PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsla TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 58 (13.591) Trst, torek, 13. marca 1990 Po proglasitvi litovske neodvisnosti se je v Moskvi začel kongres ljudskih poslancev Vse večje težave Mihaila Gorbačova Neodvisno Litvo čakajo težka pogajanja s SZ Velika vznemirjenost ob dogodkih v Litvi Opozicija proti zamisli o predsedniški republiki Za Moskvo so »uradne« podpore Litvi vmešavanje v njene notranje zadeve To ne skrbi Zahodne Evrope, ki ni priznala sovjetske priključitve Litve MIHA LAMPREHT MOSKVA — 2087 navzočih poslancev je brez večjih zapletov potrdilo dnevni red tretjega izrednega Kongresa ljudskih poslancev. Na dnevnem redu, proti kateremu je bilo 399 poslancev, sta sprememba in dopolnitev ustave Sovjetske zveze in izvolitev Predsednika Sovjetske zveze. Svet narodnosti in vlada bosta ocenila litovsko neodvisnost. Zgodovinar Jurij Afa-nasjev je v razpravi javno demistifici-ral Lenina in nosilce partijske oblasti, 70 let zgodovine pa označil kot nadaljevanje nasilja in terorja. CK KPSZ naj bi nadaljeval predsinočnji plenum. Po igranju državne himne »Sojuz Uerišimij« je predsedujoči Mihail Gorbačov odprl tretji izredni Kongres ljudskih poslancev, ki se ga udeležuje 2087 poslancev. Sledila je potrditev dnevnega reda, proti kateremu je glasovalo 399, vzdržalo pa 98 poslancev. Kongres bo tri- in ne dvodneven, kot so spočetka napovedali, v sredo pa naj bi komisija razglasila izid glasovanja o prvem predsedniku Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov je uvodoma dejal, da ne razp°la9a s pismeno informacijo o dogodkih v pribaltski Litvi, ki je razglasila neodvisnost, povedal pa je, da tamkajšnje vznemirljive razmere pritegujejo pozornost vseh narodov Sovjetske zveze. 58 litovskih poslancev ni na kongresu, kajti novi predsednik litovskega vrhovnega sovjeta Vytautas Landsbergis je dejal, da litovski poslanci ne morejo biti hkrati poslanci druge države. Že dopoldne se je, po govoru podpredsednika vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Anatolija Lukjanova, k besedi prijavilo 198 poslancev, Lukja-nov pa je med drugim poudaril, da je uvedba predsedniške funkcije nujno potrebna za stabilizacijo Sovjetske zveze in da mora partija oblast prepustiti državnim organom. V dopoldanski razpravi je največjo pozornost v dvorani pritegnil nastop zgodovinarja Jurija Afanasjeva, ki je dejal, da je medregionalna poslanska skupina na Mihaila Gorbačova, naslovila pismo, hkrati pa tudi objavila razglas proti izvolitvi predsednika Sovjetske zveze na tem zasedanju. Po njegovih besedah člani omenjene skupine ne morejo pristati na imenovanje predsednika NADALJEVANJE NA 2. STRANI VILNIUS, MOSKVA — Medtem ko glasnik sovjetskega .zunanjega ministrstva Gerasimov obsoja »kogarkoli« bi priznal obstoj »republike Litve«, dobiva nova neodvisna republika številna priznanja in izraze podpore, v Vilniusu pa si nadejajo, da bodo njihovemu zgledu kaj kmalu sledili tudi v Latviji in v Estoniji. Genadij Gerasimov je včeraj jasno opozoril, »da bi se grobo vmešal v notranje zadeve Sovjetske zveze, kdorkoli bi nam skušal uradno vsiljevati svoja stališča o proglasitvi. litovske neodvisnosti«. Predsinočnjim je namreč glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater izjavil, da ZDA pozivajo sovjetsko vlado, naj spoštuje voljo Litovcev, ki je prišla do izraza v sklepih njihovih svobodno izbranih predstavnikov. Fit-zwater je še poudaril, da ZDA niso nikoli priznale nasilne priključitve neodvisnih pribaltskih držav. »Vedno smo podpirali neodtujljivo pravico ljudi pribaltskih republik do mirne samoodločbe«. Podobno kot »neuradna« izjava Bele hiše, za Gerasimova je ta »neuradnost«.zelo pomembna, so tudi druge zahodnoevropske države podprle sklep litovskega parlamenta. Italijanska vlada, ki ni nikoli priznala priključitev Litve k Sovjetski zvezi, »pozdravlja« proglasitev neodvisnosti, ki jo je izrekel prvi svobodno izvoljeni litovski parlament od začetka druge svetovne vojne. Farnesina navaja, da je bilo to mogoče po zaslugi novega političnega ozračja, ki je v Sovjetski zvezi. Italijanska vlada obenem želi, da bi določitev statusa Litve in njenih odnosov s Sovjetsko zvezo reševali na odprtem in spoštljivem dialogu med vsemi zainteresiranimi in v duhu načel helsinške konference ob upoštevanju gospodarskih želja prizadetih narodov in legitimnih varnostnih interesov Sovjetske zveze. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Novi Litovski predsednik Vytautas Landsbergis Occhetto ponuja novo »stvar« in z njo pogled preko obzorja RADO GRUDEN Z bolonjskim kongresom se je končalo neko obdobje v zgodovini itali-ianske komunistične partije in začelo Povsem novo, v katerem pa je še ved-n° mnogo neznank. Stare partije demokratičnega centralizma ni več, ime lr> simboli za določen čas sicer še 0stajajo, pa čeprav naj bi že jeseni Prišlo do ustanovitve nove politične orrnacije. Nove so tudi struje, ki za-iopajo povsem različna stališča v Vezi s prihodnostjo te še vedno dru-'le sile na italijanskem političnem Prizorišču. Toda največjo novost pa predstav-iQ Occhettova »stvar«, ki naj bi po Cinikovih besedah »presegla obzor-krj, do katerih je lahko segla stara č:1- Kongres v Bologni, ki so ga za-bntVa!* zagovorniki fronte za »ne«, je »trdil Occhettove predloge in partij-^ 0 barko usmeril v razburkane vode i^krnavljanja nove politične formaci-tjii naj bi v svojih vrstah zbrala vse /e Ie skupine in posameznike, ki jim l0r?.?yPen boj za alternativo sedanji b! k moči v italijanskem političnem oblastniškem sistemu. dn .uk lomu da številke s kongresa i? ’eio Occhettu jasno večino, pa pot oJjmrega v novo ne bo lahka. Najbolj f kjčne nasprotnike preobrazbe KPI v j v° stranko bo imel že znotraj partija Samef kjer 33 odstotkov ne zagovar-jj,. tajnikovih izbir. Occhettu namreč lub izredno razčlenjenemu uvodne-j.Qu Posegu in jasni repliki po končani zPravi ni uspelo prepričati svojih Sf SProtnikov v umestnost opuščanja Jn iskanja novih poti. Diplo-en' ° Premirje med Occhettom na ' ii ,er s ram Natto in Ingraom na drugi oD — je bilo sicer sklenjeno, toda pQ°rriciia ' nekaj povsem novega za tj n‘h - prav gotovo ne misli popusti-kq?ri zanjo bistvenih vprašanjih, v nQ poudarjajo predvsem nujnost kpjaiinjega obstoja sicer prenovljene site ^0t samostojne stranke v italijan-Jh političnem prostoru. '-eorriv se je KPI z let □ in je klasično zn '-‘'Cno ter razredno ideologijo že -f^uv se je KPI z leti že močno nQ^rrienila in je klasično internacio-stično ter razredno ideologijo že Qvna/ zamenjala z drugimi vredno-^ADALJEVANJE NA 2. STRANI Za predsednika centralnega komiteja presenetljivo izvoljen Aldo Tortorella Pričakovana potrditev Accfdla Occhetta na mestu generalnega sekretarja partije BOLOGNA — S potrditvijo Acchila Occhetta na mestu generalnega sekretarja in dokaj presenetljvo izvolitvijo Alda Tortorelle za predsednika centralnega komiteja se je v Bologni v nedeljo zaključil 19. izredni kongres KPI. S padcem zastorja nad kongresnimi dogajanji pa se je začelo novo obdobje v zgodovini KPI, ki naj bi se že v kratkem spremenila v povsem novo politično formacijo. Occhetto (na sliki AP takoj po izvolitvi) je dobil podporo 213 članov centralnega komiteja, medtem ko jih je proti njemu glasovalo 23, vzdržalo se je 71 članov, 5 pa jih je oddalo bele glasovnice. Vzdržali so se zagovorniki resolucije Ingrao-Natta, ki so hoteli na tak način izraziti svoje nestrinjanje s tajnikovo resolucijo, istočasno pa so s tem, da niso glasovali proti Occhettu, poudarili težnjo po enotnosti znotraj stranke. Če je potrditev Occhetta predstavljala le golo