo zimsko solato in surovo spinaeo (narezano na tanke rezance in pri- pravljeno kot solato) imajo otroci zelo radi. Zal pa nasi tovarnisko izdelani sokovi ne vsebujejo dovolj vitamina C, da bi otrokom v zimskih mesecih nado- mestili sveze sadje. Celuloza Celuloza je sestavni del rastlinskih vlaken, ki ga nase telo potrebuje za boljse izkoriseanje hrane v tankem crevesju in za pospesevanje prebave v debelem crevesu. Cel].lloze same pa telo ne izkoristi. Ce je celuloze v hrani prevec, lahko nastanejo prebavne motnje. Zato manjsemu predsolskemu otroku bolj grobo rastllnsko hrano pretlaeimo, da odstranimo vlakna. Vendar ne smemo to delati z vsemi Zivili in pr-edolgo, ker bi se na ta naNn otrok raz- vadil ter bi si zobovja in dlesen ne krepil dovolj. Voda Voda je prisotna v vseh zivih tkivih in to v celicah kakor izven njih. Zato bi bilo brez vode zivljenje nemogoee. Vodapomaga pri prebavi, omogoca, da pridejoo snov'd.,ki jih dohivarno s hnino, do vseh tkiv, 'topi razne soli, uravnava telesno temper'aturo in soli, ki telesu niso potrebrne, oclvaja z urinom, s potom in delri,o z blatom. 93 Vodo dovajamo telesu z obicajno pitno vodo, z mlekO'm, z juhami, sad~ nimi sokovi, manjse kolicine pa skoraj z vsemi zivili. Voda mora biU higienicno neoporecna, kar nam pokaze bakterioloska preiskava. P.revelike kolieine vode ni priporoCljivo dajati otrO'kom, ker jim s tern po. nepotrebnem obremenju- jemo organizem. Ofu'oci se kaj radi razvadijo in pijejo vodo ob vsaki priliki. V poletnih mesecih jim dajemo po moznosti sadne sokove. TekO'~iiJ.ev splos- nem ne smejo biti preh,ladne in tudi ne prevroce. Potrebe po prehrambnih elementih za predsolskega otroka (Food and Nutrition Board-N. R. Council USA) · ~"·f~ d' ~ l:: '~A~ l 's 1 l~ ~ juStarost .S .fil .2 I .~.~ ~ ro~ ._ 0·"""'''' ~ ctS '4:i ctS ~ ra· .0> ~ .•.Q) po ~ I ~~ ~ .- ~ z .- ~Eo< p;>;:l po~I-- -g- --g- ----m-I mg -- --kg mg mg mg mg IE 1,00 I I Iod 1-3 let 12 87 1200 40 7 2()00 I 0,6 1,0 6 35 400 Qd 4-6 let 18 109 1600 50 1,0 , 8 2500 0,8 1,2 8 50 I 400, I Okus, navade in tek Predsolski otrok se hitro prilagodi novim jedem, ki jih prej ni poznal. Zato je takrat najlaze vplivati na njegove navade glede naCina prehrane. Navade, ki jih bo pridobil v tej dobi, mu bodo osta:le vee ali manj vse ziv- ljenje. Otroci ljubijo pestrost in zive barye. Njihov tek je veckrat odvisen od naNna, kalro je hrana servirana in kaksne barye je. Korencek, solata,- para- diznik, jajcek, smetana itd. Vse te mesane barye sO'O'troku v zabavo in jed mu tekne. Na drugi strani so nam razne zive, naravne barye zivil na krozniku jamstvo, da je hrana tudi bilQlosko vJsoko vredna. Otrok pa ima poleg tega zelo enostaven okus in ne mara kompliciranih ali izumetnicenih jedi. Pri jedi naj vlada veselo razpolozenje, pedagoski prijemi illaj se ne stapnjujejo do karanja in naj bodo dobro pretehtani in nikakor ne preostri. Ceprav ne smemo pustiti, da bi se O'trok razvadil, da bi postal izbircen inodklanjal za svoje zdravje bistvena zivila, mu bomo vendar dopustili, da si hrano nekoliko tudi izbere (kolikor je to pac mozna), in tako upostevali njegov individualni okus. NikakO'r pa ne bO'mo dopustili, da bi otrok stalno odklanjal mleko, meso ali zelenjavo. Cimprej bomo tudi naucili otroka, da se hrani sam. Ob zacetku drugega leta ,ga zacnemo vaditi, da zlicko drzi sam in da sam pije iz kozarca. Ob koncu drugega leta pa naj bo otrok pri tern poslu ze samostojen. Da bo razPO'lozenje pri jedi prijetno, da otroci ne bodo postali izbircIii, da bo pri jedi red in cistoca, pa je potreooa stalna prisotnost pedagoga, ki mora pri tern poslu biti seveda iznajdljiv in vztrajen. ' Veekrat 'naletimo na p!I'edsolske otroke, ki nimajo pravega teka. Pri teh otI'locih je veckrat v ozadju kaka bolezen ali pa dusevni nemir, marda nepri- merno domaee okolje,pijanstvo .ali kak drug socialni problem, kar vse vpliva tudi na razpolozenje druzine, predvsem pa nemara prevelika skrb matere za 94 otroka, ki ga z jedjo sili. Tudi neuravnovesena prerurana lahka zaradi primanj- kljaja posameznih snovi, n. pro vitamin a Bl povzl'oci pomanjkanje teka. Z dovajanjem thiamina se vcasih tek hitra popravi. Sestavljanje jedilnikov Kolicine zivil, ki so potrebne za sestavljanje jedilnikov, so advisne ad atrokove starosti, telesnega razvoja in njegove fiziene aktivnosti. Vendar pri- porocamo sledece kolicine zivil, ki lahka sluzijo za orientacijo. . Otrok od 3 do 6 let Ma;a Ribe. Jajca Socivje(suho) Mlek,a . Polnomastni sir Maslo Razne mascobe . 