771318
607007

-7^r
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
ATELJE KERAMIKE Koprska 2
IZOLA 1E0
Julij 2010 Leto 16 Številka 197 CENA 1 EUR 1ZJIAJA 15. V MEe)1jCU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/

Na Obali že znanih 16 kandidatov za župana
Titov ponos napada rja
Nekdanji Titov ponos ladja Galeb, posneta 6. julija 2010, sameva v reški ladjedelnici Viktor Lenac in čaka na svojo dokončno usodo. FOTO: FK-Primorski utrip.
Nekateri se še spomnijo prekrasne šolske ladje jugoslovanske vojaške mornarice - ladje Galeb, kije bila pred dobrim pol stoletjem v ponos našemu nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Titu, ko je v beli admiralski uniformi skupaj z mornarji plul po jadranskem in sredozemskem morju in obiskoval državnike ter jih okoli 40 tudi gostil na ladji. Stran 3.
Izola praznuje
Proslava v počastitev izolskega občinskega praznika (11. julij) je bila 10. julija na Manziolijevem trgu v Izoli.
Dogodek je zaznamoval izolski Pihalni orkester, ki je za tokratno slovesnost pripravil poseben program z domačimi in tujimi gosti. Nastopili so Lea Sirk, Mitja Bobič ter Tina Škorjanc, na povabilo pihalnega orkestra pa tudi mednarodno priznani madžarski rogi st Imre Magyari.
Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Izola Darko Grad poudaril, da si lahko danes, bolj kot kadarkoli prej, zastavimo visoke cilje za prihodnost. Kot pomemben element za njihovo uresničitev je navedel enotnost in medsebojno spoštovanje Izolank in Izolanov. Visoko priznanje Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom in denarno nagrado 1.500 ev-ov je podelil Karmelu Klevi za življenjsko delo na področju likovne naivne umetnosti. Visoko priznanje z denarno nagrado za trideset let dela na vzgojno-izobraževalnem, kulturnem in varnostnem področju je prejelo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Korte. V imenu društva je nagrado prevzel predsednik gasilskega društva Dušan Grbec.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Minister obiskal sodnike
Občina Izola Comune di Isola
Ob prazniku Občine Izola iskreno čestitam vsem občankam in občanom in želim predvsem veliko zadovoljstva, sreče in samozavesti, ki še tako zahtevne naloge spremenijo v zmagoslavja.
In occasione della festa del Comune di Isola porgo a tutti i cittadini le mie piu' sincere felicitazioni e auguro a tutti di celebrare la festa con tanta gioia e sodisfazione nonche' con il vero orgolio isolano con cui anche i compiti piu' difficili si transformano in grandi vittorie.
dr. Tomislav Klokočovnik Župan Občine Izola - Sindaco del Comune di Isola

Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
Banka Koper Slovenia Open 2010
Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, turnir serije WTA v SRC Marina Portorož. Kvalifikacije:	17.-19.
julija 2010. Glavni turnir: 19.-25. julija 2010. Nagradni sklad: 220.000 USD. Direktor turnirja: Andrej Bizjak. Organizator: Športno društvo Portorož Nadzornik zveze Sony Ericsson WTA Tour. Vrhovna sodnica: Melanie Tabb.
Prvo svetovno prvenstvo Extreme 40 v Portorožu
V organizaciji The Ocean Rating Club in nizozemskega TomadoSport bo v Portorožu od 13. do 18. julija prvo svetovno prvenstvo Extreme 40. Gre za svetovni jadralski dogodek z najboljšimi jadralci sveta. Prvenstvo bo sestavljeno iz niza privetrnih in zavetrnih kurzov in ene obalne regate. Tekmuje šest jadrnic.
Minister za pravosodje Aleš Zalar se je 9. julija skupaj z začasno predsednico Vrhovnega sodišča RS Alenko Jelenc Puklavec, generalnim sekretarjem Vrhovnega sodišča RS Jankom Marinkom in predsednikom Sodnega sveta Brankom Maslešo pogovarjal na sestanku s predsedniki sodišč na območju Višjega sodišča v Kopru. Namen: aktualne zadeve s področja pravosodja, alternativnega reševanja sodnih sporov in novela zakona o sodiščih. Popoldne je obiskal Primorski pravni center.
Tradicionalna gasilska veselica v Sečovljah
Vabimo vas na 26. dvodnevno tradicionalno gasilsko veselico v Sečovljah.
V petek, 16.7.2010, bo veselo zaigral ansambel OKROGLI MUZIKANTI, v soboto, 17.7.2010, pa nas bo razveselil ansambel ČUKI - oba dneva od 20.00 ure dalje na prostoru gasilskega doma v Sečovljah.
Za parkiranje, hrano in pijačo bo dobro poskrbljeno. Bogat srečelov.
PGD Sečovlje
-PRODAJA ROČNIH UR IN NAKITA -FOTO EXPRES
TPC LUCIJA
•MORFIJ. ATO

MESTNA KNJIŽNICA PIRAN« BIBLIOTECA CIVICA PIRANo!
k d
PRIMORSKI utrip 2010
070(497.12)
10002566,197
C0BISS e
H-
I w
primorski uVp
Julij 2010
(mvmmmm
cm
is/rovsorr
cm

Fašisti so pred 90 leti zažgali Narodni dom v Trstu
13. julija 1920 so fašistične škvadre zažgale slovenski Narodni dom v Trstu, ki ga je še v času avstro-ogrske leta 1901 zasnoval znani arhitekt Maks Fabiani.
Že takoj po kapitulacije avstrijske vojske in monarhije leta 1918 so se pred slovenskim domom začele zbirati skupine iz vrst ital ij anskega barbarstva,
ki so svojo napoved uresničile 13. julija 1920. Narodni dom v velikosti 4.375 kvadratnih metrov, v katerem naj bi se dogajale kulturne prireditve, so zažgali 13. julija 1920. Zgorel je v celoti. Navdušeni nad prigovarjanjem Mussolinija o manjvrednosti in škodljivosti slovanske rase, kije ni škoda, če jo postrelijo, so nato nadaljevali uničevalne pohode nad Slovenci in Slovenijo, še prej pa seje Mussolinijeva fašistična Italija se pred 2. svetovno vojno pridružila veliki vojni koaliciji - znanem paktu Rim-Berlin-Tokyo
Požig Narodnega doma v Trstu je bilo v svojem bistvu simbolno dejanje in prava slika italijanskega barbarstva.
13. julija 2010 je bil na osrednjem trgu - Piazza Unita‘ - v Trstu nekakšen spravni dan - Koncert prijateljstva, ki mu je dirigiral Riccardo Muti. Ob tej priložnosti so se v najbolj severnem italijanskem mestu, ki še menda danes „trpi“ zaradi prisotnega slovenstva, srečali trije predsedniki; italijanski Giorgio Napolitano, slovenski Danilo Turk in hrvaški Ivo Josipovih.
Srebrenica
Zločin po 15 letih še ni kaznovan
Ko je general srbske	vojske
Ratko	Mladič
(na prostosti)
11. julija 1995 dajal ultimat komandantu peščici 300 vojakov nizozemske vojske, ki je ščitila enklavo Srebrenico in jim dal ultimat:
„dajem vam još 5 minuta i uči četno", si nihče pri zdravi pameti bratstva in enotnosti, ki smo ga s Titom na čelu gojili 50 let, ni mislil, da se bo v tem mestu v BiH zgodil tako strahoten zločin. Srbska paravojaška vojska je najprej ločila moške od žensk in otrok in jih s kamioni
odpeljala „v neznano" in jih tam dobesedno poklala. Nasilne smrti je umrlo skoraj 9 tisoč bosanskih državljanom muslimanske vere. Spominske slovesnosti v spominskem parku Potočari (11. julija 2010) se je udeležilo več tisoč ljudi. Matere so jokale za svojimi sinovi. Pokopali so ostanke še 775 odkritih žrtev takratnega pokola. Pijani komandanti so po zločinu julija 1995 napihnjeni od „zmage“ potem poskrili neznano kam. Tako tudi general nekdanje jugoslovanske vojske Ratko Mladič, ki ga očitno ščiti srbska vojaška policija, saj bi ga sicer že morali odkriti in pripeljati pred roko pravice, kot so izsledili takratnega političnega voditelja Karadžiča, ki se brani v Haagu.
$3,
11. julij Svetovni dan prebivalstva
Na svetu živi že 6,8 milijarde ljudi, od tega (uradno) 1,3 milijarde na Kitajskem
Lahovnik
odšel
Prihaja
OZN je leta 1987 razglasila 11. julij za svetovni dan prebivalstva. Države oprav lj aj o štetj a svoj ega prebivalstva običajnona vsakih 10 let. In koliko nas je že danes? Po ocenah strokovnjakov naj bi nas na planetu Zemlja živelo že 6,8 milijarde, prebivalstvo pa najhitreje narašča v Afriki in ponekod v Aziji. Na Kitajskem so pred 20 leti omejili število otrok. Vsaka družina „sme“ imeti le po enega otroka, za drugega, tretjega mora plačevati šolo, vrtec in ni upravičena do socialnih prejemkov ali olajšav, pa vendar Je Kitajcev res samo 1,3 milijarde' tam prebivalstvo hitro Foto: Primorski utrip
narašča in jih je menda že okoli 200 milijonov več kot navaja uradna statistika. Veliko demografsko eksplozijo beležijo tudi v Indiji, kjer je že več kot milijarda prebivalcev. Več kot milijardo prebivalcev šteje tudi Afrika. V razviti Evropi, kjer živi okoli 500 milijonov ljudi, skorajda ne beležimo demografske rasti, poleg tega pa se prebivalstvo stara in že kmalu zna nastopiti problem s pokojninami, tudi v Sloveniji. Delež prebivalstva Evrope v svetovnem prebivalstvu ni tako velik in znaša okoli 10%. Delež Slovenije v svetovnem prebivalstvu znaša 0,30
%.
Po ocenah strokovnjakov naj bi število svetovnega prebivalstva letno naraščalo v povprečju za 57,5 milijona. Leta 2050 bi nas bilo že 9,1 milijarde in če bi se nadaljeval takšen demografski trend razvoja bi nas leta 2100 bilo na svetu že kar 11,97 milijarde! Glavni problem pa menda ne bo hrana pač pa zdrava pitna voda in čisto okolje!
Hitlerjeve Reichsmarke
Franco Codiglia iz Liminjana (Lucija) nam je prinesel bankovec 50 nemških
Darja Radič
Profesorji in novinarji očitno nimajo sreče v politiki. Nepreklicni odstop dr. Mateja Lahovnika s položaja ministra za gospodarstvo in njegov izstop iz stranke Zares z izjavo, da nima časa za strankarsko dejavnost in neproduktivne politične kombinacije, daje misliti. Predvsem to, da je Lahovnik glede opozarjanj v zvezi z Ultro, v kateri ima Gregor Golobič svoj kapitalski delež, imel v bistvu prav - in bo v tej zadevi ostal „čist“, ne vemo pa kako se bo končalo z Zares, ki je obetala veliko novega, celo novo politiko. Lahovnik j e dovolj pameten ekonomist, daje pravočasno spoznal, da so javnofinančni pretresi v Sloveniji (o velikih zadolžitvah smo že pisali pred dobrim letom), ki ji žal pada rating, skorajda neobvladljivi ter da bo sanacijo plačalo ljudstvo, ko bo zaradi podražitev moralo še močneje stisniti žep in zategniti pas, politiki (skorajda vedno eni in isti nergači) pa se bodo še naprej hranili z visokimi plačami, se vsevedno prepirali na „svojem" tretjem programu RTV - in za nič odgovarjali!