formalnost in je bilo vprašljivo le število glasov, ki naj bi jih dobil, pa je mnogo bolj presenetljiva izvolitev Alda Tortorelle za predsednika centralnega komiteja. V zvezi z imenom predsednika CK je namreč prišlo do nepredvidenih zapletov. Potem ko je že prej odpadla kandidatura Alessandra Natte, za katerega se nihče ni posebej prizadeval, je vse kazalo, da naj bi končno predsedstvo partije prevzel Giancarlo Pajetta. Na to misel je vodilo tudi njegovo imenovanje za predsednika bolonjskega kongresa. Toda po njegovem nočnem javnem vzdržanju pri glasovanju o treh kongresnih resolucijah, kjer je bil pred kongresom jasno na strani »ne«, so se pripadniki struje Ingrao-Natta uprli predlogu zagovornikov Occhettove resolucije in zahtevali, da se predsednika CK izvoli iz vrst tistih, ki so se na glasovanju izrekli za 2. resolucijo. Po dogovorih v vrstah posameznih »zavezništev« je nato na tajnem glasovanju skoraj plebiscitarno prišlo na dan NADALJEVANJE NA 2. STRANI Čilenci pozdravili predsednika Alywina SANTIAGO DE CHILE — Ko si je včeraj Patricio Alywin zapel trak s čilsko rdečo, belo in modro trobojnico, je pod balkonom rožnate palače La Mo-neda eksplodirala radost prebivalstva, ki je po dvajsetih letih smelo ploskati demokratično izvoljenemu predsedniku. Alywin je v svojem prvem govoru množici, ki ga je izvolila dejal, da se bo boril za Čile, ki bo res država vseh Čilencev in v kateri ne bodo imeli državljanske pravice nasilje, prelivanje krvi in sovraštvo. Žal so te njegove besede že spremljali poulični neredi, ki so se zaključili s posegom »carabinerosov« in s skoraj 200 ranjenci. Ža nerede, ki so se ponekod sprevrgli v pravo pustošenje po trgovinah mestnegia središča, naj bi poskrbele skrajnolevičarske politične grupacije. Na sliki (AP): predsednik Alywin nagovarja množico v Santiagu Piacere RAI1 ponuja italijanskim gledalcem idealni Trst NA 9. STRANI Umirjen protest temnopoltih prodajalcev s trgovino na pločnikih V Firencah je občina v težki krizi zaradi posega šefa pohcije Parisija • • -'V* ^4 L^\ ^ t m podrto mmu cosa mn Protest senegalskega udeleženca protestnega sit-ina (AP) FIRENCE — Ob šestih zjutraj so Firence zadobile neobičajen videz. V strogem mestnem središču, kjer se že v tako zgodnjih jutranjih urah pričenjajo zbirati temnopolti »poulični« prodajalci, je kar mrgolelo policije in karabinjerjev. Pričel se je namreč »lov na črnca«, kot so dejali zastopniki senegalske skupnosti, ki živi v Firencah. Policija in ' karabinjerji niso imeli veliko sreče, saj so do poldneva istovetili le 12 temnopoltih oseb, ki niso imele primerno urejenih dokumentov. Gre za 12 Tunizijcev, ki so imeli že opravka s pravico zaradi prodaje manjših količin mamil. Na stotine črncev in,drugih prebivalcev držav, ki ne spadajo v gospodarsko-politično enoto evropske skupnosti, pa se je v jutranjih urah zbralo na trgu pred stolno cerkvijo, kjer so skupaj z mladimi florentinskimi »panterji« in zastopniki nekaterih strank, organizirali sit-in. V popoldanskih urah so člani senegalske skupnosti sklenili, da v znak protesta proglasijo gladovno stavko. Tudi v tem primeru so jih podprli študentje, ki so si že v jutranjih urah pomazali obraze s črno barvo in »zasedli« nekatera od včeraj prepovedana območja, kjer so prodajali vezalke za čevlje in podobne drobnarije. V Firencah pa so še najmanj težav povzročili prav temnopolti prodajalci, ki razkazujejo svoje artikle kar na pločnikih. Policijska akcija, za katero se je odločil prefekt Parisi, je namreč v mestu povzročila zdaleč težje posledice, saj je občinska uprava na tem, da jo pokoplje kriza. Komunisti so pričakali včerajšnje zasedanje občinskega sveta in formalno izrazili zahtevo, naj se župan Morales odreče svoji funkciji. Giovanni Bellini, ki vodi skupino komunističnih svetovalcev, je namreč dejal, da mora Morales proč, ker ni kos trenutnemu položaju in ker je celotno zadevo prepustil šefu policije. Komunisti so tudi najavili možnost, da zapustijo koalicijo KPI-PSI-PSDI, ki trenutno vodi Firence. Kriza trka torej na vrata florentinske občinske uprave, župan Morales pa je dejal, da ga je Parisi izdal, saj mu je obljubil, da bodo ukrepi stopili v veljavo šele takrat, ko bodo temnopoltim prodajalcem zagotovili druge »prodajne« cone. Tako Parisi kot Morales sta bila včeraj tudi v Rimu, kjer sta se sestala s podpredsednikom ministrskega sveta Martellijem. Zapora avtoprevozov ni za sedaj povzročila hujših zapletov RIM — Prvi dan zapore avtoprevoznikov včlanjenih v FIAP, FAI in FITA je po vsem sodeč minil brez hujših zapletov. Le na nekaterih odsekih italijanskega cestnega omrežja je prišlo do spontanega zbiranja avtoprevoznikov, ki so s svojimi težkimi tovornjaki obtežili promet. Po podatkih, ki so jih posredovala »nestavkajoča« združenja, je bila udeležba nehomogena. Največ »stavkajočih« je bilo v Milanu (32,6 odstotka), v Bologni 17,2 odstotka, v Genovi 16,4, v Neaplju pa le 12,5 odstotka. Kljub temu pa je Confindustria ze protestirala, ker »peščica« s cestnimi zaporami in drugimi sredstvi ovira nemoten pretok blaga po italijanskem cestnem omrežju. Na sliki (telefoto AP): »stavkajoči« milanski avtoprevozniki V Sloveniji se je začela volilna kampanja Majhna Kučanova prednost pred Pučnikom Odvzeli pravice predsedniku IO ZOFO Marojevicu LJUBLJANA — Predsednik republiške volilne komisije Emil Tomo je včeraj na tiskovni konferenci razglasil, da se je uradno pričela volilna kampanja čeprav zakon v tej zvezi ne predvideva česa posebnega. Volilni boj strank pa se je dejansko že začel in se iz dneva v dan zaostruje. Doslej so znani vsi uradni kandidati za predsednika predsedstva in njegove člane. V prihodnjih dneh pa bodo objavili še kandidate za tri republiške .zbore. Za predsednika predsedstva (kot tudi za kandiatu-re) so obstajali trije načini vlaganja kandiatur. Lahko so jih predlagali na zborih volilcev, na katerih je kandiat moral dobiti več kot 5000 glasov, lahko je zbral 5 tisoč overovljenih podpisov ali pa je kandidirala kaka stranka, ki je poprej predložila pet tisoč overovljenih podpisov in je na podlagi tega uradno vpisana v seznam strank. Ivan Kramberger, znani neodvisni kandidat, ki je s svojim originalnim nastopom zbudil veliko zanimanje radovednega slovenskega občinstva, je komisiji predložil šest tisoč overovljenih podpisov, sam pa jih je zbral- 22 tisoč. Komisija je podpise pregledala in v tridesetih primerih ugotovila nepravilnost: žig je bil na primer napačen, ni ga bilo, overovila ga je krajevna skupnost in podobno. Ker pa je veljavnih podpisov več kot pet tisoč, je njegova kandidatura legitimna. Dr. Marko Demšar je bil redno prijavljen kot kandidat ZSMS-Liberalne stranke, kar je bilo sprejeto na volilni konvenciji stranke. Postopek kandidiranja predstavnika Demosa Ivana Pučnika in ZKS-Stranke demokratične prenove Milana Kučana pa je potekal na zborih volilcev. Pučnikovo kandidaturo so predložili v tej obliki volilni komisiji do 7. februarja in zaradi tega je bila predložena po uradni poti na vseh zborih. ZKS-Stranka demokratične prenove pa tega ni naredila in je zato sama poskrbela za predstavitev kandidature na skoraj vseh zborih. Zbori volilcev so potekali v vseh 62 občinah, skupaj jih je bilo 1.882 in na njih je sodelovalo 63.213 volilnih upravičencev ali 1 odstotka vseh slovenskih volivcev. Na zadnje zbore volilcev, v zvezi s kandia-turami Marka Bulca in Janeza Drnovška za člana zveznega predsestva, je prišlo 28 tisoč ljudi. Primerjava ni povsem homogena, saj je takrat zbore sklicevala Socialistična zveza delovnega ljudstva, sedaj po novem zakonu, pa jih država; takrat še niti ni bilo strank in strankarske tekme. Vendar