45 g 10 g 2:"-3-ikrat tedensko 10 g 750 cern 10- 15g 20 g 10 g Kruh Ovseni kosmici, riz, te- stenine Sveza zelenjava Sveze sadje . Krompir Sladkor, med,cokolada . Marmelada, suho sadje . 150-200 g 15- 20g 150-200 g 150g 150-250 g . 25 g 15 g Kolicina nekaterih zivil lahko tudi poveeamo, zlasti velja to za zivila, v katerih so zastopane zascitne snovi, torej mleko, sir, sircek, meso, sadje in zele- njava. Kadar povecamo kolicino kruha, mascobe in 'sladkorja, pa moram(} biti p,revidnejSi, ker sa ta zivila zelo nasitna in otrok po njih izgubi tek za zivila, ki so mu potrebna predvsem za razvoj in zascita zdravja. Res je, da se bo z mascobo in agljikovimi hidrati otrok najboIj :Medil, vendar bo z eno- stransko hrana otrok Ie navidezno okrepljen, kajti samaz debelostjo mu ne bomo zvisaliodpornosti in mu tudi ne okrepili splosnega zdravstvenega stanja. Da bomo jedilnike laze sestavljali, si glavna jedila, kot ze znano, razdelimo v 7 skupin. Iz vsake skupine vzamemo pri vsakem obroku po enD zivilo. I. meso mesni izdelki ribe jajca suho socivje V. II. mleka sir jogurt skuta VI. III. ' svinjska mast olje masla vitaminizirana margarina IV. kruh cerealije VII. sveze sadje sveza zelenj ava kuhana zelenjava krompir sladkor, marmelada, med in kompot Le na ta nacin ba dobil otrok vse energetske inzascitne. snovi. 95 Glede razpareditve obrakav cez dan naj amenima sledece: vazna je, da je zajtrk kalaricna macnejsi, kakar pa je ta pri nas v navadi, in pa maznasti sestavljen taka, da bo tudi v njem zastapano po enD zivila iz vsake prej naSte- tih skupin. Malice, to je dopoldanska in popoldanska, pa naj JIle bado pre- abilne, ker si otrak z njimi sieer pokvari tek za glavne obrake. Vecerje naj bada zgadnje in sestavljene iz lahko prebavljivih zivil. Najboljsa sa mleena jedila in sadje. Po neki kantralni "rl L trasija atraci. naj'Vec maei in izgube najvec te: ruarja; ko je prehrana enalicna in slaMa, najvei area da septembr,a, ka je hrana zaradi sadja, ZE uepkejsa. Taka n. pr, otrok 8 ali 9 let pridabi ,908g teze, v 'mesecih maree-september pa 15 sti od 13-14 let (t. j. daba pubertete) pridabe ra do febniarja 324g teze,ad marea da septem. r-- O' • • >mkazeja, da sa atraci v svojem razvaju agl'Ozeni skoraj vse zime in ta v razdabju, ko sa vsali. Ce upailtevama ile druzinska stanje zapaslenih starsev, zlasti pa zapaslene matere, tedaj je ta slika se slabsa. Glede na, ta, da nasi otraei pa mestih zaradi pa- manjkanja salskih prostarav hadija v salo v dveh da treh izmenah, je pre- hrana pri tako nerednem abiskavanju salese te.zja. Ce vzametPa za primer zapaslena mater, ki mara na vsak nacin iti na dela pred 7. uro, dostikrat tudi ze pred 6. ura, vrne se pa ob dveh, treh ali celo stirih popaldne, potem se vprasama; kaj je v tem casu z njenim salskim otrakom. Pa navadi puscaja matere 'atrakam skuhana hladna jed ali tudi suho, ki je otroci dastikrat niti ne pouzijejo in odhajajo na: naporn6 dela v sala kratko mala la.cni. Razen tega pa mara mati, ka se preut.rujena vrne z dela, namesta da bi se 'Odpacila, zopet misliti, kaj ba svajim otrokam pripravila in pustila za zjutraj, in znava odhaja na dela. nespoCita, ne da hi imela kaga, ki biza te 'Otrarkeposkrbel,da bi sli vsala nahranjeni. Povrh pa ta mati, ki je zapaslena, rriti ne mare pri delu biti zbrana in usrpesna 'niti ne mare biti spacita in zdrava, ,se manj pa more vzgajiti predvsem zdravega otraka. Da je bilo vprasanje prehrane nasih otrak perece vse ad osvobaditve na.se dezele pa da dan.es, vidima iz Uredbe a ustanavljanju in delu salskih kuhinj lie iz leta 1949, ki j'O je osebno podpisal tovaris Tito in v kateri st'Oji med drugim: »Z denarno kaznijo do 20000.