Sedaj ni jasno ali je konflikt interesov izhajal iz dogajanj v stranki Zares, ali izvira od drugod. Dejstvo je, da ima premier Borut Pahor spet veliko skrbi kako pridobiti novega ministra za gospodarstvo, ki pa morda le ne bo toliko odvisen od strankarskih kombinacij, ki lahko včasih vlečejo voz nazaj namesto naprej. Lahovnik se bo verjetno vrnil nazaj v šolstvo. Kaže, da ne bo nobenih problemov z imenovanjem mag. Darje Radič, ki ima izkušnje v gospodarstvu in zlasti tudi v turizmu. Opozicija ji očita, da nima izkušenj v politiki. Le kdo bi vedel kaj je v naši državi prav.
Pa še res je
Na drevesu že vidi listje
mark, ki je bil izdan 30. marca 1933 in sicer na podlagi zakona o banki sprejetega 30. avgusta 1924. Njegov oče Giuseppe Codiglia je bil pozvan v italijansko vojsko in ko seje po zlomu fašistične Italije jeseni leta 1943 vračal domov v Liminjan so ga v Postojni zajeli Nemci in ga odpeljali na prisilno delo v takratni Reich. V Nemčiji je delal pri nekem kmetu in očitno dobival tudi plačo v takratnih reichsmarkah, ki pa so že med 2. svetovno vojno močno devalvirale in postale tako rekoč ničvreden papir, nedvomno paje to zgodovinski bankovec.
Po vojni so v Nemčiji izdali nove bankovce, nastala paje tudi vzhodnonemška marka.
Reichsmarke so bile tudi ponos Adolfa Hitlerja, ki mu je nemški predsednik feldmaršal von Hindenburg januarja 1933 poveril mandat za sestavo vlade in tako tudi formalno predal oblast nacistom. Tretji raj h (nemško Drittes Reich) - ime nemške zvezne države - je trajal od leta 1933 do 1945, torej od nastopa do propada Hitlerjeve Nemčije.
Predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Tomaž Berločnik jena novinarski konferenci v Portorožu potem, ko so dan prej že svečano podpisali pogodbo o prodaji zlate slovenske kokoši - Droge-Kolinske dejal, da že vidi na drevesu prvo listje.
Še dobro, da je tako. Nekaterim bi so ob problemih astronomskih dolgov kot jih ima holding, lahko namesto zelenega listja prikazala barvna fatamorgana.
Neodvisni nestrankarski časnik /.a območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp ifiiff&mrm
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: In form a Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopisje vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Najmanj hrupno letalo
Letalski miting ob 50. obletnici Aerodroma Portorož v Sečovljah, 19. junija 2010, je kljub odpovedi nekaterih letal iz Beograda in helikopterja, navdušil, a si je tudi pri naravovarstvenikih nakopal kritiko češ, da so "razdirali ptičja gnezda".
Paradoks je v tem, da ne bosta nikoli mogla skupaj živeti aerodrom in krajinski park, seveda, če ne bosta našla sprave. Najmanj glasen je bil prelet Boeinga - cisterne vojaške zveze Nato.
Titov ponos napada rja
Nekateri se še spomnijo prekrasne šolske ladje jugoslovanske vojaške mornarice - ladje Galeb, ki je bila pred dobrim pol stoletjem v ponos našemu nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Titu, ko je v beli admiralski uniformi skupaj z mornarji plul po jadranskem in sredozemskem morju in obiskoval državnike ter jih okoli 40 tudi gostil na ladji.
Okoli 100 m dolgo tovorno ladjo za prevoz sadja so leta 1953 predelali in preuredili v ekskluzivno potniško ter ji nadeli pomenljivo ime morske ptice Galeb. Ladja, ki nam je žal niso dovolili fotografirati od blizu, češ da smo tuji novinarji in da potrebujemo specialno dovoljenje »Grada Rijeke«, že več let sameva privezana na doku v reški ladjedelnici Viktor Lenac in je zares v zelo slabem stanju ter tudi močno zadolžena.
Ladjo so že večkrat poskušali prodati na dražbi, njen lastnik grški državljan John Paul Papanicolau, ki je ladjo kupil od črnogorskih oblasti, pa naj bi to uspešno preprečil.
Vrednost Galeba očitno ni več velika. Ocenjena je bila na blizu 280 tisoč dolarjev, nihče pa ne daje podatkov koliko bi stalo popravilo in kako je s financiranjem ter poplačilom dolga. Od tu naprej pa zadeva postaja zanimiva. Hrvaška uprava za varstvo kulturne dediščine je pravilno ugotovila, da je Galeb v zelo slabem stanju (to se vidi tudi na fotografiji Primorskega utripa), ministrstvo za kulturo pa je ladjo razglasilo za hrvaško kulturno dobro ter da ima predkupno pravico mesto Reka, ki je že nekaj časa tudi uradni skrbnik ladje. Toda kaj, ko mesto očitno nima sredstev za sanacijo ladje, ki bi lahko postala prava turistična atrakcija!
Temeljni kamen za Dom krajanov
Predsednik Sveta KS Portorož Mauro Belac in podžupan občine Piran Marino Mahnič sta 28. junija odkrila temeljni kamen za Dom družbenih organizacij na Belem križu, na mestu, kjer je bila nekoč gostilna.
Gradnjo so zaupali podjetju Gradišče d.o.o. iz Cerknice. Naložba je vredna 198.329,25 evra.
V gradbenem odboru so:
Mauro Belac, Dragica Mekiš in Klavdij Mally ter dva zunanja člana Andraž Eller ter Dušan Žilavec.
Droga prodana, kako naprej?
Nadzorniki koprskega holdinga Istrabenz d.d. so soglašali s prodajo in prenosom Droge Kolinske v last Atlantic Grupe iz Zagreba za bruto 382 milijonov evrov. Znotraj teh milijonov je vštet tudi dolg prodane družbe 140 milijonov evrov, ki gaje prevzel kupec. Povedali so, da ima Istrabenz kot celota dovolj premoženja, da lahko poplača vse terjatve, ki so na začetku znašale skupaj okoli 937 milijonov evrov. S prodajo premoženja nadaljujejo; na vrsti so Instalacije v Kopru, hotel Kempinski Palače, Adriatic v Opatiji in Turizem Kras v Postojni.
Na Obali že 16 kandidatov za tri županska mesta
V Izoli 8, v Piranu 5, v Kopru 3.
Bolj ko se bližajo lokalne volitve, verjetno bodo v nedeljo 10. oktobra, zadnji rok drugega kroga pa je 17. oktober, več je znanih kandidatov.
Po oceni In form e Portorož, izdajatelja Primorskega utripa, ki opravlja tudi raziskave javnega mnenja (v Izoli je zaključena), se obeta svetla prihodnost izvolitve kandidatom za županska mesta v treh obalnih občinah -Izoli, Kopru in Piranu - šele v drugem krogu. V Piranu naj bi Tomaž Gantar po oceni prejel 41% glasov, v Izoli dr. Tomislav Klokočovnik 32%, v Kopru pa bo šlo tokrat bolj na tesno, vendar naj bi na koncu le zmagal Boris Popovič s 48% glasov.
V Kopru doslej znani trije kandidati za župansko mesto
Boris Popovič (Koper je naš), Janez Starman (skupni kandidat LDS, SD, OLJKA, Zares) in Olga Franca (SLS), ki začenja letošnjo volilno kampanjo z novim sloganom “Odslej drugače, občina za vse!”
Janez Starman (Skupni kandidat leve sredine).
Olga Franca (SLS).
Sedanji župan Kopra Boris Popovič se še sicer ni javno opredelil, mediji pa ga že objavljajo kot kandidata. Drugače je pri ostalih strankah. Štiri stranke v Kopru - SD, LDS, Oljka in Zares - so kot kaže le združile moči in
se dogovorile o skupnem kandidatu za župana Mestne občine Koper. To je Janez Starman (odvetnik), ki je na srečanju strankinih članov in simpatizerjev v sv. Katarini (Ankaran) že povedal nekaj o sebi, pa tudi o tem, kako je lahko Koper z drugačnim vodenjem in vizijo prijazen in razvit dom občank in občanov. Nov prijeten kandidat za koprskega župana Janez Starman ima dobre možnosti, da aktualnemu kandidatu in sedanjemu županu Borisu Popoviču morda malce zmeša štrene in mu podnese tretje zmagoslavje? Kako bo vse to dosegel, vodil občino drugače in bolje od Popoviča, bo verjetno predstavil v volilnem programu, ki ga v redakcijo še nismo prejeli. Sicer pa se kampanja prične šele 30 dni pred volitvami, torej septembra.
Olgo Franca, podpredsednico SLS in predsednico Mestnega odbora SLS Koper, nekdanjo nadzornico Luke Koper, je 8. julija v koprski Rotundi predstavil predsednik stranke mag. Radovan Žerjav. Kandidatka je vesela oseba, ki vztrajno in optimistično stopa po poti, za katero je prepričana, da je prava. Volilno kampanjo začenja z novim sloganom “Odslej drugače, občina za vse!” V prostem času suši kakije, vlaga zelenjavo, peče ananasove torte in orehove kruhke. SLS v mestnem občinskem v tem mandatu nima nobenega svetnika.
V	Izoli že 8 kandidatov in nova stranka
V	Izoli teče postopek ustanovitve nove
stranke:	ISTRA-ISTR1A. Verjetni
(deveti po vrsti) kandidat za župana je Egidio Krajcar, lastnik gostilne Istra-Istria. Zbor stranke bo septembra.
Trenutno imajo največ možnosti za izvolitev Dr. Tomislav Klokočovnik (Izola je naša), Drago Mislej - Mef (Izolani) in Branko Simonovič (DeSUS).
Kandidati, ki se bodo verjetno potegovali za župansko mesto in glasove volivk in volivcev, Izolank in Izolanov bi, če bi bile volitve junija, prejeli naslednje odstotke glasov:
Dr. Tomislav Klokočovnik- Izola je naša (32%)
Drago Mislej - IzoIani(I7%)
Branko Simonovič - DeSUS (14%) Davorin Adler (14%)
Igor Kolenc (7%)
Flavio Bonin (6%)
Srečko Gombač (6%)
Radivoj Nardin (4%)
Po naši vzorčni raziskavi imajo tudi kar nekaj možnosti (sodeč po namigih anketirancev) za izvolitev Breda Pečan, Silvano Sao, Darko Grad in Slobodan Vitezica ter Bojan Zadel.
V Piranu novo stanje
Kandidira tudi Marijan Tončič
Za župansko mesto Občine Piran se bo kot kaže potegovalo največ pet kandidatov. Govori se namreč, da naj bi se za kandidaturo odločil tudi Gašpar Gašpar Mišič, vendar teh informacij z njegove strani nimamo. Boštjan Vranješ bo svojo kandidaturo šele napovedal. Imamo informacije, da so se z znane strani že začela nekatera podla podtikanja z namenom škoditi kandidatu dr. Petru Bossmanu češ, da hodi v igralnice.
Za zdaj so uradno evidentirani (potrjeni pri strankah) le štirje. Odločitev bo padla v drugem krogu: Tomaž Gantar - Piran je naš (41%) Peter Bossman - Socialni demokrati (37%)
Franko Fičur- LDS (12%)
Marijan Tončič - SDS (10%)
Kandidata Marijana Tončiča (predsednik IO SDS Piran), ki previdno vstopa v volilno kampanjo, so predstavili kot kandidata za župansko mesto Piran na kandidatni listi SDS, 14. julija v restavraciji Taverna Karting v Luciji.