vedno večja udeležba, nedvoumno govori o izrednem zanimanju. Na vseh teh zborih se je za kandidaturo Kučana izreklo 38.169 volilcev, za njegovega antagonista Jo- žeta Pučnika pa 36.352. Razlika ni velika v resnici je nekoliko večja, ker niso, kot že rečeno, na prav vseh zborih volilcev predstavili Kučana kot kandidata. Vendar je razlika presenetljiva, saj se je na splošno računalo in predvidevalo, da uživa Kučan plebiscitarno osebno podporo in splošen ugled, ki je nesporen. Očitno pa že delujejo stranarski argumenti in grupiranja, pri čimer ima Demos določeno prednost. Seveda pa je treba še povedati, da gre za 4-odstot-ke volilnega telesa, aktiviste in politično najbolj »vroče« volilce, ki seveda niso objektiven test in ne kažejo volilnega telesa v celoti. Kučan precej močno vodi na Primorskem v vseh ljubljanskih občinah, v Celju in Mariboru. V Murski Soboti pa je razmerje sil obratno: 2.014 gdasov za Pučnika in 1.450 glasov zaJCučana. Najmanj ugodno razmerje za Kučana je v Škofji Loki, kjer je prejel 562 glasov, Pučnik pa kar 1.110. V petek bo naslednji formalni akt, ko bodo v prostorih republiške volilne komisije žrebali vrstni red predsedniških^ kandidatov in kandidatov za člane predsedstva. Žreb bo namreč odločil, po kakšnem vrstnem redu bodo napisani na "glasovnici, ki jo bo dobil v roke volilec. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Veliko presenečenja je v javnosti povzročilo sporočilo samoupravnih organov Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov, v katerem so podpisani Branislav Jokanovič, Radmilo Jecič in Radovan Nikič sporočili, da po sklepu skupne seje od-vzemjo predsedniku IO ZOEO Dragiši Marojevicu vse pravice, ki izhajajo iz funkcije predsednika Zveze. Zapisali so tudi, da se ograjujejo od njegovih izjav in tudi da se ne strinjajo z napovedanim mitingom 12. marca ob 18. uri , ki naj bi bil pred skupščino Republike Slovenije. »Odstavljeni« Ma-rojevič je dejal, da gre za poskus skupine ljudi znotraj ZOEO, da blokirajo kandidature nekaterih članov za bližajoče se volitve. Šlo naj bi torej za predvolilni manever. Poleg tega pa je Marojevič dejal še nekaj pikrih pripomb na račun podpisnikov izjave za v javnost. »Pri Nikiču gre za željo po publiciteti, Jecič pa je tisti, ki je poskušal blokirati volitve,« pravi njihc' kolega Marojevič. • Težave Gorbačova v času splošne družbene krize, ko vodstvo doživlja poraz, ki ga želi zapolniti s predsedniškim institutom. Na izvolitev bi pristali šele, ko bo v celoti izdelana demokratična ustava, ki bo zagotavljala svobodno delovanje opozicije. »70 let smo bili v slepi ulici, naša politika, od Lenina do danes, pa ni nič drugega kot politika nasilja in terorja,« je dejal Afanasjev. V dvorani je završalo, predsedujoči Mihail Gorbačov ga je odločno prekinil, češ da je prekoračil odmerjen čas razprave. Prvič v zgodovini je zakonito izvoljeni poslanec v kongresni dvorani znotraj Kremlja, ki jo krasi večmetrski portret Lenina, tako srdito in javno demistifi-ciral svetinjo sovjetske partije in kritiziral nosilce partijske oblasti. V razglasu medregionalne poslanske skupine, ki so ga delili ob vstopu v dvorano, je med drugim poudarjeno, da je naglica v zvezi z izvolitvijo predsednika Sovjetske zveze nevarna in da so potrebne vsenarodne volitve predsednika na alternativnih temeljih. Kongresu predlagajo predhodno preučitev osnutka zakonodaje o predsedniku, zatem pa referendum. Na dnevnem redu zasedanja so tudi spremembe ustave SZ, v predlogu novega člena 6, ki je doslej zagotavljal vodilno vlogo KPSZ, je med drugim zapisano, da »KPSZ, druge partije (stranke), sindikalne mladinske in družbene organizacije in gibanja, preko svojih predstavnikov, izvoljenih v sovjete narodnih poslancev, sodelujejo pri utrjevanju politike sovjetske države, pri upravljanju državnih in splošnih družbenih del«. Člen 7 med drugim določa, da morajo delovati v okvirih ustave in zakonov, prepovedane pa so stranke ali gibanja z namenom spreminjati sovjetski ustavni sistem ali ki bi razpihovale socialne, nacionalne ali verske strasti. • Litvo čakajo Manj »politične«, zato pa bolj čustveno obarvane So bile izjave raznih poljskih predstavnikov, ki so izrazili »zadovoljstvo in veselje«, a Obenem tudi strah, da ne bi prišlo do nepredvidljivih zapletov. Poljaki nimajo pomislekov, da bi priznali novo državno tvorbo, istega mnenja je madžarski zunanji minister Laszlo Kovacs. Predstavniki drugih zahodnoevropskih držav (Švedske, Norveške, Danske, Francije in Velike Britanije) pa navajajo, da se priznanje litovske neodvisnosti ne zastavlja, ker niso nikoli priznali litovske »nasilne aneksije«. V vseh teh splošnih ocenah pa zveni kot neuglašena struna izredna previdnost bonske vlade, ki je do neke mere razumljiva, ker se Bonn noče kompromitirati pred Moskvo v kočljivih trenutkih združevanja obeh Nemčij. Če so Nemci previdni, tega ne moremo trditi za Litovce, ki so v nedeljo s pravim ljudskim rajanjem proglasili pridobljeno neodvisnost. Novi predsednik republike Litve Vytautas Landsbergis je namreč ob izidu glasovanja v nedeljo pomenljivo vzkliknil »Latvija bo svobodna«, poslanci pa so mu vzklikali v odgovor »tudi Estonija bo svobodna«. Litva hoče torej vsestransko podpreti ostali dve pribaltski republiki, ki ju z njo druži enaka usoda. Estonija se že pripravlja na podoben korak, težje bo za Latvijo, ki se je v precej večji meri rusificirala, tako da je priseljencev in njihovih potomcev več kot domačinov. Vsekakor pa so v Moskvi že pripravili zakonski osnutek, ki bi v bodoče preprečil odcepitve, saj predvideva poleg republiškega referenduma, petletno prehodno obdobje, končni sklep pa naj bi dal kongres ljudskih poslancev z dvotretjinsko večino. Novi predsednik Landsbergis pa se dobro zaveda težav, ki še čakajo Litvo. Litovski parlament je zato včeraj pozval »vse države sveta«, naj izrazijo »bratsko solidarnost in podporo« pribaltski Litvi, »ki se je vrnila v okrilje svobodnih držav sveta«. Parlament je obenem poudaril, da bo republika Litva jamčila in spoštovala pravice vseh »svojih državljanov in pripadnikov narodnih manjšin«, ki živijo na njenem ozemlju. Landsbergis je včeraj poudaril, da niso tako naivni, da bi mislili, kako so s proglasitvijo neodvisnosti rešili vse svoje težave. Glede odprtih vprašanj s Sovjetsko zvezo je novoiz- voljeni predsednik navedel, da jih bodo reševali na dvostranskih pogajanjih »suverenih držav«. Landsbergis si ne beli glave s sovjetskimi zahtevami o odškodnini, saj trdi, da bi jih z lahkoto izničili, če bi zahtevali od Sovjetske zveze vojne reparacije za izgubljeno neodvisnost, teror in žrtve sovjetske okupacije. • Occhetto ponuja tami, pa si je danes ob vseh spremembah, do katerih je prišlo v svetu in predvsem v Vzhodni Evropi, kjer so se lani kot hiše iz kart drug za drugim podirali realsocialistični sistemi, težko predstavljati, da bi KPI kot taka, pa naj se odloči še za take reforme, lahko vsaj ohranila svoje dosedanje politične položaje. Zato najbrž v Oc-chettovem predlogu po ustanovitvi nove množične reformistične levičarske stranke mnogi znotraj in zunaj KPI vidijo edini način za zaustavitev nazadovanja, istočasno pa v njem lahko vidijo tudi možnost za alternativo sedanjemu sistemu logike oblasti v državi. Occhetto za »stvar« išče zaveznike v vseh družbenih slojih. Socialne vrednote in problemi povezani z delom ter zaposlovanjem so v njegovem predlogu močno poudarjeni, vendar pa je predlog daleč od tega, da bi ponujal le »delavsko« stranko. Njegove ambicije so mnogo širše in segajo od najrazličnejših levičarskih gibanj preko radikalcev in ambientalistov vse do katoliških gibanj. V kolikšni meri bo