- dinarjev se kaznuje paverjenik ozi- ramaClan izvrsilnega adbora ljudskega adbara ali druga odgovarna oseba, a) ki ne stori, kar je potrebnaza ustanavitev salske kuhinje pa dalo- cenem planu, b) ki nepreskrbi 'za salska kuhinjo patrebnega asebja,prastorov, inventarja inzivil ali ki z inventarjem in 'Zivili ne ravna na predpisani nacin itd. 96 Glede razpareditv je zajtrk kalariena me sestavljen taka, da ba tih skupin. Malice, too abilne, ker si otrak z bada zgadnje in sesta jedila in sadje. Solske kuhinje Nata Hadzic GK,onec) (loa sledeee: vazna je, da v navadi, in pa maznasti ivila iz vsake prej na.ste- :a, pa naj ne bada pre- vne abrake. Veeerje naj viI. Najbaljsa sa mleeria Po neki kantralnirazpredelnici higienskega zavada trasija atraci. nafvee maN in izgube najvee teze v mesecih od aktobra do februarja; ka je prehrana enaliena in slabsa, najvee pa je pTidabe v mesedh ad marca da septemhra, ko je hrana zaradi sadja, zelenjavein drugih praizvadav krepkejsa. Taka n. pl'. otrak 8 ali 9 let pridabi v mesecih aktober-februar 0,908g teze, v mesecih marec-september pa 1595g, medtem ka atroci v starasti od 13-14 let (t. j. daba pubertete) pridabeeez zima v mesecih od oktobra do februarja 324g teze,ad marca do septembra pa 2226g. Vsi ti primed nam kazeja, da soatroci v svajem razyoju ograzeni skaraj vse zime in ta v razdabju, ka S'O'Vsali. Ce upastevama se druzinska stanje zaposlenih starsev, zlasti pa zapaslene matere, tedaj je ta slika se slabsa. Glede na, ta, da nasi otraci pa mestih zaradi pa- manjkanja solskih prostarav hadija v sala v dveh d'Otreh izmenah, je pre- hrana pri taka nerednem abiskavanju sale se te.zja. Ce vza;mel;Paza primer zapasleni> mater, ki mora na vsak 'naein iti na dela pred 7. uro, dastikrat tudi ze pred 6. ura, vrne se pa ob dveh, treh ali cel'Ostirih papaldne, patem se vprasama; kaj je v tem easu z njenim .saJ.skimatrakam. Po navadi puseaja matere otrokOlt1skuhana hladno jed ali tudi suho, ki je atroci dastikrat niH ne pauzijej'O in adhajaj'O na: naporn6 dela v salakratk'O mala Meni. Razen tega pa mara mati, ko se preut.rujena vrne z dela, namesto da bi se adpaeila, zapet misliti, kaj bo svajim atrokam pripravila in pustila za zjuttaj, in znava adhaja na delo. nespacita, ne da. bi imela kaga, ki biza te atrake paskrbel,da bi sli v sala nahranjeni. Povrh pa ta mati, ki je zapaslena, niti ne mare pri delu biti zbrana in usrpesna 'niti ne more biU spaeita in zdrava,se manj pa mare vzgajiti predvsem zdravega ·atraka. Da je bila vprasanje prehrane nasih atrak pereee vse ad asvoboditve nase dezele pa da danes, vidima iz Uredbe a ustanavljanju in delu salskih kuhinj se iz leta 1949, ki jo je asebno padpisal tovaris THa in v kateri stoji med drugim: »Z denarno kaznij'O da 20000.- dinarjev se kaznuje poverjenik azi- ramaclan izvrsilnega adbara Ijudskega adbora ali druga odgavarna aseba, a) ki ne stari, kar je patrebno za ustanavitev solske kuhinje po dala- cenem planu, b) ki ne preskrbi zasolska kuhinjo patrebnega asebja,prostarav, inventarja inzivil ali ki z inventarjem inZivili ne ravna na predpisani naein itd. 96 Kol¥Ijor nam je znano, ni bila ta uredba ntkoli in 21 niCimer preklicana. Skrb ·dru.Zbeza zboljsanje standarda nase drUlzine, na vseh sektorjih druz'" bene dejavnosti, nas obvezuje, da za vpra.sanje dijaske prehrane zainteresiramo druZb~e organizacije, da razgibamo solske odbore in prosvetne oblasti, zlasti pa komune. Sprico nujnosti vprasanja, da se zboljsa standard naSe druzine, da se lotimo dela pray vsi, da ji ho bolje, da pomagamo zerni 1n da p'Omagamo starsem pri vzgoji otrok, se je mobilizacija te druzbene dejavnosti v zadnjih mesecih obcutila pO'vseh predeHh nase dezele. Opravicilo za to aktivnost, ki se je ze uveljavila, pa je dobila svaja potrditev tudi na nac10nalnem Kongresu za zascito otrok z govorom tovarisa Aleksandra Rankovica: »Veliko vlogo so v letih, ko je bil problem prehrane najtezji, 'Odigraleikuhinje, ki S'Ojih organizi- rali ljudski odbari s p:omocjo UNICEF (Mednarodnega sklada Zdruzenih na- :r:odovza nujno pomoc otrokom). V letu 1951 smo imeli 5508 solskih kuhinj in se je v njih hranil'O 8071040trak. Tudi danes je preko solskih kuhinj za- gotovljena dopolnilna prehrana za 191000 otrok. Solske kuhinje morajo postati stalne ustanove otroske zascite, izredno koristne za Zidravje otrok; in ustanove, ki morajo pomagati druzinam in preko katerih mora, 'Kadar ·b'omo imeli tudi materialne mozrnosti, dobiti dopolnilni obrok vsak solski otrok.