Pravila
Uredništvo Primorskega utripa bo v skladu z zakonom o volitvah in zakonom o volilni kampanji vsem kandidatom za župansko mesto, političnim strankam in kandidatom na listah za občinski svet ter KS omogočilo enake pogoje objav volilnih programov in njihovih predstavitev po cenah iz rednega cenika za oglaševanje s 15% popustom v času volilne kampanje v septembrski številki.
Prvi izolski univerzitetni kampus
V	petek, 16. julija 2010, ob 11. uri si bodo povabljeni lahko ogledali GRADBIŠČE UNIVERZITNEGA KAMPUSA LIVADE V IZOLI.
Tja vljudno vabi prof. dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem.
Potek dogodka bo v družbi ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča.
V	Izoli pa je bil pred kratkim še en pomemben dogodek: Visoka šola za zdravstvo Izola (sedež v SBI) se je preoblikovala v Fakulteto za vede o zdravju.
Nepremagljiv javni sektor
V Sloveniji, ki se ubada z visokim javnofinančnim primanjkljajem in stagnacijo v realnem sektorju, je od decembra 2008 očitno nenadzorovano naraslo število uradnikov za 2.407 oseb. Zaposlenih: 158.342.
Svetovno gospodarstvo je leta 2008 zabredlo v težave in to predvsem iz treh ključnih razlogov; krize izobilja (hiperprodukcije), naraščanja neprodanih zalog in zastojev v investiranju.
Težave spremljajo neustrezna prerazdelitev presežne vrednosti, protekcionizmi na nacionalni ravni posameznih članic EU in nekonsistentnost bančnega sistema, ki je v precejšnji meri kriv za sedanje stanje.
O teh in podobnih vprašanjih, zlasti pa kako zastaviti usklajeno izhodno strategijo, da bi morda le v letu ali dveh zagotovili svetovno gospodarsko rast, so razpravljali tudi na srečanju skupine G8 v Kanadi, ki so se jim pridružili tudi predstavniki G12 - najbogatejših držav na svetu, kar sedaj sestavlja t.i. skupino G20. Žal visok zbor udeležencev veliko dlje od deklaracij ni prišel. Nekoliko jim gre narobe Kitajska, ki ima kot edina (praktično že druga gospodarska velesila) za okoli 1600 milijard ameriških dolarjev zunanjetrgovinskih presežkov in uspešno obvladuje svojo nekoliko podcenjeno valuto Yuan (RMB).
Bistveno se zdi predvsem to, da so predsedniki vlad in držav ter finančni ministri stopili skupaj, da se pogovarjajo in iščejo ustrezne rešitve kako potegniti izjemno medsebojno soodvisno svetovno gospodarstvo iz krize, katere vir današnjih težav iščemo v razrahljanem finančnem sistemu in nezmožnosti realnega sektorja za nadaljnje zadolžitve.
Finančna kriza je obvladljiva
Današnja gospodarska in finančna kriza je vendarle obvladljiva (morda tudi brez tiskanja novega denarja, kar bi povzročilo val inflacije) in še zdaleč ni podobna tisti v letih 1929-1933, koje propadlo mnogo podjetij, z njimi tudi borze in delnice, ljudstvo je dobesedno stradalo, leta 1929 pa je svoje dodala tudi huda zima. Takratna gospodarska in finančna kriza, pogojena z revščino in splošnim nezadovoljstvom ter imperialističnimi težnjami, je narode pahnila v dolgoletno vojno.
Ali lahko iščemo vzoprednice? Tako prva kot tudi sedanja večja finančna kriza izhaja iz „bogate“ Amerike. Tokratna (prvi impulzi so bili znani že julija 2007 pa ni nihče reagiral), izvira predvsem zaradi t.i. sekundarnega kreditiranja posameznikov v ZDA, ko so posamezniki finančnim institucijam (težko bi rekli bankam) na Wall Streetu zastavili svoje „šele bodoče11 nepremičnine, ki jih potem upnice (pet velikih finančnih institucij) niso uspele prodati - in so doživele finančni zlom. To se je deloma odrazilo tudi v nekaterih evropskih bankah, ki so odkupovale vprašljive delnice. Ker so te banke, ki so tudi poslovale z našimi komercialnimi bankami, zabredle v finančni mrk, so zaprle posojilne pipe tudi našim bankam, ki so bile konec leta 2008 premočno kratkoročno zadolžene v tujini! Šele takrat smo v Sloveniji spoznali, da nekaj ni v redu, da je realni sektor v težavah, da smo prezadolženi - in nihče ni reagiral! Predvsem so zanimivi politiki, ki danes „znanstveno“ ugibajo kako je mogoče, da je Slovenija tako močno zadolžena. Med prvimi, ki je že pred dvema letoma poročal o preobsežnih zadolžitvah Slovenije (z natančnimi ocenami v številkahjj je bil, verjeli ali ne, Primorski utrip.
V ZDA gre za najmanj dva milijona tragičnih primerov, kar je potem reševala vlada Baracka Obame
z močnimi (več milijardnimi) finančnimi injekcijami - na račun ostalih davkoplačevalcev oziroma že tako „suhega“ ameriškega proračuna.
Visoki
javnofinančni primanjkljaji v Evropi
Evropske države beležijo visoke javnofinančne primanjkljaje, pri čemer trenutno izstopa Grčija, ki si je sposojala denar pri ameriških finančnih institucijah in to, kot vse kaže, zunaj sistema kontrole evropske banke v Frankfurtu. Kdo ve, če to ni bila politika ZDA kako poskušati zrušiti konkurenčno evropsko	valuto evro?
To samo dokazuje, da sistem finančne kontrole v evroregiji ne funkcionira zadostno, zato so presenečenja še mogoča. Države kot so Grčija bi morali preprosto izločiti iz evrskega sistema, ne pa da sedaj države članice s težavo zbiramo sredstva za sanacijo njihovega javnofinančnega primanjkljaja, kar v bistvu pomeni reševanje evra.
Informacije po kapljicah - nevarnost preseganja meril
Nič kaj obetavne informacije glede nevarnosti povečanja javnofinančnega primanjkljaja prihajajo po kapljicah tudi za našo državo Slovenijo. Slika glede tega vprašanja bo jasna jeseni, finančni eksperti pa upajo, da ne bomo presegli gornje dovoljene meje 5% bruto domačega proizvoda (BDP) in 60% letnega državnega proračuna. Ljudje so spoznali, da so zlati časi mimo in da bo treba več in bolje delati za enako ali celo manjše plačilo, propadanja podjetij pa iz dneva v dan dokazujejo, da se kriza še ni umirila. To so spoznali tudi v edini evropski gospodarski velesili - Nemčiji, kjer se delavcem na primer še pred 30 leti skorajda ni splačalo delati, ker so prejemali običajno večje nadomestilo za brezposelnost kot pa je bila najnižja plača. Naš delavski razred pa jezi predvsem tudi to, kako je mogoče, da so v zadnjih 18 letih nastale tako velike razlike med revnimi in bogatimi, kar nedvomno povzroča tudi socialne in politične izključitve posameznikov!
Se je javni sektor res preveč razbohoti?
Vlada naj ugotovi za koliko uslužbencev se je povečal!
Po podatkih AJPESjebilo aprila 2010 v javnem sektorju - vladne službe, kultura, ministrstva, upravne enote, šolstvo, občine...(beri proračunski porabniki) zaposlenih 158.342 oseb ali 2.407 več kot decembra 2008.
Prizadevanja za zmanjšanje števila uradnikov so najbolje uresničili na slovenskih upravnih enotah (-75
oseb), medtem ko se je v občinah povečalo število zaposlenih za 99 oseb.
Zanimivo je predvsem to, da so številne vlade v Evropi (tudi slovenska) spoznale, da se je javni sektorrazbohotil in hkrati tudi globoko zažrl v postavke državnega proračuna (plače in materialni stroški), ki pa postaja ob precejšnjem zmanjšanju dotoka sredstev v državno blagajno vse bolj siromašen. Tako imamo v Sloveniji nekakšno čudno stanje, ko še vedno naj večji davek nastajajoče revščine plačuje preprosto delovno ljudstvo realnega sektorja, medtem ko se sindikalni predstavniki 158.342 (podatki za april 2010) delavcev javnega sektorja uspešno borijo z vlado Boruta Pahorja, da bi obdržali obstoječe stanje in ne pristanejo na zmanjšanje plač.
Največ
zaposlenih je v sektorju vzgoje in izobraževanja
Največ zaposlenih v javnem sektorju je na področju vzgoje in izobraževanja (56.682), sledijo javni sektorji zdravstva (31.885), ministrstev (28.711) ter socialnega varstva (10.854). Na občinah je zaposlenih 4.732 delavcev (poprečje 23). V primerjavi z decembrom 2008 se je na občinah povečalo število zaposlenih za 99 oseb. Največje zmanjšanje zaposlenih so dosegli na upravnih enotah (-75, kjer je trenutno zaposlenih 2.632 uradnikov - in v vladnih službah (-32), kjer je zaposlenih 1.294 uradnikov. Na ministrstvih se je povečalo število zaposlenih za 362 (od 28.349 na 28.771).
V Sloveniji velika nasprotja v pogledu razpoložljivih državnih financ
Ob zmanjšanih proračunskih prihodkih (od davščin) večji socialnimi transferi!
Slovenija je nedvomno ena od držav članic evrske skupine, kije zabredla v velike težave kako preprečiti revščino in z njo večkrat javno napovedovane socialne konflikte. Smo ena od držav nekdanjega socialističnega družbenega reda, ki ni znala preprečiti “divjega” bogatenja na račun nekdanjega družbenega premoženja vseh delavcev in zato so naenkrat nastale ogromne socialne razlike. Vedeti je treba predvsem tudi to, da so se k evidentnemu zmanjševanju proizvodnje, zadolževanju državnih podjetij v tujini (DARS in podobnih), brezposelnosti ter veliki skrbi, kako redno servisirati plačilo anuitet za že prejeta posojila (okoli 12,5 milijarde evrov) pridružila čisto preprosta dejstva, da so se ob zmanjšanju pritokov v državni proračun v zadnjih treh letih močno povečali skorajda vsi proračunski in drugi izdatki za socialno zaščito ljudi.
Povečano število zaposlenih
(Primerjava 2004 - 2007)
-	vzgoja in izobraževanje +811
-	zdravstveno varstvo + 455
-	občine + 99
-	kultura + 83
Dediščinski turizem -nova priložnost za razvoj kakovostnega turizma v Sloveniji
Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica je v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnim središčem Univerze na Primorskem pripravila nov magistrski program Dediščinski turizem, ki kot prvi v Sloveniji zapolnjuje vrzel v visokošolskem izobraževanju s področja turizma in dediščine. Studijski program omogoča priložnosti za drugačen zagon slovenskega turizma, ki bo v enaki meri zagotavljal zadovoljstvo turistov, turističnih ponudnikov in domačinov.
Naravna in kulturna dediščina predstavljata modernemu turistu vse pomembnejši motiv za potovanja, v Sloveniji pa temu segmentu in razvojni priložnosti doslej nismo posvečali dovolj priložnosti. Prav naravna in kulturna dediščina sta po mnenju evropskih strokovnjakov za oceno turistične konkurenčnosti držav v Sloveniji neprimerno valorizirani in nezadostno vključeni v turizem. Ker bi lahko naravna in kulturna dediščina predstavljali pomemben element slovenske turistične ponudbe, se je portoroška Turistica skupaj s partnerji (Fakulteta za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalno središče Koper) odločila za ponudbo novega študijskega progama Dediščinski turizem.