v teh svojih prizadevanjih uspel, je zelo nehvaležno napovedovati, vendar pa je uspeh te nove stranke v veliki meri odvisen od sodelovanja s socialisti. Prav na tem področju je kongres v Bologni že prinesel precej novosti. Med KPI in PSI ni več debelega zidu, ki so ga postavljali dolga desetletja in je še pred letom dni na rimskem kongresu KPI izglodalo, da je ta zid neporušljiv. Zid sicer še stoji, toda njegovi temelji so zdaj mnogo bolj majavi. Prostora za pretirani optimizem, da bo po sedmih desetletjih ločitve že v kratkem padel tudi ta »berlinski zid«, sicer za zdaj še ni, toda na kongresu so prišli na dan nekateri jasni znaki, da se v odnosih med socialisti in komunisti nekaj spreminja. Razlike v pogledih na način sodelovanja ostajajo še naprej precej jasne in komunisti ne pristajajo na »socialistično enotnost«, kot si jo zamišlja Craxi. Po 'drugi strani pa so v Bologni oboji pustili mnoga odprta vrata, ki dopuščajo, da se KPI in PSI počasi začneta soočati in pogovarjati o skupnih programih. -In prav na dogovarjanju o skupnih programih naj bi tudi temeljila nova Occhettova stranka. »Stvar«, ki si bo v mednarodnem okviru prizadevala za vstop v Socialistično internacionalo, pa v italijansko politično stvarnost prinaša še eno novost. Occhetto namreč predlaga umik strank iz javnih ustanov. Te naj bi namreč vrnili »družbi in posameznikom«. In tajnik KPI je že napovedal, da bodo v potrditev teh reformističnih teženj predstavniki partije takoj po kongresu izstopili iz upravnih svetov javnih ustanov. Če se bo to res zgodilo, bo zanimivo videti, kaj bodo storili drugi, predvsem pa socialisti in morda tudi demokrščanska levica, katero Occhetto tudi uvršča med svoje možne zaveznike. Nedvomno bi ta poteza v italijanskem sistemu popolne politične lotizacije predstavljala pomembno novost in odziv drugih bo že nekakšen prvi znak, po kašnih vodah bo plula Occhettova barka. Se trša preiskušnja pa čaka Occhet-ta in z njim celotno KPI že na majskih upravnih volitvah. Kongres v Bologni se je s tem v zvezi izrekel za maksimalno enotnost, s katero naj bi zaustavili nadaljnji osip glasov. Toda nazadovanju se bo partija skušala upreti tudi z odprtimi volilnimi listami, na katerih naj bi na jasni programski osnovi sodelovali posamezniki, ki pripadajo najrazličnejšim družbenim slojem in tudi prepričanjem. Boj, v katerega se je spustil Occhetto je nedvomno zelo tvegan. Na njegov predlog bo namesto KPI, ki je sedem desetletij predstavljala izredno važno politično in družbeno silo v razvoju italijanske demokracije, nastala nova politična formacija, ki se zgleduje po zahodnonemških social- nih demokratih. Izbira nove poti je bila nujna, toda prihodnost te nove sile, ki naj bi ime dobila na naslednjem kongresu KPf (hi bo najbrž tudi zadnji), je še zelo meglena im nejasna. Toda za marsikoga ta izziv predstavlja neko novo in popolnoma drugačno perspektivo, ki jo je nakazal tudi Occhetto v zaključku svojega uvodnega posega, ko je komunistom in tudi drugim citiral angleškega pesnika iz 19’ stoletja Tennysona: »Pridite prijatelji: nikoli ni prepozno za odkritje novega sveta. Predlagam vam, da skupaj pogledamo preko obzorja...« • Potrditev Occhetto ime Alda Tortorelle. Zanj je namreč glasovalo 280 članov CK, proti 14, vzdržanih pa jih je bilo 15. V noči na nedeljo je 1092 delegatov kongresa glasovalo tudi o vseh treh kongresnih resolucijah. Kot je bil0 pričakovati, so bila skoraj v celoti p°' trjena predkongresna razmerja, s tem da je Occhettova resolucija prejela 726 glasov (67 odstotkov), resolucija Ingrao-Natta 322 (30 odstotkov), Cos-suttov predlog pa je dobil glas 37 delegatov (3 odstotke). Kot zadnjo kongresno obveznost s° delegati opravili volitve novega centralnega komiteja, centralne jamstvene komisije in nadzornega odbora^ Čeprav se je pred kongresom govoru o krčenju števila članov, pa je nov partijsko vodstvo za dobrih 15 odsto kov bolj številno kot prejšnje. Nov CK šteje 353 članov (prej 302), me katerimi imajo Occhettovi pristaši 2J mest (v starem CK so jih imeli 2JJ1 zagovorniki resolucije Ingrao-Nat jih bodo imeli 105 (prej 66), Arman Cossutta pa lahko računa na P0^P°,a 12 članov CK, medtem ko je njeg0 g stališča v starem odboru podpiral0 članov. Tudi centralna jamstvena misija, v katero je bil potrjen Mi Budin, ima po novem 72 nainest? članov, v njej pa je 49 zagovorni prve, 21 zagovornikov druge ir1 za govornika 3 resolucije. Po enakih ^ terijih so bila razdeljena tudi mes 9-članskem nadzornem odboru. R. G. Pogovor z voditeljem slovenskih liberalcev Školč: Izbire v osebnem življenju ne sme devalvirati nobena druga vrednota BOGO SAMSA PD: Začniva pri zgodovini vaše stranke, ki sega v Krško. Tam je Prišlo do preloma. Se danes še zgledujete po njem? Je to še idejno izhodišče? ŠKOLČ: »Če bi bil natančen, bi moral opozoriti, da so se mogoče stvari začele že prej. S kongresa v Novem mestu leta 82 je anekdota, da se za vsako stvar, ki se jo začne, vedno potrebuje trdno oprijemališ-če, in anekdota pravi, da je Darja Colarič, takratna predsednica ZSMS, v svojem referatu dejala, da le Slovenija v globoki družbeni in gospodarski krizi. Dan pred tem, ko bi morala prebrati svoj referat, so Zazvonili telefoni in nekateri so jo hoteli prepričati, naj to trditev umakne. Pa jo je kljub temu brala in v bistvu je takrat začel nastajati novi koncept. Mi smo takrat verjeli v neposredno frontnost ZSMS, priznavanje vseh različnih interesov, Potem je pot počasi vodila navzgor. Tako so se znotraj mladinske organizacije uveljavljali še drugi interesi in programi. Kritike so bile spočetka uperjene zoper posamične stvari, z naivno dobro voljo, da je mogoče Znotraj sistema nekatere stvari spremeniti, od energetske politike, naložb v Sloveniji, Jesenic, tovarne glinice in aluminija v Kidričevem do spopadov z JLA, s štafeto. Pred nekaj leti se je rodilo spoznanje, da brez radikalne preobrazbe političnega sistema ni mogoče stvari spremeniti. Morda se je formalno vse zabelo s tisto znamenito konferenco za demokracijo, ki je naredila nekakšen načrt za parlamentarno republiko Slovenije, določila, kakšna mora biti skupščina, da je pogoj svoboda Političnega in sindikalnega združe-vanja, da je treba depolitizirati državno upravo, vojsko.« kD: V volilnem boju so na eni sfranl socialisti, na drugi Demos. Nekje na sredini ste vi. V čem je bistvena razlika med vami in levim krilom pa vami ter desnim krilom? ŠKOLČ: »Če jemljemo volilni spopad kot spopad med enimi in Qrvigimi iz slovenskega zornega kota, smo tako za prve kot za druge moteč element. Nekateri pravijo, da gre za spopad med starim in novim, drugi spet, da je to spopad med partijskim in protipartijskim. Za obe strani smo moteči, ker ne privoljuje-mo v redukcijo spopada med dvema velikima blokoma, ampak smo se v ta volilni boj spustili računajoč, da ni mogoče vseh različnih političnih pogledov zreducirati zgolj na ta veliki spopad, temveč da je treba začeti volilni boj s profiliranimi političnimi programi, dosti bolj raznolikimi od velikih blokov.« PD: Zdaj ste postali liberalci. Mnogi vam očitajo, da ste si pot izbrali mladostno, prešerno, nerealno. Kaj to pomeni? ŠKOLČ: »Take stvari nam vedno očitajo tisti, ki niso nikoli svojega imena posebej dodelovali. Ali imajo demokrati na Slovenskem kakšno zvezo z demokrati v Ameriki ali kje drugje? Ali so socialni demokrati v kakšni programski zvezi s socialni- mi demokrati v Evropi? Izbrali smo si ime liberalci z vsem tveganjem vred, ker je bilo jasno, da je ime ZSMS iz dobe, ki je pri nas ni več, in čeprav smo izbrisali pomene, so asociacije premočne. Izhajali smo iz programskih izhodišč, ki temeljijo na spoštovanju identitete posameznika. Najbolj primerno se nam je zdelo, da si izberemo ime liberalci, konec koncev gre za formalne svoboščine. Z našo stranko je povezan velik del boja, ki mu v Sloveniji rečemo boj za človekove pravice. Začetki novega koncepta gospodarskega razvoja, vstopa v Evropo na temelju tržne ekonomije so nastajali tudi v ZSMS-jevskih krogih. Celo tako daleč je šlo, da je morala ZSMS kot dokaz, da je stvar mogoča, prva podjetja pri nas sama ustanoviti. Program bo treba še precej spiliti. Mogoče bomo morali tudi o imenu še razmisliti in se dokončno odločiti.