« Nasa pomoc za prehrana otrok se pa ne ustavlja sarno pri mlecnih kuhinjah, temvec pri vseh oblikah dopolnilnih obrokov kakar tudi pri popolnih obrokih.· V Beogradu je prri solah ze ustanovljenih nekaj kuhinj, kjer delij'O popolne obroke, in izkazalo se je, da to ni neikaj nemogocega niti ne taka tezko, kot se je to mislilo spocetka. V glavnem odboru Zveze zenskih drustev Srbije je ze nekaj mesecev ustanovljena kuhinja, ki proucuje probleme~solskih kuhinj in so to dejavnost prenesli tudi ze rna okraje. V Bosni in Hercegovirii je pri izvrsnem svetu' se- stavljen koordinacijskiodbor, ki ga vodi sekretar izvrsnega sveta in katerega naloga je, da sestavi pregled '0 stanju in potrebi solskih kuhinj. Nova formi- ranim okrajnim odborom se predlaga, da ustanove po okrajih podobne odbore s predstavniki Sveta za prosveto, Sveta za zdravstvo kakar tudi druzbenih organizacij, da !hi 'se tako cimprej in cim uspesneje razvijalo delo solskih kuhinj, solske kuhinje same pa da bi postale stalne ustanove pri osemletkah in drugih solah. Po podatkih, ki Jih imamo tudi iz drugih republik, se je zacelo to delo odvijati ponekod v manjsem in ponekod v vecjem obsegu. Glede na pogoje,. kakrsni pac bodo rna terenu, se bodo verjetno porajale nove oblike, ki hodo kot izkusnje sluzile tudi drugim krajem. Doloceno stevilo solskih kuhinj IS popolnimi obroki, kakrSne ze imamo, nam kaze, da se dajo ob prizadevnosti organizacij izkoristiti razne ma~nasti za njih nadaljnje usta- navljanje in vodenje. Kuhinje se lahko ustanove pri samih solah, kjer je to' magoce, pa tudi izven sol v obliki dijaskih re:;;tavracij, ki bodo v celoti resevale vprasanje dijaske prehtrane. Mnenja sma, da moraj'O vse te kuhinje imeti plaeano osebje, ki bo delalo v njih, toda pray tako je treha za opravljanje nekaterih del izko- ristiti tudi dejavnost zenskih drustev, drustva prijateljev mladine in skupine ali aktive dijaskih roditeljev. Naj za primer navedem: 8. beogmjska gimnazija ima druStv,o prijateljev te sale, ki poleg placane kuharice s prosto'voljnim delam svojih ,Clanov sodeluje pri kuhinjskih Qpravilih. Kamune naj pri resevanju teh vpr,a.sanj sodelujejo zlasti pri ustanavljanju kuhinj, ker je to vprasanje za komune pray toliksne vaznosti, kot vse druzbene 97 organizacije. Zlasti je .vazno t9 pri prehrani otrok,katerih dru~inski dohodki pridejo v postev, da se doplacujejo .z,a prehrano poleg Illinimalnega deleza starSev, Ravno takp lahkokomune ppmagajo ,pri napayi ~I):ventarja,.i.zkljJ1cno same pa m,orajo ppslrrbeti, da zagotovijo prostore -zadij.aske Jruhinje. So komune,.ki so ze. v proracunih predvide.le in.prev~ere .placevanje.osebja; .ki, bo delalo v kuhinjah, prekosvojihSvetov ~a prosveto, zdravstvo te.r.Svetov za varstvo druzine pa. bodo lahkokomune' nudile pom,q~pri organiziranju. ~ ... . . in vodenju. Po zakonu ooolskih odborih so solski odboridolZni skrbeti za 'pedagosko vzgojnp, zdravstveno stanje otrok kakor tuql za njih razvedrilo ..Potemtakem je' zakon Solske odhore kotorgane druzbenegaupravljanja zadolZil; da ses kontl'1olo in skrbjo za zdravstveno stanje otrok prigajo tudi za njihovo pre- hrano. Ti odbori' so 'pred 4ruzbo odgovorni ·za pravilno. ravnanje v. pogledu ucenja, zdravja,pa:;;o potemtakem najbolj 'Odgovdotrokove telesne' vi~ine. Pregled nekaterih naSih vrteev je pokazal,da se. viSina otrok v teh ustanovah giblje od 95 do 130 em. Za'to izdelujemo stole in mize za telesnoviSino 95 do 100 em, 101 do 110 em, 111 do 120 em, '121 