Glede na to, da je po Unescovih virih dediščinski turizem ena izmed najhitreje rastočih turističnih dejavnosti v zadnjem desetletju, je nujno, da tudi v Sloveniji izobrazimo in usposobimo strokovnjake, ki bodo znali povezovati spoznanja turistične dejavnosti in dediščinske stroke ter profesionalno razvijati ta dragocen segment slovenske turistične ponudbe. Na Turistici so se na to potrebo odzvali z razpisom novega, magistrskega programa Dediščinski turizem, saj so prepričani, da je uspešno povezovanje naravne in kulturne dediščine ter turizma mogoče le z visoko izobraženimi in specializiranimi strokovnjaki, ki bodo znali na pravi način prenesti tovrstna znanja in razvojne priložnosti v lokalno okolje in na mednarodni trg.
Dekanja Turistice dr. Aleksandra Brezovec: »Na Turistici se zavedamo, da so za profesionalni zagon dediščinskega turizma v Sloveniji potrebni visoko izobraženi strokovnjaki, ki bodo sposobni vzpostaviti ravnovesje med naravno in kulturno dediščino ter turizmom. Kulturna dediščina slovenskega prostora predstavlja prvovrsten, a neizkoriščen vir nacionalnega in regionalnega razvoja, zato smo se na Turistici skupaj s partnerji odločili za nov študijski program Dediščinski turizem, kjer se sicer samostojni stroki turizma in dediščine previdno dopolnjujeta in ustrezno integrirata. Glavni izziv novih strokovnjakov bo oblikovanje in trženje turistične ponudbe, pri kateri bo potrebno na eni strani ugoditi zahtevam gostov, na drugi pa ohranjati dediščino. V turizmu se pristne zgodbe o ljudeh in krajih brez dvoma dobro prodajajo. Raziskave že nekaj let kažejo, da turisti, kijih zanima dediščina krajev, kijih obiskujejo, tam ostajajo dlje časa, izkazujejo spoštljivejši odnos do ljudi in okolja in porabljajo več denarja za nakup storitev in izdelkov. Dediščinski turizem predstavlja v resnici edino formulo, ki v enaki meri zagotavlja zadovoljstvo turistov, ponudnikov in domačinov. Prepričani smo, da z novim študijskim programom odpiramo Sloveniji nove priložnosti za razvoj kakovostnega, trajnostnega turizma.«
Aktivno društvo Istra
Za Dan državnosti RS in RH so priredili nogometno tekmo med slovenskimi in hrvaškimi poslanci na piranskem stadionu in tudi tradicionalno srečanje na Krogu nad Dragonjo.
Tako so se tudi letos na Krogu nad Sečovljami srečali člani in simpatizerji hrvaškega društva Istra in s poslušanjem slovenske in hrvaške himne	proslavili
Dan državnosti obeh republik.
Najprej je prisotne pozdravil predsednik društva Istra Joso Begič, nato pa je tajnik Mirko Orlič podal poročilo o delu društva in naštel vrsto aktivnosti, s katerimi se še bolj utrjujejo vezi med narodoma. Njihovo društvo Istra je vodilo projekt evropskega nogometnega prvenstva narodnih manjšin v Splitu, na katerem je skupna reprezentanca Slovenije in Hrvaške osvojila prvo mesto. V okviru proslav Dneva državnosti Hrvaške in Slovenije je društvo Istra 19. junija organiziralo turnir 21 ekip v malem nogometu, ki so ga okronali s prijateljsko popoldansko nogometno tekmo poslancev slovenskega parlamenta in hrvaškega sabora. Srečanja so se udeležili tudi podpredsednik Sabora Republike Hrvaške Ivan Jarnjak, predsednik DZ Republike Slovenije Pavle Gantar, veleposlanik RH Svjetlan Berkovič, častni konzul RH v Kopru Božo Dimnik, predsednik SHD Petar Antunovič, predsednik hrvaške zveze društev v Italiji Damir Murkovič in drugi. Župan Občine Piran Tomaž Gantarje za goste priredil sprejem v Hotelu Tartini v Piranu nato pa so se vsi skupaj udeležili zanimive nogometne tekme, ki seje končala s prepričljivim rezultatom 5:1 za hrvaški sabor!
DDV-NOVOSTI, KI SO ZAČELE VELJATI Z LETOM 2010
Spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1 b), ki so začele veljati s 1.1.2010 so v pretežni meri posledica novih direktiv, kijih mora tudi Slovenija kot država članica EU implementirati v svoj pravni sistem. V veliki meri gre pri spremembah zakonodaje za boj zoper davčne zatajitve pri obračunavanju DDV.
Med ključne spremembe1 sodijo novosti na področju kraja obdavčitve storitev, predložitve obračuna in vračila DDV ter rekapitulacijskega poročila.
Evropski kuharski mojstri nagradili Argeta Tunino pašteto
»Uglajen, nežen, okusen. Vsekakor edinstven izdelek!« so med drugim zapisali ocenjevalci Mednarodnega inštituta za okus in kakovost (iTQi - International Taste & Quality Institute) iz Bruslja, ki so Argeta Tunini pašteti podelili nagrado za izreden okus Superior Taste Award 2010.
Kraj obdavčitve storitev
Temeljna sprememba zakona se nanaša na nova pravila pri opredelitvi kraja opravljanja storitev. Po doslej veljavnem splošnem pravilu za določanje kraja opravljanja storitev se je DDV plačal v državi, kjer ima sedež svoje dejavnosti, stalno poslovno enoto ali stalno oz. običajno prebivališče davčni zavezanec, ki je storitev opravil1. Po spremenjenem zakonu pa se za vse storitve, ki se opravijo davčnim zavezancem (pomembno je upoštevati, da je davčni zavezanec vsak, ki neodvisno opravlja dejavnost, ne torej le tisti, ki ima identifikacijsko številko), kraj obdavčitve kraj, v katerem ima naročnik storitve svoj sedež.
Primer: Podjetje X kot naročnik storitve nemškega podjetja še naprej plačuje DDV za to storitev v Sloveniji in ne v Nemčiji, kjer je kraj opravljene storitve, kar pomeni, da mu nemško podjetje izstavi fakturo za določeno popravilo brez davka, podjetje pa izvede samoobdavčitev ož. si obračuna davek na podlagi mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Za podjetje zgornji primer dejansko ne predstavlja sprememb, saj je glede plačila DDV na istem kot prej. Pred 1.1.2010 je veljalo pravilo, da se DDV ne obračuna, če je davčni zavezanec registriran za namene DDV v državi članici EU (kar podjetje je), sedaj se namesto tega pravila upošteva, da se DDV plača v državi, kjer ima naročnik storitve sedež (podjetje izvede samoobdavčitev v Sloveniji).
Za storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci (končni potrošniki), je kraj obdavčitve še naprej kraj, v katerem ima sedež izvajalec storitev.
Na podlagi spremenjenega splošnega pravila se davčnemu zavezancu ni treba identificirati za namene DDV v drugi državi članici, če tam opravlja storitve za druge zavezance za DDV Primer:	Podjetje želi opravljati
dejavnost v Avstriji; prej se je tam moral registrirati in pridobiti avstrijsko ID za namene DDV, sedaj registracija podjetja v Avstriji ni potrebna, saj je kot pravna oseba v Sloveniji davčni zavezanec in kot tak plača v Sloveniji DDV za opravljeno dejavnost v Avstriji.
Povečana je uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti vprimerih, ko je davčni zavezanec prejel storitve od osebe, ki nima sedeža v isti državi članici. Če se spet vrnemo na zgornji primer; zaradi nepotrebne registracije in plačila DDV v Avstriji oz. plačila DDV v Sloveniji mora podjetje kot pravna oseba in davčni zavezanec v Sloveniji, ki je prejel storitev od osebe, ki nima sedeža pri nas, oddati rekapitulacijsko poročilo. Do sedaj je bilo to potrebno oddati le za prodano blago v EU, sedaj pa tudi za storitve (več o tem pri točki rekapitulacijskega poročila).
Ci lj zakona v zvezi s kraj em oprav Ij anj a storitev je tudi poenostaviti izvajanje obveznosti iz naslova DDV. Zato se davčni zavezanci, ki opravljajo tudi neobdavčljive dejavnosti, štejejo za davčne zavezance za vse storitve, ki so
1 Za določene storitve so bile tudi doslej predpisane izjeme, po katerih so te storitve obdavčene v kraju, v katerem ima sede: naročnik storitve
jim opravljene. Za davčne zavezance se štejejo tudi pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, vendar le tiste, ki so identificirane za namene DDV. To je značilno zlasti za majhne davčne zavezance, ki niso identificirani za namene DDV. Primer: Zobozdravnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost in ni registriran za namene DDV (v SLO) želi, da mu avstrijsko gradbeno podjetje opravi gradbeno storitev v Avstriji. Pred 1.1.2010 je avstrijsko podjetje izdalo račun z avstrijskim DDV. Odslej pa izdaja račun brez avstrijskega DDV. Zobozdravnik pa se mora zato posebej registrirati in prijaviti davčni upravi ter plačati slovenski DDV. Ker je podjetje identificirano za namene DDV se zanj v tem kontekstu nič ne spremeni.
Posebna pravila glede kraja opravljanja storitev
Opravljanje prevoza:
Prevoz blaga
> Prevoz blaga znotraj skupnosti:
Do 31.12.2009: Prevoz blaga znotraj EU je obdavčljiv po kraju, kjer se prevoz blaga začne in po ID-številki naročnika storitve, če je ta v drugi državi članici, kot je kraj, kjer se prevoz blaga začne (Primer: podjetje kot naročnik prevoza blaga iz Nemčije v Francijo prejme fakturo od Intereurope brez davka, ker je tak prevoz oproščen plačila DDV).
Po 1.1.2010: Prevoz blaga znotraj EU opravljen zavezancem, je obdavčljiv po sedežu prejemnika storitve (podjetje kot naročnik prevoza blaga iz Nemčije v Francijo prejme od Intereurope fakturo z DDV).
y Prevoz blaga izven skupnosti:
Do 31.12.2009: Prevoz blaga, ki ni prevoz znotraj EU, je obdavčljiv po kraju, kjer se prevoz blaga opravi, ob upoštevanju prevožene razdalje (Primer:	Podjetje kot naročnik
prevoza blaga iz Nemčije na Hrvaško transportnemu podjetju Intereuropa ni oproščen plačila DDV).
Po 1.1.2010: Ravno tako obdavčljiv po sedežu prejemnika storitve.
Najem prevoznih sredstev
Do 31.12.2009
-	po sedežu najemodajalca
-	izjemoma po kraju uživanja storitve
Po 1.1.2010:
-	Kratkoročni najem (do 30 dni)
-	obdavčeno po kraju, kjer je vozilo dejansko dano na razpolago Primer 1: Slovenski rent a car da v najem avto podjetje za 25-dnevno uporabo v Avstriji; v pogodbi piše, da je prevzem v Sloveniji. Kraj opravljanja storitve je Slovenija, zato slovenski rent a car izda podjetje fakturo z DDV
Primer 2: Avstrijski rent a car da podjetju v Avstriji v najem avto za 25 dni in mu za to izstavi fakturo z davkom
Dolgoročni najem (nad 30 dni) - obdavčeno po sedežu prejemnika
storitve
Primer: Avstrij ski rent a car da podjetju v Avstriji na razpolago avto za 40 dni in mu za to izstavi fakturo brez davka, podjetje izvede samoobdavčitev.
Storitve posrednikov Do 31.12,2009
Posredniške storitve so obdavčljive: po kraju, kjer je opravljena glavna transakcija
po ID-številki naročnika storitve, če je ta v drugi državi članici, kot je kraj, kjer je opravljena glavna transakcija
Po 1.1.2010: Posredniške storitve opravljene zavezancem so obdavčljive po sedežu prejemnika storitve.