« PD: Vaša lastnost je velika laičnost. V nasprotju s tistimi, ki se sklicujejo na komunizem in ki imajo vedno ideološki pristop, vi ravnate drugače. Izredno pragmatični ste in mogoče je to vodilo. ŠKOLČ: »Nam gre tudi za priznavanje zadnje izbire v osebnem življenju, ki je ne more devalvirati nobena višja vrednota, kakršna je na primer socializem ali narod. Zelo zanimiva je bila razprava o pravici do splava. Pripravljali so jo ljudje v izvršnem svetu, ki pravijo, da se je treba več pogovarjati o populacijski politiki, da Slovenci izumirajo, na drugi strani pa v Demosu trdijo, da je pravica do splava nedotakljiva, a da je treba zato, ker Slovenci izumiramo, o tem drugače govoriti. Se pravi, narod je nad pravico ženske, da odloča o rojstvu svojih otrok. V tem je razlika med liberalci in obema blokoma, če se vrnem k prvemu vprašanju.« PD: Tudi te volitve se sučejo okrog položaja Slovenije v Jugoslaviji. Kakšno je vaše stališče? ŠKOLČ: »O Jugoslaviji ni mogoče imeti enostranskih odgovorov. Prišlo bo do novega dogovora, kako bo ta država delovala. Ključno vprašanje je, kako bo zdajšnja aktualna politika izkoristila jugoslovansko brezvladje, potegnila nekaj potez za krepitev samostojnosti gospodarstva, in to še pred volitvami. To je ena od stvari, pri katerih se mogoče razlikujemo od drugih političnih strank, ki trdijo, da je za to še čas. Vemo, da se zdaj dogajajo hude stvari in da je že mogoče vleči nekatere poteze. Druga stvar je, kako si predstavljamo bodočo konfederalno ureditev. To trdijo vsi. Del možnosti se kaže v tem, da predvidevamo realistične volitve povsod v Jugoslaviji. Moji prijatelji pravijo, da bodo takšne volitve do konca leta tudi v Srbiji. Te dni smo dali predlog v okviru ustavne komisije, kaj pomeni za nas gospodarska samostojnost oziroma konfederacija na področju, ki se mu pravi gospodarska samostojnost.« PD: Vedno ste imeli zelo tesne stike z zamejskimi Slovenci iz Trsta, Gorice, Benečije, Koroške. Navezovali ste jih kot mladinci. Kaj pa sedaj? ŠKOLČ: »Imeli smo veliko stikov, v glavnem z mladinskimi odbori, v zadnjem času pa z velikimi strankami, srečevali smo se tudi z očetovskimi organizacijami, s Slovensko skupnostjo in SKGZ. Ne glede na spremembo imena nismo prekinili stikov in jih ohranjamo. Kako bo s tem v prihodnje, bo težko napovedovati. Težave so tudi v organiziranosti Slovencev v Italiji in Avstriji. Mislim, da vzorec za povezovanje naših ljudi ni učinkovit, ne samo na volitvah v strankah, ampak da vsaj za mlajše ljudi zavira združevanje. Ko govorimo o sodelovanju s Slovenci, za nas ni pomembno, kakšne politične barve so. To pri nas ne bi smela biti stvar strankarskega prestiža, drugo vprašanje pa je povezovanje s političnimi strankami v Italiji. Gre za sodelovanje s celotnim spektrumom Slovencev v Italiji.« r pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu Z imenovanji anji lnik< ustavnih sodnikov je treba počakati P Predsedstvo Republike Slovenije je ®Publiški skupščini predlagalo v iz-olitev imena kandidatov za sodnike ^stavnega sodišča, ki naj bi jih Skup-pred spremembami, ki se napo-sQ?uiei° z volitvami, izvolila. Ustavno bo v novem političnem režimu stav ° kliueno vlog°' ki je bistveni se-(jj.. Pr in osrednji del koncepta pravne praaVe- Vloga Ustavnega sodišča v ho Vni ^žavi ni samo presoja formal-PoriPravne skladnosti zakonskih in je azakonskih aktov z ustavo, marveč vj. niegovi pristojnosti samo pojmo-Ppl6 ustavnosti. Laikom je manj zna-pa razumljivo, da sicer ni mogoče je kratke in jasne ustave, da pa Pik. t0 mog°ee na mesto ustavnih sod-ihte|Vi Postaviti ljudi, ki bodo s svojo * sktualno in moralno mentaliteto 'Nvfti NU' da bo pravičnost prevla-Pou- cel° tam' kier ustava sama ne Svoh - kakšnih posebnih pravic in Pa Pravna država lahko sloni n>kihVsem Pametnih in poštenih sod-sklad' ali pa na Perfektni logični ^ Posti vseh pravnih pravil. le pra p® eno in ne drugo ni mogoče, ti s t V/J 'P pravičnost nujno zavarova-htestfl ^nimi imenovanji na sodniška koy0 ' ki bodo živa garancija za člove-ve, j^obodo v državi. Zahodne drža-strija ■ njimi predvsem Nemčija, Av-letjjj .lP Italija, so v zadnjih dvajsetih varsty Peliale tak koncept ustavnega hieg a' ki je po svoji naravi hibrid To v. akonodajno in sodno funkcijo. 'Ptej^rPePi. da bi ustavno sodišče z lahko tualno in moralno integriteto Soojkaric iz Tržiča Silvio Micheluz- kalee30v kolega pri Boru Elpro Marko htetub® P.ovedal naslednje: »Izredno po-no je bilo za nas, da smo zmagali. Prizor z zmagovitega sobotnega srečanja proti Peroniju Šele sedaj se začenja za odbojkarice Bora Elpro pravi boj, da si zagotovijo obstanek med tretjeligaši. V soboto gostu- jemo pri Albatrosu v Trevisu in vnaprej ne bomo vrgli puške v koruzo. Glede na dejstvo, da nimamo kaj izgubiti se bomo krčevito borili in poskušali favorizirane gostiteljice presenetiti, če se bo le dalo. Prikazana igra z igralkami iz Tržiča ni bila najlepša, a važno je bilo zmagati brez izgubljenega niza.« Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Na vrhu ostaja Albatros iz Trevi-sa, ki bo odigral zaostalo tekmo prešnje-ga kola jutri zvečer. Za odbojkaricami iz Trevisa je prava gneča in rahlo prednost ima sedaj tržaška OMA Mobili S. Giusto, ki je prepričljivo premagala Otlico To-masini sredi Cordenonsa. Iz ozadja se prebija vse bolj na varno Ghemar, ki je slavil prvi prvenstveni uspeh šele v 8. kolu, ko je doma premagal Foče Colori iz Latisane. To pot so mlade odbojkarice iz Plove di Sacco odpravile Dolo samo po treh nizih igre. Razlika med boljšimi petimi šesterkami v skupini in šesterico, ki je na spodnjem delu lestvice, je vse večja. V zlati sredini je še naprej Latisa-na, ki je ostala praznih rok v derbiju z Videmčamkami. Borovkam je napravil »uslugo« tudi Vivil, ki je brez večjih težav premagal AUSA Pav iz Červinjana. Ženska C-1 liga IZIDI 16. KOLA Bor Elpro - Peroni Tržič 3:0, Vivil Vil-la Vicentina - AUSA Pav Cervignano 3:0, Otlica Tomasini Cordenons - OMA Mobili San Giusto Trst 0:3, Foče Colori Lati-sana - Zenit Pav Videm 2:3, Ghemar Pio-ve di Sacco - Dolo Pallavolo 3:0, CMC Venezia Mestre - Albatros Treviso 0:3. LESTVICA Albatros TV 15 12 3 41:17 24 OMA Trst 16 11 5 38:20 22 Pav Videm 16 11 5 41:25 22 Vivil 16 11 5 38:24 22 CMC Venezia 16 11 5 37:24 22 Foče Latisana 16 9 7 35:31 18 Bor Elpro 16 6 10 25:31 12 Dolo Pallavolo 16 6 10 28:35 12 Ghemar 15 6 9 21:34 12 AUSA Cervig. 16 5 11 22:39 10 Cordenons 16 5 11 20:38 10 Peroni Tržič 16 2 14 16:44 4 PRIHODNJE KOLO (17. 