do 130 em, skupno torejstiri razlieno visoke mize in stole za stiri razlicne telesne visine otrok. Da poenostavimo proizvodnjotega pohistva, smoobddali za dye razlieni telesni visini isto globinoinsirino: sedeza, isto visino naslanjala 'in menjali Ie viSinostola oziroma mize, kot kaze naslednja razpredelniea: Mere pohiStva Zll' otroske yr~ce I· Miza S t 0 1 " .Za otroke ---- -- Sedezna deska Hl'btno naslanjalo S te1esillo' Mere ~iSin~1 Visina Ivisino VdSina' mizne G10-' Is" IN"bploskve bina ",moa a'gl' NagLb . I95-100 em 43em 80X 80em 27cm 22em 31em 2em 23cm 15-16°101-110 em 47em 80X 80em 29cm 2cm 15':-16° 111-120 em 51em .80 X 80em Slem 24'em 36em 2em 28em , 15-16°121-130 em 55em 80X 80em 34em ,2cm 15-16° I Stole in mize teh izmer smo v vrteu pTaktieno ze preskusili. Pokazalo se je, da ustrezajo, vendar bomo z opazovanjem se nadaljevali. opozarjam, da je otrok z viAino 95 do 100 em v Illajmanjsi skupini izredno malo, malo je tudi otrok z visino 120 do 130 em vnajstarejsi skupinf. Zato so ponekod v zamejstvu opremili vrtee Ie 5 pohistvom za telesno vi sino 101 do 110 em in 111 do 120 em. Vendar nam pa nase domaee izkusnje govore, da bi kazalo opustiti Ie najmanjso opremo za telesno visino 95 do 100 em. Kol1ko pohiStva z doloeenimi izjeffilllimi merami naj nabavimo za posa- mezne starostne skupine 4 do 5 let, 5 do 6 let, 6 do. 7 let, bomo lahko dokoncno rekli sele, ko homo zmerili ot,roke vseh vrteev v LR Sloveniji,kar se ze dela. Na splosno bi lahkp rekli, da prevladuje v najmlajsi in srednji skupini telesna visina 101 do 110 em, v starejsi skupini 111 do 120 em. Da ne bi prislo do zamenjave, da si otrok ne bi vzel k mizi prenizkega ali previsokega stoleka, zaznamujemo mize in stole z rimskimi stevilkami 0, I, II, HI. Se mnogo bolje je, ee abarvamo mize in stole z barvami, ki jih otrok dobra prepoznava' in dojema, z izrazita rumeno, zeleno in rdeeo barvo. Tako n. pr. stal in mizo za telesno vtsino 101 do 110 em rdeee, za telesno visino 111 do 120 em rumeno. Z barvami vnasamo v vrtee element, ki budi v otroku veselo, vedro razpolozenje. Zdi se mi, da smo v preteklosti v tern pogledu gresili. V pogledu barv razmeroma vse premalo razgibano je bilo okolje otroka v vrtcu. Bela barva pohistva, ki jo je Ie redko pozivljalo zelenje in' pestra 103 barva cvetic, je bila za otroka te starostne dobe vsekakor enolicna. Ali bo nase novo oblikovano,barvno bogato pohistvo,doseglo svoj namen, je vprasanje, na katerega nam bodo odgovorili vzgojitelji po nekajletnih izkusnjah. Komisija za predsolsko vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine je namrec zacela z akeijo, da se zaotroski vrtee izdelajo nacrti sodobnega pohistva, ki pi ustrezalo v likovnem, higienskem in pedagoskem pogledu. Centralni higien- ski zavod je postavil higienske osnove, ing. Niko Kralj je izdelal nacrte, To- varna 8tol pa je izvedla zarnisel. PohiStvo ne obsega sarno stolov in miz, temvec vkljucuje ornare, sestavljene iz posameznih elementov, ki jih poljubno in po potrebi sestavljamo. V oma;rah shranjujemo delovni material, ucila, otroske izdelke, igrace itd. Stojalce za risanke, stojalo za tase, ki sluzijo otro- kom rpri juzini, so nadaljnji kosi teOopreme. S takim pohistvom lahko razdelimo dnevni prootor v manjse oddelke in ustvarimo koticke za igro in delo manjsih skupin. Pri opremljanju vrtea pa ne smemo posvecati skrb sarno rniz 199, 1950--.c..1951. 3. Demole M.: Schw. Med. Wochschr. No 1, 6, 1955. 4. Demole M.: Praxis,' 45, 369, 1956. 5. Treatment 'OfInfeotive Hepatitis - Lancet, 270, 269, 1956.. * Po teh nacelih se ravna dieteti,ka h€IPatiJrtisain ciroze na Interni kHniki v Ljubljani.. - Op. UJred. La nad 80° do 100°C. en in vsebino kozarca rmeticno zaprt.S tem grevanju unicijo vita- Steriliz~ Pri sterilizacij i sadj! S t~m uJ;licimo bakterije tvori brezzracen prostor je okuzba z mikrobi iz zu Pomanjlkljiv.ost tega mini, posebno A,' Bl in C. Se dalj 'casa kot v sopari stetilizirarh9 v elektricnih in plinskih pecicah, za ~ar potrebujemo posebno casovrio tabelo. Pri vsakem sistemu sterilizacije sa vitamini uniceni in tudi aroma in akus sta rprecej izpremenjena. Ce hocemo uniciti bakterije. na zelenjavi ~n mesu, jih moramo sterilizirati pri visjih .temperaturah in v.daljsih casovnih intervalih. . Nasprotna pa· se bakterije na sadju un1cijo s kratkotrajnim segrevanjem od 70° do 80°. Zato je sadje bolj pripo,rocljivo vroce polniti, ke,r traja manj casa, ceprav ga segrevamo do vrenja. 