Primer: Slovenska družba zaračuna posredovanje v tujem imenu in za tuj račun fizični osebi iz Italije za prodajo izdelkov v Italiji (ne bo slovenskega DDV; glavna transakcijaje opravljena v Italiji).
Predložitev obračuna DDV in vračila DDV
Novost prinaša skrajšan rok za predložitev obračuna DDV, in sicer najkasneje do 20. dne naslednjega meseca po davčnem obdobju ter sprememba pri vračilu DDV po obračunu (kije bila do sedaj 60 oz. 30 dni, po novem pa 30 oz. 21 dni).
Ena od pomembnejših novosti pri vračilu DDV, zaračunanemu v drugih državah članicah EU je ta, da zavezanec zahteva vračilo DDV druge države članice v državi, kjer ima sedež.
Davčni organ lahko zahteva (izda sklep) od davčnega zavezanca, ki izkazuje in zahteva vračilo presežka DDV na podlagi obračuna DDV, predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja skladno z določilom Zakona o davčnem postopku (bančna garancija, zastavna pravica...), v kolikor dvomi o upravičenosti zahtevka. Zoper sklep lahko davčni zavezanec poda pritožbo v 8 dneh, ki pa ne zadrži njegove izvršitve.
Zaradi sprememb splošnega pravila (obdavčitev storitev po prejemniku) bo bistveno manjši obseg zahtev za vračilo davka iz tujine.
Rekapitulacij sko poročilo
Po 1.1.2010 mora davčni zavezanec poleg rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga poročati tudi o storitvah, ki jih je opravil osebam, identificiranim za DDV v drugi državi članici in za katere so te osebe plačniki DDV kot prejemniki storitev.
Če se vrnemo na primer podjetja, ki opravlja dejavnost v Avstriji: podjetje izstavi fakturo brez davka v Avstrijo in avstrijsko podjetje obračuna davek na podlagi mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Take storitve po novi zakonodaji podjetje poroča.
Do 31.12.2009 se je moralo rekapitulacijsko poročilo predložiti kvartalno z upoštevanjem 40 dnevnega roka za oddajo po preteku trimesečnega obdobja. Z letom 2010 pa se mora poročilo sestaviti za vsak koledarski mesec in davčni zavezanec ga mora predložiti davčnemu organu do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Za spremembo ni več potrebno poročati o storitvah, ki so v državi članici oproščene DDV.
Nižja davčna stopnja DDV
Spremembo predstavlja tudi nižja davčna stopnja DDV (8,5 %), ki jo zakon uvaja za nekatere kategorije blaga in storitev, ki pa na poslovanje podjetja ne vplivajo.
Samoobdavčitev pri domačih dobavah
Od 1.1.2010 se za določene domače dobave (storitve gradbenih del, dobava odpadnega in rabljenega materiala) uporablja tudi mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Gre za dobave ko imamo dva slovenska davčna zavezanca. Tako je na primer podjetje do sedaj izstavljal fakture za odpadni material z DDV, po novem pa izstavi fakturo brez davka v skladu z 76.a členom ZDDV-1B in prejemnik si obračuna davek na podlagi mehanizma obrnjene davčne obveznosti.
Tina Bržan
Žiranti, ki jo sestavljajo evropski kuharski mojstri, mnenjski vodje na področju okusa, so Argeti Tunini pašteti podelili naziv izdelek z izrednim okusom. V svoji oceni so med drugim zapisali, da ima Argeta Tunina pašteta prijetno tunino aromo, ki jo nadgrajuje harmoničen in uravnotežen okus ter odličen izbor začimb. Ocenili so, da ima Argeta Tunina pašteta všečno teksturo, zaradi česar se tudi elegantno namaže.
»Nagrada Superior Taste Award 2010 za Argeta Tunino pašteto pomeni veliko priznanje, saj potrjuje in nagrajuje predvsem nenehno skrb za razvoj odličnih in med potrošniki zelo cenjenih paštet Argeta. Veseli nas, da je tudi stroka potrdila izbiro številnih ljubiteljev Argete, saj je prav Tunina pašteta eden izmed najbolj priljubljenih izdelkov v širokem Argeti nem asortimanu,« je ob prejemu nagrade povedal Enzo Smrekar, glavni poslovni direktor Skupine Droga Kolinska in generalni direktor poslovnega programa Namazi.
Kaj je Superior Taste Avvard?
Nagrado Superior Taste Avvard podeljuje iTQi, neodvisna organizacija kuharskih mojstrov in strokovnjakov za pijače, ki se posveča testiranju, nagrajevanju in promociji hrane in pijače nadpovprečnega okusa. Za nagrado se lahko potegujejo prehranski izdelki z vsega sveta, med njimi pa tiste z najbolj dovršenim okusom izbere žirija, ki jo sestavlja 120 prepoznavnih kuharskih mojstrov iz 12 najbolj znanih evropskih kulinaričnih združenj.
Ocenjevanje izdelkov je objektivno, saj poteka kot slepi test, brez prisotnosti embalaže ali kakršne koli druge identifikacije izdelka oziroma blagovne znamke. Žiranti vsak izdelek ocenjujejo glede na videz, vonj, okus, teksturo in splošni vtis. Žirija nagradi izdelke, katerih okus doseže ali celo preseže njena pričakovanja.
Argeta že večkrat nagrajena
Poleg nagrade Superior Taste Avvard je Argeta doslej prejela tudi mnoge nagrade s področja učinkovitega komuniciranja, marketinga in oglaševanja. V letošnjem letu se je med drugim Argeta Junior uvrstila med 29 finalistov na EURO EFF1E 2010, mednarodnem tekmovanju, ki postavlja in ocenjuje standarde v učinkovitosti produktnega komuniciranja.
Mestna občina Koper je dobila prvi Dnevni center aktivnosti za starejše občane
V	poslopju koprske Bonifikeje 7. julija svoja vrata odprl prvi Dnevni center aktivnosti, namenjen predvsem tistim starejšim občanom v Mestni občini Koper, ki so še vedno aktivni, a doslej niso imeli prave možnosti vključitve v želene dejavnosti. Odprtja v amfiteatru za športno dvorano seje udeležila množica obiskovalcev in pomembnihgostov,kistajihzuvodnimibesedamiintoplimpozdravomvnoveprostorepospremilapredsednik Zveze društev upokojencev Mestne občine Koper Anton Jenko in župan Mestne občine Koper Boris Popovič. Starejši občani so tako dobili svoj prvi in težko pričakovani Dnevni center aktivnosti, ki jim bo vsekakor olajšal vključevanje v doslej želene dejavnosti in pot do aktivnega delovanja na številnih področjih. Mestna občina Koper je namreč za potrebe tega centra namenila 500 kvadratnih metrov občinskih prostorov v poslopju koprske Bonifike in jih tudi ustrezno uredila ter opremila. Poleg tega je za program centra, v katerem se bodo vrstile številne zabavno-izobraževalne dejavnosti, namenila še 50 tisoč evrov proračunskih sredstev in na ta način starejšim občanom omogočila brezplačno obiskovanje številnih jezikovnih tečajev, tečajev računalništva, kuharskih delavnic, pa tudi druženje in spoznavanje na raznovrstnih prostočasnih dejavnostih, kot so ples, bralne urice, kartanje, šah in ročna dela. V okviru Centra bo deloval tudi zdravniški kotiček, namenjen predvsem izmeri krvnega pritiska oziroma sladkorja in zdravstvenemu svetovanju.
V	želji, da bi izboljšali kakovost bivanja starejših, a še vedno aktivnih občanov, pa je Mestna občina Koper že sofinancirala številne storitve in programe socialnega varstva, že dalj časa pa finančno podpira tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje Društva Pristan, ki je namenjena izobraževanju in razvoju starejših, lažjemu razumevanju njihovega položaja v družbi ter njihovemu aktivnemu delovanju in integraciji v skupnost.
Julij 2010
6
Galassi ne priznava sodbe
Marinvest se bo pritožil
Sklep Vrhovnega sodišča v upravnem sporu zaradi upravljanja in izgradnje delov izolskega pristanišča (marine) je dokončen in gre v prid Občini Izola, ki ima pravnomočno pooblastilo za izdajanje koncesije, tudi za gradnjo pomola B.
M.
■ inr
primorski utp
&4
'/id
nismo razvozlali - in mislimo, da pri tem, v sicer natančnem Primorskem utripu, nismo osamljeni. Nerazumljivo je (na to smo opozorili tudi na novinarski konferenci), da Občina Izola, kljub silnim odlokom in morda še kakšni pogodbi za upravljanje, nosilcu uporabe akvatorija v skoraj 15 letih ni poslala niti enega računa ali kakršnih koli drugačnih oblik terjatve. Je to neznanje, šlamparija, nepristojnost ali politična igra katera opcija naj bi imela več zaslug za rešitev doslej naj večjega problema v Izoli?
Najprej je treba povedati, da je na sodišču padlo kar nekaj občinskih odlokov, Marinvest pa je medtem
kot 30 milijonov evrov, trdi Galassi in poudarja, da gre za lastništvo, ki mu ga ne more odvzeti ne slovenska država ne Občina Izola, kakor tudi ne pravice za nadaljnjo upravljanje z marino. Pravico bodo iskali na evropskem sodišču, opozarja pa tudi na nespoštovanje evropskega prava svobodnega pretoka kapitala.
Marinvest je pridobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo pomola B
V skladu z odloki in sklenjenimi pogodbami ter pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem je Marinvest želel - in moral - zgraditi tudi pomol B s sekundarnimi pomoli. Gradbeno dovoljenje je pridobil 13. 6. 2000. Direktorja Galassija smo vprašali zakaj je v plavajoče pomole (5) vložil 5 milijonov evrov, če je vedel, da ne bo dobil dovoljenja za gradnjo pomola B? Iz njegovega (sicer dolgega) odgovora smo razbrali, da zato, ker mu je bil pomol B “obljubljen”.
Tožbo podala Breda Pečan
Županja Občine Izola Breda Pečan je 20. 2. 2001 vložila zoper Marinvestovo gradbeno dovoljenje (to izdaja Upravna enota) za gradnjo pomola B tožbo in jo utemeljevala izključno na Odloku o namenskem turističnem pristanišču z dne 5. maja 2000, ki gaje kasneje ustavno sodišče razveljavilo.
pridno investiral v marino, gradil pomole (tudi znamenite plavajoče), upravljal z občinskim zemljiščem..., vsemu temu pa se sedaj razumljivo ni pripravljen odreči. Na naše vprašanje direktorju Galassiju, zakaj so toliko investirali (pol milijona evrov samo zadnjem času v plavajoče pomole na obrežju in v del zaščitnega pomola na vhodu v marino, vsega skupaj pa okoli 30 milijonov) nam je odgovoril, da stoji za tem trdna obljuba, da bo Marinvest lahko gradil pomol B!
V zapletene kombinacije, kot jih lahko imenujemo, je bilo vpletenih kar nekaj znanih izolskih podjetnikov in lokalnih uradnikov. Velja stari slovenski pregovor, da več kuharjev ponavadi skuha slabo juho in prav ta juha še očitno danes niti ni skuhana.
Organizacijska struktura podjetij, katerih direktor je Enrico Galassi:
ITALIJA
ALTAN PRFABBRICATI S.P.A. Ukvarja se z različnimi dejavnostmi.
V 100% lasti družbe s sedežem v Sloveniji so:
Universe Service d.o.o. Porting d.o.o.