3.) Albatros Treviso - Bor Elpro, Peroni Tržič - Vivil Villa Vicentina, OMA Mobili San Giusto Trst - Ghemar Plove di Sacco, Zenit Pav Videm - Otlica Tomasini Cordenons, Dolo Pallavolo -Foče Colori Latisanp, AUSA Pav Cervignano - CMC Venezia Mestre. V moški C-2 ligi so že četrtič naše šesterke iztržile celotni izkupiček Odbojkarice Sloge Koimpex vse bližje drugemu mestu Naše tri moške šesterke, ki nastopajo v C-2 ligi, so četrtič v letošnjem prvenstvu pospravile vseh 6 možnih točk. Prvič so zmagale v 5. kolu in velik uspeh ponovile tudi v povratnem srečanju z istimi nasprotniki v 18. zavrtljaju. Popoln uspeh so naši odbojkarji poželi še v 8. in 15. kolu. Pohvalo zaslužijo Bor Cunja Avtoprevoz, 01ympia in Meblo Imsa tudi glede trenutne uvrstitve na lestvici. Tržačani, ki so zanesljivo premagali skromni Libertas iz Turjaka so še vedno na odličnem tretjem mestu na lestvici skupaj z ekipo Volley iz Pordenona, ki je tokrat ostala praznih rok v Villi Vicentini. Na drugo mesto se je prebil Crismare iz Tržiča, ki je imel v sobotnem domačem nastopu kar precej težav z vse boljšim Rozzolom iz Trsta. Takoj za borovci je goriška 01ympia, ki je spravila na kolena Pav iz Remanzacca, ki je prvič v letošnjem prvenstvu ostal praznih rok pred domačimi gledalci. Nekaj več težav so imeli odbojkarji Mebla Imse v domačem obračunu z Intrepido iz Mariana, a ne gre pozabiti, da so imele pred tem nastopom slovenski odbojkarji med tednom kar precej težav in so se morali odreči pomoči dveh igralcev. Gostje, ki se borijo za obstanek so od drugega niza naprej zaigrali kot ranjena žival in potem celo povedli v setih z 2:1, a presenečenja le niso zmogli pripraviti, ker je Meblo Imsa objektivno boljši nasprotnik. Slogašice so v domačem nastopu z Virtusom iz Fontanafredde pospravile petnajsti par točk. Na vrhu ostaja slej ko prej Kennedy, ki v soboto ni igral z goriškim Agorestom, ker ni bilo sodnikov. To je že tretja tekma v moški in ženski C-2 ligi, ki ni bila odigrana zaradi pomankanja sodnikov. Zaenkrat poznejše igranje ni vplivalo na vrstni red na lestvici, ker je praktično znan zmagovalec vnaprej. V končnici prvenstva pa verjetno ne bo tako, če bo prišlo še do dodatnih preložitev. Odbojkarice iz Feletta Umberta imajo še naprej 2 točki prednosti in seveda tekmo manj pred ekipo Fincantieri iz Tržiča, ki se je pošteno namučila preden je odpravila tokrat presenetljivo razpoloženi Pav Natisoma. Dve izgubljena seta Tržičank sta v največjo korist zastopnicam Sloge Ko-impexa, da se prebije na drugo mesto že v prihodnjo soboto, ker se bosta v Tržiču spoprijela Fincantieri in Ken-nedy. Varovankam trenerja Peterlina se ponuja enkratna priložnost, da se prebijejo na drugo mesto na lestvici, katero jih resnično tudi pripada. Kot smo že prej omenili je Agorest odpotoval v Feletto Umberto zastonj. Povratni obračun med CUS iz Vidma in Sokolom Indulesom je bil sila izenačen. Vse je kazalo, da bodo gos-tjiteljice pospravile dokaj prepričljivo zmago, saj so povedle v setih z 2:0. V nadaljevanju so se okrnjene Nabrežin-ke pokazale v povsem drugačni luči Moška C-2 liga IZIDI 18. KOLA Vivil Villa Vicentina - Volley Por-denon 3:2, Bor Cunja Avtoprevoz -Libertas Turjak 3:0, Meblo Imsa - In-trepida Mariane 3:2, Volley Bali Videm - Prata 3:0, Cima Truciolari Saci-le - Torriana Bleca Gradišče 3:1, Crismare Tržič - Rozzol Trst 3:2, Pav Re-manzacco - 01ympia GOrica 0:3. Za-sotala tekma 16. kola: Crismare Tržič - Prata 3:0. LESTVICA Cima Truciol. 18 15 3 46:23 30 Crismare Tržič 18 13 5 48:26 26 Volley PN 18 12 6 42:23 24 Bor Cunja Av. 18 12 6 43:25 24 Oiympia GO 18 11 7 42:26 22 VB Videm 18 11 7 40:29 22 Pav Remanzacco 18 11 7 38:33 22 Meblo Imsa 18 10 8 38:34 20 Vivil 18 10 8 37:35 20 Rozzol TS 18 7 11 30:40 14 Torriana 18 5 13 23:44 10 Prata 18 4 14 27:46 8 Intrepida 18 3 15 18:49 6 Libertas Tur. 18 2 16 18:51 4 PRIHODNJE KOLO (17. 3.) 01ympia Gorica - Crismare Tržič, Rozzol Trst - Cima Truciolari Sacile, Torriana Belca Gradišče - Volley Bali Videm, Prata - Meblo Imsa, Intrepida Mariano - Bor Cunja Avtoprevoz, Libertas Turjak - Vivil Villa Vicentina, Volley Pordenon - Pav Remanzacco. in uspele celo izenačiti ter zadnji odločilni niz izgubile na razliko. Po tem tesnem porazu ostaja Sokol Indules z 18. točkami na varni sredini. Enako število točk imata še Prata in Agorest, ki je igral tekmo manj, a v srečanju z neporaženim in vodilnim Kennedyjem res ne mora računati na uspeh. Ženska C-2 liga IZIDI 18. KOLA Sloga Koimpex - Virtus Fontanaf-redda 3:0, CUS Videm - Sokol Indules 3:2, Prata - Libertas Martignacco 0:3, Kennedy Feletto Umberto - Agorest Gorica neodigrana, Pav Natiso-nia - Fincantieri Tržič 2:3, Juniors Ca-sarsa - Pieris 3:0, Torriana Gradišče -Celinia Maniago 3:2. Izid zaostale tekme 16. kola: Torriana Gradišče -Pieris 3:0. LESTVICA Kennedy 17 17 0 51:9 34 Fincantieri 18 16 2 51:15 32 Sloga Koimpex 18 15 3 50:14 30 CUS Videm 18 11 6 42:28 24 Martignacco 18 10 8 40:28 20 Juniors 18 10 8 38:34 20 Sokol Indules 18 9 9 37:31 18 Agorest GO 17 9 8 30:27 18 Prata 18 9 9 30:33 18 Tomana 18 7 11 30:41 14 Fontanafredda 18 5 13 19:41 10 Celinia 18 4 14 16:46 8 Pav Natisonia 18 2 16 15:50 4 Pieris 18 0 18 2:54 0 PRIHODNJE KOLO (17. 3.) Sokol Indules - Sloga Koimpex, Celinia Maniago - Juniors Casarsa, Agorest Gorica - Prata, Pieris - Pav Natisonia, Libertas Martignacco -CUS Videm, Virtus Fontanafredda -Torriana Gradišče, Fincantieri Tržič -Kennedy Feletto Umberto. Naši dve šesterki v ženski D ligi sta ostali praznih rok. Kljub porazu pa je Kontovel Electronic Shop povsem zadovoljil, ker se je v derbiju z DLF povsem enakovredno kosal do zadnjega sodnikovega žvižga. Ne gre pozabiti, da je tržaška šesterka na odličnem drugem mestu lestvice. Brežanke od- _________Ženska D liga__________ IZIDI 18. KOLA ASFJR Čedad - Gammalegno Cec-chini Pasiano 3:0, Al Fungo Humin -Lavoratore Fiera Martignacco 2:3, San Giorgio Porcia - San Luigi Gorica 0:3, Aguila Spilimberghese - Pro-movolley Pordenon 0:3, Danone Ri-vignano - Virtus Trst 3:0, Banca Popo-lare Centa - Breg Agrar 3:0, DLF Trst - Kontovel Electronic Shop 3:2. LESTVICA Promovolley PN 18 18 0 54:4 36 DLF Trst 18 14 4 44:25 28 Banca P. Centa 18 14 4 46:20 26 ASFJR Čedad 18 12 6 42:29 24 Danone Riv. 18 12 6 40:30 24 Gammalegno 18 10 8 35:34 20 Al Fungo Humin 18 9 9 40:32 18 Lav. Fiera 18 9 9 36:41 18 S. Giorgio 18 7 11 33:42 14 Kontovel ES 18 6 12 28:39 12 S. Luigi GO 18 5 13 24:44 10 Virtus Trst 18 4 14 22:47 8 Breg Agrar 18 3 15 20:48 6 Aguila Spilim. 18 3 15 19:48 6 PRIHODNJE KOLO (17. 3.) Kontovel Electronic Shop - Banca Popolare Centa, Breg Agrar - Danone Rivignano, Virtus Trt - Aguila Spilimberghese, Promovolley Pordenon -San Giorgio Porcia, San Luigi Gorica - Al Fungo Humin, Lavoratore Fiera Martignacco - ASFJR Čedad, Gammalegno Cecchini Pasiano - DLF Trst. ličnim zastopnicam iz Čente niso nudile večjega odpora. Po 18. kolu ostaja vrstni red naših dveh šesterk na lestvici nespremenjen. Vsekakor pa moramo omeniti, da se je goriški San Luigi približal Kontovelkam za dve točki, ker je nekoliko nepričakovano zmagal sredi Porcie s San Giorgipm. (gf) Po nenadejanem sobotnem domačem porazu proti nasportnicam iz Cunea Hud boj Krasa za obstanek v prvoligaški konkurenci Trener Matjaž Šercer Šest dolgih ur je trajal agonizem krasovih deklet za obstanek v prvoligaški ligi. Po porazu z Recoarom v B ligi, je sledila še mrzla prha v prvi polfinalni tekmi z Verzuolom. Šest ur napetosti, pričakovanja, upanja in na koncu dvojno razočaranje. Maloštevilni gledalci (kot je to že običajno za to panogo) zvesti privrženci namiznega tenisa, so trpeli m trepetali za Kras, Ki je v našem prostoru sinonim za namizni tenis, za zamejski šport v prvi ligi. Kadar se slabo konča, iščemo krivca. Kadar se izteče dobro, pozabljamo na napore, osebna odrekanja in napake. Športno kolo zgodovine se vrti dalje. Recoaro je lani izpadel iz A lige, letos se vanjo vrača. Devet zaporednih sezon je Dil Kras podprvak, da je deseto osvojil državni naslov - perpetum mo-bile. Ostaja pa občutek, da bi lahko bilo drugače. Nemogoče je zmagati, če se gre v dvoboj v prepričanju, da se nasprotnice ne da premagati. Za vsako komponento ekipe se prevideva kje lahko osvoji točko. S stalnimi tremi