107 v tQliksni meri z osta: res Ie za ,obnovo celicn ki pridejo v poStev 'za {udi precej .soli, kot n naoela, kot smo j ih rna' Cetudi' zd~avimo dietetike in nl.ldimo ist a preostala zivljeni.sk~ Bolje prepreciti kakor sati obolevnost za aku proti alkoholizmu, kar vilo jetrnih bolnikov. LITERATURA: :ijQ sprejete beljakovine tern, da glavna hranila, nami, vsebujejo -Qbenern ldi pri ciroZi'i.sta dietna )atitisom. eh s6dQbnih smernicah je njena prQgnoza slaba,' ;~rej tudi velja ,pravilo: pi zato sku~ajrno zmanj- ;e dosledno bodmo tudi isalo sedanje'visoko ste- 1. Current Therapy, Saundesr 1956. , 2. Demore M.: Gastroenteiologi'a, 76>199, 1950~1951. 3. Demole M.: Schw. MM. Woehschr. N'O1, 6, 1955. 4. DemoIe M.: PraxiS,' 45, 369, 1956. 5. Treatment 'OfInfeotive Hepatitis - Lancet, 270, 269, 1956.. * Po ,teh nacelih se ravna dietetika hepatitis a in ciroze na Interni kliniki v Ljubljani., - Op, ured. Sterilizacija invroce polnjenje ,Vika Simeie Sterilizacija Pri ste,rilizaciji sadja, zelenjave ali mesa segrevamo nad 80° do 100° C. S t~:r:nunicimo bakterije: Po ohladitvi se nad pokrovo~ in vsebino kozarca 1;vori brezzra,cen prostor - vakuum -:- in kozarec je hermeticno zaprt. ,S tem je okuzbaz ,mikrobi iz zunanjega zraka izkljucena. Pomanjlkljiv.ost tega naeina je, da se pri daljsem segrevanju unicijo vita- mini, posebno A, Bl in C. Se dalj 'casa kot .v sopari sterilizia:aIhp v elektricnih in plinskih pecicah, za kar potrebujemo P?sebno casovrio tabelo. Pri vsakem sistemu sterilizacije SQvitamini uniceni in tudi aroma in okus sta precej izpremenjena. Ce hocemo unicW bakterijlil na zelenjavi in mesu, jih moramo sterilizirati pri visjih temperaturah in vdaijsih casovnih intervalih. - Nasprotno pa· se bakterije na sadju uniCijo s kratkotrajnim segrevanjem od 70° do 80°. Zato je sadje bolj pripomCljivo vroce polniti, ke,r traja manj casa, ceprav ga segrevamo do vrenja. 107 Vroce polnjenje Prednasti taplega palnjenja: 1. 'l'aka kanservirana sadje ima akus 'Sve~ega sadja in je mnaga balj aramaticna. ·2. S hitrejsa priprava parabima velika manj kuriva ali elektricnega ·taka. 3. Ker kuhama sadjepred vlaganjem, se ze skrci in 'lavZema manj prO'.,. stara; 'lata patrebujema manj ka'lareev. 4. Ne patrebujema nikakih pasebnih naprav, ker segrevamo sadje v adprtih lw'lieah, ki ne smeja biti ,a~rusene. Pasada Za sakave uparahljama stekleniee in gumijaste pakrav,eke. Vrat stekleniee mara biti na vrhu raven, ne izboeen.· Za jagadieasta sadje hi marali imeti patentne ko'laree s 6 em, 'la ostala sadje pa 'l 28 em skaka adprtina. Lahka uporabljama vse patentne kazaree. Za vlivanje sadja v ka'laree patrebujema lij s sirso ,adprtina. Najbaljsi je steklen, daber pa tudi palaseen in neakrusene ka'liee. Priprava Steklenice in ka'laree pred palnjenjem dabra umijema s sada in splaknema s tapla V'ada, gumiee pa umijemo .vtapli vadi. 8tekleniee palozima 'l vratam nav'ldal paeasi v vroea voda od 60-70° C in pacasi ahraeama. Nata jih napa1nimo 'l vraeo vada dO' 3/4 njene visine in pastavima v vwea vada. TU jih pustima dO'uparabe. Ka je sadje 'la vlaganje kuhana, 'llijema voda i'l steklenie in jih panavno pastavima v vraea vado. V isti vadi segrevamo tudi stekleni lij, pakrav, gumiea in v'lmet. Taka seg,revama vsaj 5 minut. Kuhanje sadja Sladkar 'l vada iSkuharna. Nata dqdama v sladlwrna Ira'ltapina Ie talika sadja, kalikar ga patrebujema, da napalnima en ka'laree ali stekleniea. Sadje kuhamo tolilka casa, da se dvigneja 'lraeni mehureki, 'llasti na robu posade. Vado i'l ka'larea i'llijemo, pastavima na'laj v vadO'in s penavko takaj napal- nirna vroce sadje bre'l soka