Marinvest d.o.o.
“Marin vest o vapravica do apr a vljanja Marine Izola in navedene pogodbe niso nikoli prenehale veljati, niti jih Občina Izola ni nikoli izpodbijala. ”
Takoj se seveda pojavi vprašanje, ali je Marinvest ob tem, da je investiral, bil dolžan Občini Izola tudi še kaj plačevati (najemnino, koncesnino...?).
Prva pogodba med Marinvestom in Občino Izolo je bila sklenjena 24. aprila 1990. Zanimivo bi bilo vedeti kdo je bil takrat župan Izole oziroma kdo je podpisnik očitno še veljavne pogodbe, ki med ostalim določa, da Marinvest prevzame investiranje in izgradnjo objektov v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom Marina Izola ter da je predmet prevzema izgradnja kompleksa zazidalnega načrta Marina Izola po predvidenih fazah v okviru mej območja na morju in kopnem. Marinvest bi tako na svoje stroške zgradil celotno infrastrukturo pristanišča Izola, upravljal pa bi s pomolom A in B ter tržil njihove priveze, s čimer bi si poplačal investicije v pristanišče. Sedaj je popolnoma jasno zakaj Občina Izola ni pošiljala Marinvestu nobenega računa, ki bi lahko bil temelj izterjave ali izvršbe za “neplačila pogodbenih obveznosti”. Vlaganja v pristanišče naj bi doslej veljala Marinvest že več
Odloki so padali, gradnja stala Tožbe in protitožbe
Kot smo lahko slišali, tako z ene kot druge strani, je padlo skupaj kar menda pet raznih odlokov.
“Prizadelo nas je, ker je Občina Izola z nerazumnim ravnanjem s sprejetjem odloka o začasnih ukrepih 11. 8. 2005 na območju Marine Izola za 4 leta prepovedala vsakršno gradnjo. Marinvest je iz naslova nastale poslovne škode zoper Občino Izolo 31. marca 2009 vložil tožbo z zahtevkom 2,8 milijona evrov, Občina pa je na drugi strani vložila tožbo zoper Marinvest “za neplačane zneske” v višini 1,5 milijona evrov. Te še vedno odprte terjatve se vodijo posebej. Nastane pa problem za Občino zaradi triletnega zastaralnega roka, pa tudi, ker nima fizičnega dokazila o zahtevkih za plačilo (fakture).
Bo o zadevi odločalo evropsko sodišče?
Marinvest se bo, kot j e povedal direktor Galassi, prisiljen zaradi nedelovanja pravne države in delovanja političnih in drugih zvez ter poznanstev, zlasti pa zaradi po njegovem diskriminatomega obravnavanja tujega vlaganja (doslej 30 milijon evrov) in kršenja pravil EU, obrniti na evropske institucije (sodišče) za zaščito svojega gospodarskega in pravnega interesa. “V kolikor ne bo uspeha ne izključujemo prodaje vsega našega premoženja v marini in odhoda iz Slovenije, kar bo škodovalo poslovnim interesom med državama Italijo in Slovenijo, je povedal direktor Enrico Galassi.
Komu prišteti zasluge?
Lucio Gobbo (SD) je v izolskem tedniku Mandrač zapisal, da je “tudi Vrhovno sodišče dokončno (ostane le še Evropa) odločilo, da pripada pomol B in ostalo (koncesija...) Izoli. S tem je bilo potrjeno in uresničeno to, za kar se je naša prejšnja občinska oblast zalagala, bolj točno, dolga leta borila z vsemi mogočimi pravnimi in demokratičnimi sredstvi. Voz je vlekla izolska SD. Zasluga gre Bredi Pečan, da je še v svojem mandatu dala na ministrstvo vlogo za upravljanje z akvatorijem. Ta oblast z županom dr. Klokočovnikom na čelu, je kasneje dala vlogo, po kateri bi Izola lahko izgubila pomol B!”.
Zakaj naj bi Marinvest investrila poI milijona evrov v plavajoče pomole?
Franc Krajnc
Župan na novinarski konferenci: “To je po 15 letih pravdanja zgodovinski dosežek za Izolo ”.
Marinvest je gradil na svoje stroške. Pogodbe niso nikoli prenehale veljati.
Kot je povedal direktor Enrico Galassi je Marinvest d.o.o. Izola na podlagi zakona in odlokov Občine Izola - in z Občino Izola sklenjenih pogodb (v letih 1990-1993) pridobil t.i. pravico upravljanja namenskega dela izolskega pristanišča za turistične namene , torej marine - in to v dveh fazah. V I. fazi izgradnja pomola A s sekundarnimi pomoli in v II. fazi izgradnja pomola B s sekundarnimi pomoli, manipulativne ploščadi ter 5 komunalnih pomolov za občanke in občane Izole.
Komu na koncu koncesija za gradnjo pomola B?
Dr. Tomislav Klokočovnik: “To je zgodovinski sklep za Občino Izolo
Enrico Galassi, direktor treh družb (Universe Service, Porting in Marinvest):	Nihče	nam
ni odvzel	pravice	do
upravljanja	marine.	Na
sklep Vrhovnega sodišča se bomo pritožili na evropsko sodišče. Razmišljamo o tem, da bi vse prodali in odšli. ”
Direktor Marinvesta pravi, da imajo z občino sklenjene pogodbe, ki niso razveljavljene in da marina v bistvu ni izgubila nič. Pomol B da jim je bil obljubljen. “Gradil ga bo Marinvest in nihče drug”, pravi. Doslej naj bi vložili v marino okoli 30 milijonov evrov.
Vodstvo Občine Izola nas je na novinarski konferenci (29. junija) v sejni sobi kabineta župana na sedežu občine, Sončno nabrežje 8 v Izoli, seznanilo s sklepom Vrhovnega sodišča glede dolgoletnega mučnega spora z upravljavcem akvatorija Marinvestom. Župan dr. Tomislav Klokočovnik je z zadovoljstvom ugotovil, da gre za zgodovinski dogodek - za zmago Občine, ki glede na pridobljeno vodno pravico in dajanja koncesije sama določa (z javnim razpisom) kdo in po kakšni ceni lahko dobi koncesijo za upravljanje akvatorija, zlasti (še nezgrajenega) pomola B. Kot je znano je koncesijo dobila občinska Komunala, kije v 100-odstotni lasti Občine Izola. Direktor Enrico Galassi ob tem trdi, da je to lahko sporno. Hkrati je tudi razočaran nad sklepom Vrhovnega sodišča.
Omenja tudi, da bodo razmislili o finančni podpori znane prireditve Both Show.
Kako do novih 700 privezov?
V kompleksu marine je predvidena izgradnja pomola B in z njim tudi skupaj novih 700 komercialnih in komunalnih privezov. Trenutno je v izolski marini okoli 630 raznih privezov, ki jih trži Marinvest. Na občin trdijo, da za to ne dobijo niti centa.
Priznati moram, kljub dolgemu pogovoru na obeh straneh, na občini in pri direktorju Galassiju, zgodbe
Enrico Galassi: “Mi smo lastniki marine. Sklenjene pogodbe z Občino Izola nam dajejo pravico do upravljanja z akvatorijem in izgradnje pomola B”. FOTO: F K-Primorski utrip.
Razstava na Fornačah
V torek, 29. junija, so na Fornačah odprli razstavo 35 del članov Likovnega društva Solinar Piran.
RAČKA in AKVARELA, vodil ga je ak. slikar MIHA ŽORŽ. V začetku junija so se udeležili tedenske likovne kolonije v Cervii - Italija Organiziranih je bilo tudi več razstav in likovnih delavnic:
- regijska likovna delavnica na
temo “Kolaž" (razstava 8.1,- 22.1.
Društvo Solinar Piran ima 20 članov. Veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Skozi vse leto imajo likovne delavnice ter strokovna predavanja pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Simona Bolčiča. Stalna razstava njihovih del je v prostorih Upravne enote Piran v Luciji. Člani so v organizaciji JSKD obiskali tudi seminar iz PORTRETA, ki ga je vodil akademski slikar TONE
2010)
-	razstava ob dnevu žena (6.3. 2010)
-	razstava ob solinarskem prazniku (6.4.2010)
-	prvi ex-tempore likovnega društva Solinar - začetek turistične sezone (razstava 22.5. - 22.6. 2010)
-	stalna razstava na Upravni enoti Lucija (od 15.12.2009 dalje), ki jo menjujejo regijska likovna delavnica tema “portret”.
Redno sodelujejo tudi pri projektu Zlata paleta, ki ga organizira ZLDS (Zveza likovnih društev Slovenije) za: risbo, grafiko, slikarstvo, abstraktno slikarstvo, kiparstvo in malo plastiko ter fotografijo.
ZLDS (strokovna komisija) nagradi najboljša dela s Certifikatom kakovosti. Na zaključni razstavi konec leta pa izmed Cerifikatov izberejo eno delo, ki dobi nagrado Zlata paleta. Tako so letos prejeli že 5 Certifikatov kakovosti: za grafiko
-	Beganovič Marija, za slikarstvo
-	Bončina Bolanča Dragica, Koželj Magda, Petovar Peter, za abstraktno slikarstvo Bušič Jasna.
Predsednica društva Jasna Bušič seje na odprtju razstave, ki stajo popestrila z nastopom kantavtorica Miriam in harmonikar Marsell Marinšek, zahvalila Občini Piran za podporo in predsednici Urada za družbene dejavnosti Ladi Tancer izročila sliko. Sliko je prejela tudi povezovalka otvoritvenih slovesnosti, vodja Ol JSKD Piran, Elizabeta Fičur.
Srečanje izolskih krvodajalcev
Na fotografiji (od leve proti desni): Borko Mlinar (kri darova! 80 krat), Danilo Japelj (kri daroval 110 krat), župan dr. Tomislav Klokočovnik, Rajko Ubiparipovič (kri durova! 120 krat), Boris Bolčič (kri daroval 100 krat) ter Vlado Ostrouška, predsednik OZRK Izola.
S pomočjo Občine Izola je prejšnji petek v okviru dneva slovenskega krvodajalstva izolsko območno združenje Rdečega križa organiziralo že tradicionalno srečanje izolskih krvodajalcev. Zbrani so po kratkem kulturnem programu Kvarteta 7 plus ter violinista Roka Ivančiča Kleve spremljali podelitev priznanj krvodajalcem, ki sta ga izvedla predsednik OZRK Izola Vlado Ostrouška in župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik. V Izoli je sicer 2051 aktivnih krvodajalcev, na petkovi prireditvi v Srednji gostinski in turistični šoli Izola pa je bil posebne pozornosti deležen Rajko Ubiparipovič, ki je kri daroval kar 120 krat.
Služba za odnose z javnostmi Občina Izola
FESTIVAL ARTIS ISTRA
Nov festival pričenja s projektom V taktu mladih
Mednarodni festival umetnosti napoveduje bogat program. Prva izdaja v znamenju poletnega projekta V taktu mladih ter jesenske fotografske delavnice in razstave. Na brezplačnih koncertih v Kopru v juliju in avgustu sc predstavlja 30 mladih glasbenikov.
Koncerti so pripravljeni v sodelovanju z Mestno občino Koper in bodo v koprskem Atriju Pretorske palače potekali vsako nedeljo ob 20.30. Na sedmih brezplačnih koncertih se bo predstavilo 30 mladih glasbenikov iz Slovenije in Hrvaške.
Festival ARTIS ISTRA - V taktu mladih so odprli učenci harmonike z glasbene šole Slavko Zlatic iz Poreča. Tako je hkrati tudi prvi korak festivala k medkulturnemu povezovanju.