zmagami Batiničeve Kras še nima zmage v rokah, kajti tekma se konča s etimi in slabšega nasprotnika je tre-a premagati. V ključnih momentih logika odpove. Absurdno je, da se mlajša komponenta odlično upira boljšim igralkam in na koncu tesno izgubi - proti slabšim izgublja. Končno je bil sobotni tekmec Verzuolo enakovredna ekipa Krasu. Upanja pa le ne gre izgubiti. Morda si bodo lahko krasovke izbojevale pravico do dodatne tekme v ovratni tekmi v Cuneu, vendar bo ta-rat treba položiti srce na lopar, zaigrati zbrano in prepričano v lastne sposobnosti. Polfinalna tekma play outa 2. para Ora Auerplatter - Ouattro Mori Cagli-ari ni bila odigrana. (J. J.) Od levi: Martina in Tanja Ravbar ter Alenka Obad Za slovenska goriška društva Drugo moštveno teniško prvenstvo V organizaciji TO ZSŠDI za goriško pokrajino se bo v kratkem pričelo 2. ekipno teniško prvenstvo za slovenska goriška društva. Pobuda je lani žela izreden uspeh, saj se je prijavilo kar 13 ekip, ki so s teritorialnega vidika predstavljale vso goriško pokrajino. Po tem tekmovanju, ki je vlilo še več navdušenja vsem tenisačem, so v poletnih mesecih prišli na vrsto še razni turnirji v priredbi naših športnih društev (O. Župančič, Dom, Danica, Mladost). Zanimanje za to dejavnost je stalno raslo, kar je ponoven dokaz, je tudi med goriškimi Šlovenci tenis zelo priljubljena in razširjena panoga. Letošnje tekmovanje naj bi potekalo kot lansko. Vsako društvo lahko vpiše največ dve ekipi, a ekipo sestavljata od 2 do 5 igralcev. Posamezna srečanja se bodo odvijala po sistemu Davisovega pokala, tj. dva posameznika in igra dvojic. Srečanja bodo v Doberdobu, Štandrežu in na Vrhu. Pričakovati je, da se bo tudi letos prijavilo lepo število udeležencev, tudi takih, ki niso še osvojili velike prefinjenosti z loparjem, saj je, in to velja poudariti, turnir strogo rekreacijskega značaja. Zainteresirani se lahko vpišejo na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) najkasneje do 31. marca. Tekmovanje bo predvidoma startalo že prvi teden aprila. (Mal) Po 23. kolu košarkarske D lige Borovci še upajo Po sobotni zmagi proti Moglianu so Borovi košarkarji, ki se na vse kriplje borijo za obstanek v D ligi, spet »zadihali«. Čeprav v okrnjeni postavi (brez poškodovanega Korošca) so naši spet dokazali, da se lahko enakovredno borno z vsakim nasprotnikom v tej ligi. Že v soboto pa čaka Žagarjeve varovance zelo težko gostovanje v Roncadeju, ki je v tem kolu zanesljivo premagal Autosandro in tako dohitel na vrhu lestvice moštvo Virtusa iz Vidma. Videmčani so namreč doživeli svoj četrti poraz v tem prvenstvu, tokrat celo doma proti ekipi Šan Daniele. Na sliki: Kristjan Arena je bil tudi v soboto eden najzaslužnejših za Borovo zmago. Košarkarska promocijska liga na Tržaškem Zaradi odsotnosti sodnikov odpadla kar tri srečanja Ta konec tedna so v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem odigrali samo tri srečanja. Prav toliko pa so jih preložili, ker ni bilo sodnikov. Od naših dveh predstavnikov je tako igrala samo Cicibo-na, ki je v soboto izgubila proti Ferroviariu in s tem je tudi izgubila tretje mesto na lestvici. Tekmo med Kontovelom Electronic Shop in Stello Azzurro pa so preložili na kasnejši datum. Tokrat ni igral niti miljski CGI, tako da je stanje na lestvici glede vrha še nespremenjeno. Tudi domove! »počivali« Brumnovi varovanci so v tem kolu prisiljeno počivali, saj so srečanje proti Asguiniju preložili na kasnejši datum zaradi pomanjkanja sodnikov. To je žal že kronična napaka letošnjega prvenstva, ki je pet kol pred zaključkom v bistvu že odločeno. Le v primeru izrednih presenečenj bi si namreč ekipa Igc iz Štarancana lahko zapravila zasluženi prestop v višjo ligo. V tem kolu je ekipa Zeus Senators z minimalno razliko premagala Albo Poligrafiche S. Marco iz Krmina, ki je bila edino moštvo, ki bi lahko še ogrožalo vodstvo Štarancana. V ostalih srečanjih tega kola ni prišlo do presenečenj, (af) 1. divizija: Polet brez težav POLET - BARCOLANA 68:52 (29:29) POLET: Malalan 24 (8:9), Granier 4, Gerdol 4, Jančar, Žerjal 4, Ferluga 4 (2:2), Škerlavaj 14 (2:4), Fabi 6 (2:2), Baitz 4 (0:4), Daneu 4. TRI TOČKE: Malalan 1. Poletovi košarkarji so brez težav premagali ekipo Barco-lane, čeprav so v prvem polčasu igrali zelo slabo. V drugem delu tekme pa je le prišla na dan večja izkušenost naših košarkarjev, ki so si takoj v uvodnih minutah priigrali zanesljivo prednost in jo tudi ohranili do konca srečanja. (A. Granier) košarkarska prvenstva MOŠKA D LIGA IZIDI 23. KOLA BOR RADENSKA - Mogliano 92:85 Virtus UD - San Daniele 74:79 Arte GO - POm Tržič 82:79 Ponte Piave - Intermuggia 67:66 Ardita GO - Nervesa 67:64 Autosandra - Roncade 71:91 Inter 1904 - Latisana 92:79 Sacile - Tecnoluce 80:86 LESTVICA Virtus UD 23 Roncade 23 San Daniele 23 Mogliano 23 Tecnoluce 23 Sacile 23 Inter 1904 23 Ponte Piave 23 Intermuggia 23 POM Tržič 23 Ardita GO 23 Nervesa 23 Arte GO 23 BOR RADENSKA 23 Latisana 23 Autosandra 23 19 4 1892:1682 38 19 4 1956:1834 38 16 7 2035:1887 32 15 8 1990:1889 30 13 10 1952:1828 26 13 10 1896:1813 26 12 11 1925:1883 24 12 11 1933:1935 24 10 13 1968:1984 20 10 13 1900:1986 20 9 14 1880:1961 18 8 15 1803:1852 16 8 15 1737:1941 16 7 16 1902:2034 14 7 16 1689:1814 14 6 17 1773:1935 12 PRIHODNJE KOLO (17. IN 18. 3.) Roncade - BOR RADENSKA; San Daniele - Intermuggia; Inter 1904 -Ponte di Piave; POM Tržič - Ardita GO; Tecnoluce - Virtus UD; Nervesa - Sacile; Mogliano - Arte GO; Latisana - Autosandra. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 14. KOLA Asguini - Dom Gometal n.o. Grado - Primis 83:65 Igc - UGG 121:83 11 Lume - Petrolifera 76:67 Zeus - Pol.S.Marco 72:71 ZAOSTALO SREČANJE Igc - Petrolifera 113:87 LESTVICA Igc Pol.S.Marco Grado 11 Lume Zeus Petrolifera Primis DOM GOMETAL UGG Asguini 14 12 2 1321:1096 24 14 9 5 1093:999 18 14 9 5 1151:1092 18 12 8 4 833:799 16 13 8 5 990:1017 16 14 5 9 1100:1167 10 14 5 9 1035:1106 10 PRIHODNJE KOLO (17. IN 18. 3.) UGG - Grado, Asguini - Zeus, Primi* - Petrolifera, Dom Gometal - !• Lume (v soboto, 17. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu), Pol. S. Marco ' Igc Staranzano. Na Tržaškem IZIDI 16. KOLA Ferroviario - CICIBONA 93:85 Lav. Porto - Fiamma 106:83 Barcolana - CUS Trst 85:74 KONTOVEL ES - St. Azzurra n.o- Libertas - CGI Milje n.o- Radioguattro - Scoglietto n-0. LESTVICA CGI Milje KONTOVEL ES Ferroviario CICIBONA Barcolana Scoglietto Stella Azzurra Libertas Radioguattro Lav. Porto CUS Trst Fiamma 1 2 5 6 6 6 8 8 10 13 14 14 PRIHODNJE KOLO (17. IN 18. 3.) CICIBONA - Barcolana; Fiamma KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Jjjg voratori Porto - Radioguattro; L Trst - CGI Milje; Stella Azzurra -roviario; Scoglietto - Libertas. Tirensko - Jadransko morje Rominger še vodi MONTE URANO (Ascoli Pičeno) -na 6. etapi kolesarske dirke od Tiren-®kega do Jadranskega morja (Porto Recanati - Monte Urano, 192 km) je zmagal Francoz Leclercg - v času S.07'39" s poprečno hitrostjo 37,445 km oa uro. Na skupni lestvici je vodstvo ohranil Švicar Rominger' (22.27'41"). Sledijo: 2. Leclercg (Švi.) po 2'31": 3. Delion (Fr.) 2'32"; 4. Roosen (Bel.) 2'39"; 5' Fondriest (It.) 2'40 ': 6. Jaskula (Pol.) 2|52 j 7. Kelly (Ir.) 2'56"; 8. Early (Ir.) 2 56"; g. Steiger (Svi.) 3'03"; 10. Maas-Sen (Niz.) 3,04". Indurainu dirka od Pariza do Nice _ NICA — Na kolesarski dirki Pariz -Nica je zmagal Španec Indurain. Sle-mjo: 2. Roche (Ir.) po 8"; 3. Leblanc Fr.) 42"; 4. Fignon (Fr.) 1'19"; 5. Boyer 119";' 6. P. Simon (Fr.) 1'33"; 7. Chiappucci (It.) r41"; 8. Argentin (It.) 2 14" Smučarsko SP za časnikarje v Gorazd Vesel še vedno v formi BOČEN — Na nedavnem svetov-Oom smučarskem prvenstvu za časnikarje, ki je bilo na Japonskem (nasto-Pdo je več kot 250 predstavnikov časopisja, radia in televizije iz 36 držav), N Ponoven uspeh zabeležil nekdanji Orednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel. Italiji je Vesel priboril kar ove zmagi, v veleslalomu ter v kombinaciji v kategoriji superveteranov 'nad 55 let). V italijanskem zastopstvu je zmagal še Italo Kuehne (RAI) v sla- V finalu Jugoslavija proti Sovjetski zvezi ^ polfinalnih tekmah mednarodnega nogometnega turnirja »under 18« trofejo »Udine '90« je Sovjetska ?veza s 5:3 po 11-metrovkah (v regu-arnem delu se je tekma končala 1:1) Premagala Italijo A, Jugoslavija pa je zmVc j 0 P° streljanju najstrožjih ka-am f (regualrni del 0:0) odpravila n- atersko reprezentanco Italije. Final-rekini bosta jutri, in sicer za 3. mes-o ob lo,3o v Krminu in za 1. mesto ob i415 v Gorici. V 24. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) Vesna prvič zmagala v Trebčah VESNA - PAVIESE 2:0 (0:0) STRELEC: v 60' in 80' Roberto Can-dotti • VESNA: Negrini, .Ridolfo, Švab, Niko Sedmak, Rados, Fabio Candotti, Naldi, Podgornik, Barilla, Pisani (v 46' Papini), Roberto Candotti (v 85' Diego Sedmak). To je bila prva letošnja zmaga Vesne na trebenskem igrišču in tretja zaporedna zmaga v letošnjem prvenstvu. Paviese se je ves prvi polčas dobro upiral, tako da je šele v drugem polčasu prišla na dan boljša tehnična priprava Križanov. Prvi del tekme se je odvijal predvsem na sredini igrišča, brez nevarnih akcij, le v 20' je Negrini odlično branil mojstrsko izvedeni prosti strel Tabo-ge. V drugem polčasu se je igra Vesne z vstopom Papinij a zelo razživela, predvsem v napadu. V 55. minuti je sodnik spregledal 11-metrovko v korist Vesne, potem ko je Papini bil po lepi osebni akciji zrušen v kazenskem prostoru. Niti 5 minut kasneje je prišlo do tako zaželenega gola: Papini je izvedel prosti strel, vratar žoge ni zadržal, polastil se je je Roberto Candotti in dosegel svoj prvi gol na tej tekmi. Po zadetku so Križani še naprej napadali in z Naldijem zadeli tudi vratnico. Tudi nasprotniki so bili v dveh akcijah nevarni, a Negrini je bil vedno na mestu. V 80. minuti je Vesna spet prišla do zadetka, a strelec je bil spet Roberto Candotti: Barilla je preigral vso obrambo in mojstrsko podal Can-dottiju, ki je brez obotavljanja preusmeril usnje v mrežo in tako zapečatil končni rezultat v korist svoje ekipe. Za to zmago je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa Negrinija, Podgornika in bratranca Candotti. (P) PRIMORJE - SANTA MARIA 1:1 (0:0) STRELCA: v 60’ Antoni, v 78' Paul. PRIMORJE: C. Savarin, Lukša, Milani, Štoka, Verillo, Antoni, Crevatin, Škabar (v 46’ Sullini), De Marco (v 70' Antonazzi), M. Savarin, Mosetti. Prosečani v tekmah s Santa Mario prav res niso imeli sreče: obe sta se namreč končali z istim rezultatom in obakrat so prvi povedli rdeče-rumeni. V prvi tekmi so nasprotniki izenačili celo v 92. minuti, tokrat nekoliko prej, Damjan Fonda v 78. minuti, a obakrat po naključnih ali posrečenih akcijah. Torej lahko rečemo, da so domačini že spet po nepotrebnem zapravili zmago, vendar moramo tudi dodati, da so prikazali res skromno igro. V tem prvenstvu se stalno ponavlja slabša igra s slabšimi ekipami, medtem ko je proti boljšim moštvom koncetracija precej večja, a tudi rezultati in igra so bolj zadovoljivi. To jasno potrjuje podatek, da je seštevek točk proti slabšim postavam enak tistemu z ekipami, ki so na vrhu letvice. O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati, saj sta enajsterici še posebno v prvem polčasu igrali zelo nezbrano. Zlasti je pešala povezava med napadom in vezno vrsto, v kateri se je z učinkovito igro izkazal le Antoni. K splošni povprečni igri pa so pripomogle predvsem dolge podaje napadalcev, ki so tako ostali osamljeni in olajšali delo branilcem gostov. V drugem polčasu je dobil priložnost napadalec Sullini in že od začetka je bila igra mnogo bolj prodorna. V 15. minuti je tako Antoni z močnim strelom s iz kakih 20 metrov povedel svoje moštvo v vodstvo. V naslednjih minutah so domačini povsem zagospodarili na igrišču, medtem ko so gostje sicer neuspešno poskusili izkoristiti hitrost dveh napadalcev v protinapadu. Kljub premoči Prosečni rezultata niso ubranili: 12 minut pred koncem se je domači branilec dotaknil žoge z roko in iz 11 metrov je Paul izenačil. Do konca tekme je manjkalo premalo časa in redče-rumeni so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. (Š. M.) ZARJA - SAN VITO AL TORRE 0:2 (0:1) ZARJA: Kočevar, Samec, Jerman (v 46' Vercounig), Antonič, Damjan Fonda, Egon Fonda, Kalc, Borelli (v 68' Zeugna), Tognetti, Auber, Franza. STRELCI: v 32' Faleschini, v 62' Tuan. Nedeljski poraz Zarje na domačih tleh postaja že zaskrbljujoč, saj so Ba-zovci že drugič zapored povsem pozabili na igro, ki smo je bili vajeni pred časom, poleg tega pa niso pokazali niti malo borbenosti, s katero se da večkrat nadoknaditi slabo tehniko. Tako so gostje »samo« z dvema goloma razlike popolnoma zasluženo odnesli celotni izkupiček. Še sreča, da je bil tudi tokrat Kočevar najboljši mož na igrišču in je z izrednimi posegi omilil pekoč poraz. Gostje so že od vsega začetka zagospodarili na igrišču in stalno spravljali v težave okorno bazovsko obrambo, ki je imela veliko sreče. V teh trenutkih se je izkazal prav Kočevar, ki je z lepima posegoma rešil lastno mrežo. V 28. minuti so imeli gostje edinstveno priložnost, da povedejo, toda Faleschini je nerodno zastreljal 11-metrovko. Do gola pa ni bilo treba čakati dolgo, saj je v 32. minuti napadalec gostov ob splošnem spanju bazov-ske obrambe nemoteno zatresel 'mrežo. Pred odmorom je moral Kočevar še nekajkrat poseči. V drugem polčasu so se muke ba-zovskih navijačev nadaljevale, saj so si gostje nerodno zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti. Drugi zadetek pa je »vendarle« padel v 62. minuti po lepi kombinaciji vsega napada gostov. Tudi po drugem golu se zarjani niso zdramili, saj so stalno igrali podrejeno vlogo in bi si zaradi apatijo zaslužili še višji poraz, vendar je Kočevar tudi tokrat rešil čast vse ekipe. (Big) V nedeljskih tekmah v 3. amaterski nogometni ligi (skupini I in L) Primorcu derbi v Dolini, Gaja še povišala prednost s SKUPINA I SovSREnzo - SOVODNJE Tomšif.OE)NJ?: Gergolet, Hmelja Sfiligoj 9,omišifek, Marson, Devet MsFf'Gueun pihonCC°nCla (Salnl iahVnCanje Za k°nec sezone. Tako San T označili nedeljsko tekmo m sicer ?renzom in Sovodnjami. Kot si ekir>i ■ naPoveflali v soboto, sta c iežtrn ^rez Prave motivacije o bi pričakovali kai riruoorra žlr^ u- v--** r-mvc muuvaci j ° bl Pričakovali kaj drugega. ^9ra na sredini se je že od i _ 'kazala kot edini izhoc v katerem sta obe enajste: Zadet u P° eno resnejšo priložnos Marsn Za Sovodnje se je ponu črn0 nu' b'9ar strei z glavo ni zadt MtesT - FOSSALON Devet^iPOST: Baldan, Černič, Kol Bevcu' Balcicchia, Argentin, Cal Pror Košič Marušič, D. Argen cloS|. skomnemu Fossalonu je Iv fci P°kazala dokaj poprečno igro. tila rf^a začetka se je igralcev pol thoraiepotrebna živčnost, tako Govv. hodnik rsrscori \ W‘ s°dnik večkrat poseči, v c toh M° f:asu Pa je pokazal rdeči 1 KOŠIČU in napadalcu Fossak SnilP0sebnih priložnosti za za ^je vi/ ni bilo, tako da lahko to : odigr Knjižimo med slabše, ki jil a kraška postava. (I. L.) SKUPINA L Ga/JUNIOR AURISINA 3:0 ( btranščaii Zenianek (v 76' Kan 9Ust k. Grgič, Pangoni, Bullo, \ 6lli' Ghi rtC’ Girardi (v 60' Kalc), Ga Btarc. k GA: v 4' in 52' Vengust, v Zefeno^®tnem sodnikovem žvižgi Trtnike ^ močno pritisnili na k- arnbn ^ vrata in stisnili njeg k Pa jp' Nevarno so ogrozili vratc c b Usnirn