dO' 1 em pod robam. SDk se enkrat prevrema in vrelega vlijema ee'l sadje dO'raba, taka da teee skora ce'l. Takaj nata 'laprema 'l mokra gumiea, pak'rov-am in v'lmetja. Ko'laree pastavima na prtie in ahla- dima. Pazima, da ni na prepihu. PO' ahlajenju se para zgasti in nastane vakuum. Stern je pritisk zunanjega 'lraka veeji in pritiska pakrav na ko'laree kat pri sterili'laciji. Zaradi varnosti pwstima v'lmeti dO'uparabe nakazareu. Kadar vlagama v veeje ka'laree, je nevarnast, da se sadje razkuha, ee ga kuhama v veeji mnazini. Zata ga palnima dvakrat. Najprej skuhama poloviea sadja inga vla,zima bre'l saka v ka'laree. V istem saku skuhama se drugo palaviea. Stem sadjem dapalnimo ka'laree in 'lalijerna 'l vrelim sakam. Po palnjenju prvega dela sadja marama ko'laree pakriti s steklenim pokravam, da se ne ahladi in akuzi 'l mikrobi. 108 Vvoee polnjenje sadne.ga soka: Sak segrevamo od 72 do 75°C. Najprejlsegrejemo Ie za enD steiklenic6 soka v eni koziei. V drugi ikoziei ga segrejemo za drugo steklenico. Ko vlijemo iz prve koziee sok v steklenieo, pristavimo sok ze za tretjo steklenieo. Tako segrevamo enakomerno, brez bojazni, da nam sok zavre. Vroc sok takoj pol- nimo v vr'oee steJ,deniee do 4 em pod robom, jih takoj zamasimo s prekuhanimi novimi zamaski, zavezemoz apotekarskim vozlom, poveznemo v kos-aro, oblo- zeno s krpo, in ohladimo. Ohlajene stekleniee parafiramo. Ce rabimo gumijaste obro~ke, polnimo sok do ~o!ba in takoj zapremo. Shranjevanje S;ekleniee shranjujemo v ,kleti na temnem, suhem in zraenem prostoru z enakomerno toploto, ne nad 9-12° C in ne pod 0° C. Iz tega izvajanja je cr-azvidno, da temeljita sterilizacija in vl'loCe,polnjenje na istih naeelih konserviranja, samo da je vroee polnjenje mnogo bolj eno- stavno in bolj ekonomicno. Ce hqeemo imeti res'liobro vkuhano sadje, moramo paziti: 1. na kvaliteto sadja, ki mora biti skrbno rprebra.no in .oprano; 2. na cistoeo, iki je vazen einitelj pri predelavi sadja, in 3. na pravilno izvedbo. 109 PQmagaJ bolniku! Kdor koli imapri 'svojem- poklicnem delu opralV,}raz bolIiikd, ka"j ikrnaluniti" ne pomisili vee, da to delo, ki je njemu samemu postalo ze rut insko, nikakor· ni neik:aj vsakdanjega tudi za bolniika. Tako n .. pI'. zdravniski pl"egled, ki je v zdravni- ski orddnaciji neik:aj taka 'obIcajnega, za vecinobolniikov se malo ni:brezpomem- ben vsaikdanji dogodek. Nekateri bolniki se boje, da bozdravn~ski pregled zvezan z bolecinarni, za druge je vzrnernirljdv kratko malo zato, ker g'a niso vajeni. Marsikdo zay'lacuje omsk pri zdra'Vn~ku Ea-radi nap acne sramezljivosti, .pa .tum Earadi otnalovazevanja svoje bolezni ali celo 1z hojamd, da bi nazadnje Ie wedel resnieo. Ceprav se medicinski sestri vea- sih zdi bolnikov strah pred zdravniSkim pregledom nekaj nerazumljivega in nepo- trebnega, vendar pa ne sm,e pozabiti, da je njena dolmost tudi, da bolnika porodri, mu pomaga preko zadrege in &a pripravi na pre'gled. Morda ne bo Qdvee, 'C8 se-kdaj pa kdaj zamislimo ab tehle ikratkih srnernicah. Saj nam utegnejo storiti dew lazje iii pri- jetnejse, tObenem pa nam v sieer tezav- nem poklieu nuditi se vee notranjega za- . dos,cenja. 1. Predvsern ne smemo pozabdti, -da zdra'Vniski preg'led za oolnika nibrez- pomernben dogodek. 2. Poskusajmo ustvariti topel odnos, ki bolnika navda s pogumom. Po navadi se namree iboji, ce ravnamo z njim brez- osebno, bi rekli, mehanicno. Upostevati moramo, da je pred nami bolan -clo'Vek, ne pa zgolj primer boleznd, ki je za zdrav- niika v,casih zanimiv sele takrat, kadar je redek. 3. Ce jekolickaj potrebno, mu obraz- lozimo,cemu mora na pregled in kaj zdravnik pri tem~pricakuje od njega. Vec- krat zadostuje sarno nekaj primernih be- sed in prijaz.en nasmeh, daga pridobimo za sodelovanje. 4. Ce Ie moremo, pomagajmobo,lll:i:ku tudi pri slaeenju. Dobil bo zal,lpanje,ido sestrein do ustanov'e. V nobenem primeru zato ne srnerno te pozornosti, ki jo izka- zujemo, smatrati za kolicka'j ponizevalno. Gre koncno Ie za pravilen sestrski ,odnos do bolnlka, ki je nase pomoei potreiben zlasti se, ce je to poslrodovanec aid telesn~ onemogel ali pa starejsi c1oveik:. 