18. julija bomo lahko prisluhnili primorski zasedbi, ki jo sestavljajo
violinistka Mojca Korenčan ter flavtistki Tadeja Kozlovič in Nina Rupnik iz Kopra.
Sledila bosta dva tedna premora zaradi festivala FEST1KO, nato pa 8. avgusta nadaljujemo s koncertom
dekliškega pevskega zbora Radost
iz Godoviča.
Festival ARTIS ISTRA - V taktu mladih bo v spremljavi kitare zaključil saksofonist Jan Gričar.
Projekt V taktu mladih pa bo šele začetek festivala ARTIS ISTRA. Že jeseni nameravamo pripraviti fotografsko delavnico s priznanimi mentorji, ki ji bo sledila tudi razstava. Namen delavnice bo predvsem predstaviti mlajšo generacijo slovenskih fotografov in jim ponuditi možnost, da se predstavijo širši publiki, spodbuditi kritični pristop k fotografiji in obogatiti kulturno dogajanje na temo fotografije v Slovenski Istri.
V naslednjih letih želimo v festival ARTIS ISTRA vključiti še koncerte klasične glasbe najvišje kakovostne ravni, poletno šolo za mlade glasbenike, glasbene delavnice za starejše, slikarsko kolonijo (poletno slikarsko šolo za mlade in zimsko slikarsko šolo za starejše), delavnice in predstave sodobnega plesa ter mednarodne natečaje oblikovanja in arhitekture. Za vse projekte se že dogovarjamo z različnimi strokovnjaki s posameznega področja. Ocenjujemo, da bomo v roku treh let uspeli v projekt vplesti vse načrtovane elemente in ga tako pripeljati do vrednosti 500.000 evrov.
Izvedbo festivala - projekta V taktu mladih so omogočili: Mestna občina Koper, RTV Koper-Capodistria, Citroen - PE Koper, Avant.si, Milk, A-DMC NIKAIA.
Lea Šuligoj, vodja projektov
Pomagajmo Maši do svetlejše prihodnosti
Te dni je v koprski Taverni bilo snemanje 100. oddaje Ujemi sanje, ki poteka vsako soboto ob 21. uri na TV Pika. Ujemi sanje je zabavna glasbena in hkrati tudi dobrodelna oddaja, ki jo vodita Stančka Sukalo in Miša Margan. V njej je precej glasbe in humorja, cilj pa je razveseljevati slovenske družine in mnogim posameznikom uresničiti njihove sanje. Posneta je v različnih občinah po Sloveniji. Ekipa obišče družino, ki je potrebna pomoči, in ji pripravi vrsto presenečenj. Ekipa prav tako nekoga preseneti na domu z znano glasbeno osebo. TV Pika z oddajo pomaga socialno ogroženim posameznikom. Tokrat so pomagali Maši, deklici s cerebralno paralizo in so ob 100. oddaji v Kopru pripravili velik glasbeni dogodek. Dogajanje je profesionalno povezovala Klavdija Kerin, dobrodelne prispevke pa bo urejala Suzana Jakšič.
Na prireditvi v Kopru so nastopili:
Saška Lendero, Manca Špik, Brigita Šuler, Lucienne Lončina, Zlatko Dobrilč, Stane Vidmar, Skaterji,
Malibu, Boštjan Konečnik, Vili Resnik, Saška Smodej, Marko Mulec,
Denis Poštrak, Mambo Kings, Sandi Genov, Daniel Rampre - slovenski Joe Cooker, Emilija Kokič, Latino, Ne me jugat ter številni drugi glasbeniki.
Maša potrebuje vašo pomoč
Maša se je rodila bolna, s cerebralno paralizo. Stara je 9 let, težka 22 kilogramov, hodi v šolo s posebnimi potrebami. Ne more ne hoditi ne govoriti. Njena mama Lea si zanjo ne želi igračk ali novih oblačil, ampak si samo želi, da bi bila Maša zdrava tako kot njeni sovrstniki. Maša potrebuje stalno dnevno nego svoje mame, zato je mami ostala doma, brezposelna. Njen bivši partner seje s prizadeto hčerko težko sprijaznil, sledilo je razdrtje zveze. Ostali sta sami. Sedaj živita pri Mašini babici, v bloku, v 3. nadstropju, brez dvigala (64 stopnic). Njena mami jo večkrat dnevno nosi do stanovanja. Da bosta z manj napora lahko dostopali do stanovanja Maša nujno potrebuje električni stopniščni vzpenjalnik, ki bo njeni mami pomagal Mašo po stopnicah z malo napora pripeljati do stanovanja. Vzpenjalnik stane 6.000 evrov, zato smo se odločili, da jima polepšamo vsaj kakšen trenutek.
Suzana Jakšič, organizatorka dogodka v Kopru:
»Kot organizator dogodka lahko rečem, da sem zelo vesela, daje snemanje 100. oddaje potekalo brez najmanjših zapletov. Nastopilo je kar 27 glasbenih gostov. Imeli smo tudi prijetno občinstvo.
S TV Pika sodelujem že nekaj časa, predvsem v dobrodelnih projektih. Trenutno že izvajamo dobrodelni projekt Slovenska družina na slovensko obalo, kjer bomo skušali družine z nizkim socialnim statusom popeljati prvič na morje«.
Svoj prispevek nakažite na posebni transakcijski račun: nri NLB d.d. 02222 -0254527181. s pripisom za Mašo. Naslov: Beli obroč Slovenije, Cigaletova 7, Ljubljana, dosegljivi so na telefonskih številkah: 01/430-54-90, 040/772-276, e-mail beli.obroc. slovenije@siol.net.
Uspešna ženska balinarska skupina Društva invalidov Piran
mM
'iir*
4', «wi * UiL
Društvo invalidov Piran je vredno pohvale. Rada v tem koristnem časopisu Primorskem utripu navedem oziroma napišem o našem invalidskem društvu, kar mi je znano.
Pisala sem že o izredno dobrem krožku za izredno dragocena ročna dela, ki jih izdelujejo naše članice in svoje ročne izdelke tudi večkrat razstavljajo. Pa tudi o našem zelo dobrem in vedno boljšem pevskem zboru pod vodstvom Mirjane Bonin. Prisluhnili smo lahko tudi njihovemu enkratnemu nastopu	na
praznovanju	4.
julija Dneva borca na Belem križu.
Nastop ženskega pevskega zbora je bil med poslušalci zelo pohvaljen, kar se je čutilo tudi ob bučnih aplavzih.
Na klepetu ob kavi sem bila tudi z Ženska balinarska ekipa Društva invalidov Piran v Veroniko Fuks, ki Rogaški Slatini, po osvojenem tretjem mestu. me je seznanila z
njihovim športnimi udejstvovanji. Ker nisem športnica sem o tem vedela bolj malo. Športne ekipe pri društvu invalidov dosegajo lepe uspehe pri streljanju z zračno puško, pikadu, kegljanju in kar je zelo zanimivo, tudi pri balinanju. Na slednjem dosegajo v zadnjem času lepe uspehe.
Tako kot ostale športnice tudi balinarke izredno pridno trenirajo in si ne pustijo odvzeti odličnih mest, ki jih dosegajo na tekmovanjih z drugimi klubi, kar so dosegle tudi na tekmovanju junija v Rogaški Slatini.
Čeprav so odšle od doma zelo zgodaj, ob štirih zjutraj, so po odlični vožnji voznice Marije Mlinarjeve pravočasno prispele na zborno mesto.
Naše „punce“ se niso predale in so z odlično igro osvojile tretje mesto v državi. Čestitamo!
Na dan 4. julija smo na Belem križu, na podelitvi pokalov, imeli priložnost videti kako se borijo tudi ostali člani kluba za dosego dobrih športnih rezultatov. Marija Fatur, Lucija.
8
Julij 2010
primorski u¥p
Srečanje v Buzetu
Odlično sodelovanje med Slovenijo in Hrvaš
Naj novejše - prvo srečanje v Buzetu na najvišji ravni je pokazalo, da smo Slovenci in Hrvatje sposobni gojiti odlične medsebojne odnose, zlasti tudi na gospodarskem področju, pa tudi na političnem - to kljub nekaterim nerešenim „podrobnostim“, kot je nedorečena meja.
Hrvaški predsednik Ivo Josipovič pred Narodnim domom v Buzetu izraža dobrodošlico svojemu kolegu iz Slovenije, predsedniku Danilu Turku. FOTO: FK- Primorski utrip.
Župani občin slovenske in hrvaške Istre, gospodarstveniki, povabljeni gostje in številni novinarji iz Hrvaške in Slovenije smo v torek, 6. julija 2010, ob 16. uri pred Narodnim domom na srečanju v Buzetu pričakali in pozdravili dva visoka gosta. Prvič po slovenskem referendumu o arbitražnem sporazumu sta se v Buzetu, ki ni bil izbran kar tako, saj je simbol hrvaško-slovenskega gospodarskega sodelovanja, sestala predsednik Republike Slovenije Danilo Turk in predsednik Republike Hrvaške Ivo Josipovič.
Goste, poslance in župane z obeh strani meje so med prvimi pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji v Kopru in predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva ter organizator srečanja Božo Dimnik, istrski župan Ivan Jakovčič, ki je na koncu pozdravnega govora vzkliknil „Živela Slovenija, Hrvaška - in Istra'* ter gradonačelnik mesta Buzet Valter Flego, ki je omenil potrebo po skupni sanaciji državne ceste skozi Gračišče, razširitvi mejnega prehoda Požane z namenom ponovnega odprta za ves tovorni promet, ostaja tudi že večkrat izrečena namera o posodobitvi železniške povezave na območju slovenske in hrvaške Istre.
Iz Pirana sta se srečanja udeležila župan Tomaž Gantar in direktorica občinske uprave Nataša Likar, nismo pa opazili župana Izole in Kopra. S slovenske strani so se srečanja udeležili tudi poslanca Marjan Križman in
Nabito polna dvorana v Narodnem domu v Buzetu.
Tone Anderlič, predsednik društva hrvaško-slovenskega sodelovanja Ekopark-Kras Valter Miklavčič, iz Kopra Bruno Korelič in drugi.
„Smo na začetku nove poti reševanja medsebojnih problemov, ki niso veliki. Ustvarjena je odlična klima medsebojnega spoštovanja**, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Danilo Tuerk in najavil svoj obisk Dubrovnika in ogled 61. Dubrovniških poletnih iger. „Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v novem poletu in sedaj resnično lahko govorimo o partnerstvu. Sprejet referendum v Sloveniji o arbitražnem sporazumu o določitvi meje med državama na morju in kopnem je dal velik impulz napredku že tako dobrih medsebojnih odnosov. Jutri bo tudi Hrvaška polnopravna članica EU in naše sodelovanje na vseh področjih bo še lažje, Slovenija in Hrvaška pa lahko pomagata s svojim znanjem in izkušnjami tudi pri prizadevanju za vstop v EU ostalemu delu nekdanje skupne domovine Jugoslavije**.
Josipovič je še posebej poudaril pozitiven primer sodelovanja gospodarskih subjektov slovenske in hrvaške Istre in kot svetel primer tega sodelovanja omenil tudi Cimosovo tovarno v Buzetu, ki jo je obiskal v času njihove predsedniške kampanje. Predsednika obeh držav svojih govorih nista šla v podrobnosti problemov, ki nedvomno so. Drži pa, da jih bomo, sodeč po prijaznih besedah številnih sogovornikov, reševali veliko lažje, saj dobrososedski odnosi nimajo alternative, smo slišali na srečanju.
▼ Darilo - Buzetski uhan za oba predsednika.