5. Poskrbimo tudi za bolnikovo udoibje v zdra'Vniski sobi. Ker bolniki PI"i pregleClu po navadi Ze tako odlozijo .delobleke n.aj bo ta pr,ostor primerno topeI. Saj j~ tudi zdravniku teZko predsikovati ibolnika, ,ee ta ni sproseen· in se ne. pocuti udo.bno. Ce se. bomo _drZale teh smeruie, bomo bolinika lahko dusevno-eimbolj pripravile na zdravniski pregled, ki je v nasem po- klicnem delu sieer nekaj vsakdanjega, a vendarle nujno potrebnega. (Medical News, ~t. 10/,1966) - F. N•. Transplantacija iivalskib kosti Dverna manstvenik-oma je uspelo tran- spl-antirati kosti. raznih ~vali v DiOgOps'a, .ne da ibi nastopila obi'cajna l'azdiralna antigena reakcija -zaradi razli-k v vrsti . Poseben ikemieni postopek, ki sta ga pri tern upora'bila, verjetn-oodstrani proteine in s'tem omogoca zdnlZitev raznovrstnih substanc, ki obi-cajiUo povzroee antigeno reakcijo. (Medical 'News, ~t, 10/,1956) - F. N. Direktno merjenje toplotne izgube Fiziologom j.e slednjie uspel'o, da so osebi, ki je bila v ozracju s temperaturo pod 00 C, direik:tn.o izmerili dzgubo -telesne t-opl-ote. S pomoc'jo posebnega kalorimetra so ugotovild, da clo'Vek pri temperaturi pod -120 C, ,ce je razogiav, polovico vse to- plote izgubi preko glave. (Medical News, llt. 10/,1956) - F. N. no "'ravnoveSenost v prehrani noseenic Uravn'Ove.sena prehrana je izredna vaina v dieti noseenice. NapraV'iLi so pO- izkuse na samicah nekaterih zivali. Ce so' jim v doloeeni dobi nosecnosti odtegnili nekatere sestavine hrane, 5'0 'Opazavali pl'irojeneokvare na mladicih. Pri clovek!1 obstaji podobna kritiooa doba moo drugim in osmim tednom naseOl1'aSiti.Moo snavmi, ki morajo tedaj ·brezpog,ojno biti v hrani, so, vitamini A in E, ribaflavdn, pantaten- ska kislina in folna kiswa. ~MeddcalNews, St. 10/1956~ - F. N. Dieta in zobDli.·karies Po,izkusi kaiej'O, da ruski caj in tudi kamilicni listi, ki vsebujeja znatne kaUcine fluara, vsaj pri nekaterih zivalih prepre- eujejo raZIVaj zoooega kariesa .. Primerjali So' glede na razvoj kariesa dye skupini poskusnih .zivalic. PrYi skupind s,a p'Oleg snavi, k:i 'pasrpesujejo razvo,j kariesa" da- jali se znatne kolicine eaja in kamilienih listav v prahu. Druga skupina zivaldc pa eaja in kamilicnih lis'tov ni dobivala. Po, ~ mesec.ih So' pri 10 Zivalcah prve skupillle ugO'tav:ili sarna 15 kariomih zob, v drugi skupillli pa ~6 pri enakem stevilu zivalic. (Medical News, st. 10/1956)- F. N. OB~I 2iBOR ZDRUZENJA PROIZVAJALCEV V ZIVILSKI INDUSTRIJI Pred kratkim je bii v Lzoli obCni zbor ZdruZenja proizvajaleev iZivilske induSltri- je. Iz iPoroCiilapredsednika ,sma raz;brali, da je ZdruZenje razvila siroko, rdejavnost za iJ7Jboljsanjein 'ramiritev IPraizvodnje. V letu 1955 je slovenSika ZivUska industrija predelala 19727 ton sadja in zelenjave. Na novo So' land pasadili 95ha malin, 30ha ornega r~beza in 2 'ha jagod. Ker ni 'bila za predelavo sadja zadostnih k'Olicin slad- korja, je ostalo precej sadne pulpe, ki se ba predelala letO's. TO' je razumljiva, saj je znaSal pridelek sadja lani ca. 2000000 ton, industrijskO' je bila predelanega pa Ie 3 %. VeCina s:adja se rpre1mlha v ~ganje. 2-ivdlska industrija iba ISku6ala rami:ritL pridobivanje sadnih sokav, ki So' sedaj se ze1a dra,gi, Pocenitev zavisi od embalaze, ki je v primerjavi z vsebino draga. Pri Zvezni indus:trijski zbornici je zata Qsna- van paseben od'borr.Ka ba pr'Ouceval nave mOOnostiza hranjenje piI'oizvodov zivilske industrije z namenom, da se ti pocenija, taka da boda dostapni tudi sirrSemu krogu patrosnikav. H kancu naj amenima se, da je To- va,rna Arrigani v Izoli zacela s praizvad- njo dehidriranih juh, ki bodo, kat upama," alb sorazmerna nizki ceni, za naSe gaspo~ dinje dragocena prid'obitev. LetOiSnje Jeta boda pora:bljena razpo- loMjiva industrij.ska sredSltva predvsem za paveeanje praizvodnje sladkorrne pese in .sladkorja, za oprema oljarn ter za razsi- ,.rmev sur,avinske osnove za rpridobivanje jedilnega alja. Cil'ka Mal~l! 111