Gradonačelnik Buz.ete Valter Flego je predsednikoma izročil priložnostni avtohtoni spominek -srebrno kopijo buzetskega uhana iz 7. in 8. stoletja.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Srečanje treh predsednikov v Trstu
Že v Buzetu je bilo za 13. julij napovedano tudi	srečanje
treh predsednikov; Josipoviča, Tuerka in Giorgia Napolitana na Koncertu prijateljstva v Trstu, kar je bilo pomembno spravno dejanje. Predsedniki so si ogleda slovenski Narodni dom, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920, obiskali pa so tudi obeležje izgnancem iz Istre, Reke in Dalmacije, ki stoji nasproti železniške postaje.
Dr. Danilo Tiirk
Častni konzul RH v Kopru Božo Dimnik pozdravlja goste.
Šesti Genius loči Le ra 2009
Umetniki na Genuus loči v Casermi v Sečoveljskih solinah so najprej predstavili, nakar smo si udeleženci ogledali razstavo njihovih del.
Priljubljenim in množično obiskanim likovnim in kulturnim manifestacijam v Piranu se je pred šestili leti pridružil projekt - rastava - Genius loči Lera (Sečoveljske soline), ki ga finančno podpirajo družba Mobitel d.d. oziroma njegovo hčerinsko podjetje Soline Pridelava soli in Občina Piran, organizator pa so Obalne galerije Piran.
Na letošnji prireditvi in razstavi med solinskimi polji v Casermi se je predstavil nekoliko razširjen izbor aktivnih udeležencev; Sašo Dravinec - novinar, Zoran Hochstaeter-filmski ustvarjalec, Jaka Jeraša- fotograf, avtor fotografij in soavtor revije Artsol, Tone Lapajne - akademski kipar in slikar, Tone Pavček -pesnik, Andraž Šalamun - likovni umetnik, in Vojko Tominc
-	oblikovalec.
Že smo se bali, da bo zaradi kriznega obdobja, ki nedvomno je, to zadnji Genius loči. Pa ne bo. Alojz Jurjec, direktor Mobitelove družbe Soline Pridelava soli d.o.o. nas je vse razveselil, da bo se v solinah	,
dogajalo še "	__..	Č'	-4
marsikaj zanimivega
-	in zagotovil svetlo prihodnosttudi tej prireditvi.
Žal tudi letos na prireditvi, v petek, 2. julija 2010, kljub v zadnjih dneh lepemu
vremenu, še nismo mogli videti belih kupov soli, ki so edini pravi simbol več kot 700 let stare od narave in delovnih rok solinarjev dane krajine.
r———————————--------------—————n
I POLETJE V KOBILARNI LIPICA
i Rezultati žrebanja
| Nagrajenka je Božena Likar -| Kenda iz Kopra
| Na ngradni vprašanji | objavljeni v junijski številki LIPICA j
I Koliko let praznuje Lepota je večna j Kobilarna Lipica v letu J 2010 (430) in koliko
■	šteje čreda lipicancev v Lipici (390) je žreb j J izmed prispelih odgovorov določil Boženo Likar j j - Kenda iz Kopra, Benčičeva 13.
■	Nagrado: vodeni ogled kobilarne po rednem «
■	urniku, in dnevno kosilo za eno družino v
i restavraciji hotela Maestoso v Lipici lahko j j izkoristite po predhodni najavi v Lipici j | GSM: 041 725 048 in s tem kuponom do 30. I I julija 2010.
J Čestitamo!	Primorski utrip
i__________________—-----------------1
Julij 2010
■
primorski ufr'p
Beli križ
Obudili so spomin na 4. julij Dan borca
Na balinišču Beli Križ nad Piranom so obudili spomin na skupni nekdanji borčevski praznik 4. julij Dan borca. Proslave so se udeležili tudi sedanji piranski župan in dva protikandidata na jesenskih lokalnih volitvah; dr. Peter Bossman in Franko Fičur. Odličen partizanski golaž.
Zoran Oražem in Bojan Česnik sta podelila pokale uspešnim športnikom in športnim skupinam.
. £ :I|I
Naš nekdanji skupni jugoslovanski praznik bi morda počasi šel v pozabo, če ga ne bi obudila slovenska borčevska organizacija - Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Piran. Množičen obisk in prireditev v šotoru na Belem Križu, na kateri bi sicer moral govoriti pesnik Tone Pavček, ki se je zadnji hip opravičil, za mikrofonom pa ga je nadomestil nekdanji partizanski politkomisar, pozneje sodnik in odvetnik Dušan Puh st. iz Portoroža, je pokazal, da ljudje tudi 65 let po vojni cenijo tradicije NOB, a hkrati obsojajo povojne zunaj sodne poboje v Sloveniji, ki jih naj ne bi zagrešili slovenski partizani. Dušan Puh je dejal, da Zveza združenj borcev NOB tudi na tak način neguje tradicijo NOB in obžaloval, da smo Slovenci po vojni izgubili Trst in Gorico ter da smo sedaj tudi pred tem, da bi lahko izgubili del Piranskega zaliva. Predsednik piranske borčevske organizacije Bojan Česnik je dejal, da nobenemu drugemu narodu ni bila namenjena taka usoda kot Slovencem na začetku 2. svetoven vojne, ko so nas hoteli nacisti zbrisati z zemljevida. Zato smo se družno v Jugoslaviji pod vodstvom tovariša Tita in KPJ uprli proti najmračnejšima ideologijama takratne dobe - fašizmu in nacizmu - in se podali v odločilen in na zares zmagovit partizanski boj. Za svobodo in svetlo bodočnost, so padle tudi številne žrtve, tudi na Primorskem, kjer nas je sprva 20 let tlačil fašizem, takoj po kapitulaciji fašistične Italije pa so semkaj pridrveli Nemci in vztrajali tu vse do maja 1945, ko smo z njimi bili težki boj za osvoboditev Trsta, ki smo ga žal pozneje izgubili. Obuditev praznika Dneva borca je v celoti uspela, svoj pomen pa soji poleg številnih bork in borcev ter mladih športnic in športnikov pridali tudi župan Občine Piran Tomaž Gantar in oba protikandidata za župansko mesto dr. Peter Bossman in Franko Fičur.
V kulturnem programu so nastopili: Mladinski pihalni orkester Piran, Ženski pevski zbor Društva invalidov Piran ob spremljavi harmonike, Sara Beržan, Slavko Ivančič s Klapo Solinar in drugi.
Bojan Česnik: “Slovencem je bila namenjena usoda izbrisa, zato smo se odločil za partizanski boj
Dušan Pult obuja spomine na nekdanji partizanski boj na območju Primorske ter se zahvalil borčevski organizaciji Piran za idejo o oživitvi tega praznika.
Mlada Sara Beržan je s svojim nastopom s harmoniko prisotne.
razveselila
Odličen partizanski golaž je častila Krka - Terme Talaso Strunjan. Zal ga pri partizanih niso jedli pogosto. Velikokrat so bili lačni.
Nastop ženskega pevskega zbora Društva invalidov Piran. Pesmi je recitirala Lorena Delbello.
Veliko je pomagal tudi Milan Todorovič, Beton d.o.o. Lucija.
Zapela je tudi Cesarina Smrekar ob spremljavi harmonikarja Franca Plahute.
FOTO: FK-Primorski utrip.
■ w
primorski u¥p
Operativna vaja PGD Sečovlje
V poletnih mesecih je povečana nevarnost za nastanek požarov v naravnem okolju. V ta namen smo gasilci PGD Sečovlje v petek, 25.06.2010, izvedli interno operativno vajo na tematiko »Požari v naravi«.
Namen vaje je bila osvežitev znanja iz omenjene tematike, pregled stanja opreme za požare v naravi ter seznanitev novih operativnih članov mlajše generacije, kateri so v lanskem letu zaključili usposabljanje za gasilca z gašenjem požarov v naravnem okolju. Organizator in vodja vaje je bil poveljnik PGD Sečovlje Aleš Suban. Na vaji je sodelovalo 12 operativnih članov in 2 članici. Vajo smo pričeli ob 9.00 uri v gasilskem domu, kjer je Sandi Jugovac, zaposlen na GB Koper in član PGD Sečovlje, za osvežitev znanja povedal nekaj praktičnih nasvetov pri gašenju požarov v naravi. Nato smo pregledali in preizkusili delovanje opreme
ter mlajšo generacijo gasilcev seznanili z delom z gasilsko opremo v društvu. Članice so se preizkusile z uporabo ročnih gasilnih aparatov in izvedle praktično gašenje vnetljivih tekočin in plinov. Po zaključenem spoznavanju opreme smo izvedli realno vajo travniškega požara. Na zaraščeni njivi, katera je oddaljena približno 500 m od gasilskega doma, smo zanetili požar trave in kanel. Po znaku za začetek vaj e, j e iz gasilskega doma izvozilo 10 gasilcev z dvemi vozili in sicer manjše vozilo za gozdne požare in kombinirano vozilo s cisterno. Na požarišču so nato gasilci praktično gasili z vodo pod visokim tlakom, »naprtnjačami« in gasilskimi metlami. Izvedli so tudi napajanje manjšega vozila iz kombiniranega vozila s cisterno. Vaja seje zaključila ob 12 uri s prihodom na gasilski dom in pospravljanjem opreme ter analizo dela na vaji. Kot opazovalec, je bil na vajah prisoten tudi poveljnik GZ Piran, Miro Grižon, ki je pohvalil delo gasilcev in organizacijo vaje ter poudaril, da je potrebno imeti tovrstne vaje tudi v prihodnje, saj se na ta način gasilci dodatno izobražujejo in usposabljajo.
PGD Sečovlje
Karavana študijskih krožkov 2010 v Izoli
V petek, 11. junija 2010, se je v Izoli ustavila »Karavana študijskih krožkov«, na kateri so se srečali predstavniki uspešnih študijskih in bralnih krožkov iz vse Slovenije in se vzajemno obogatili z novimi izkušnjami ob predstavitvi uspešnih praks učenja in druženja ob branju, priložnostnimi razstavami in literarnimi nastopi.
Gostiteljica letošnje vm Karavane je bila Sj|f3§
Mestna knjižnica Izola, ki tudi sama že vrsto let izvaja uspešne in v lokalnem okolju odmevne študijske krožke, predstavili pa so se tudi krožki in njihovi sadovi iz Ajdovščine Murske Sobote, Gornje Radgone, Krškega,
Ljubljane, Kranja in Naklega, Logatca,
Solčave, Šmarij pri Jelšah, Novega mesta in Pirana (mentorica Natalija Planinc), koprsko zaledje pa je zastopal študijski krožek Beseda slovenske Istre, ki deluje že petnajsto leto (mentorica Nadja Rojac). V imenu Andragoškega centra Slovenije se je srečanja udeležila dr. Nevenka Bogataj, ki je na srečanju dejala, da so primeri dobre prakse učenja v krožkih drug drugemu v navdih in spodbudo, člani pa spoznavajo tudi nova okolja in sklepajo prijateljske vezi z vedoželjnimi in ustvarjalnimi posamezniki po vsej državi. Bogato doživetje študijskih krožkov se je iz čitalnice knjižnice preselilo na barko, na kateri so lahko udeleženci spoznavali izjemnost obmorskega okolja, njegovih naravnih, etnografskih in kulinaričnih posebnosti ter si še naprej izmenjevali izkušnje in spoznanja o delu v študijskih krožkih.
Piran \z znamenju plesa
Uspešna izvedba 6. FESTIVALA PLESA PIRAN 2010
V petek, 25.6.2010 na dan državnega praznika so na Tartinijevem trgu v Piranu odprli 6. Festival plesa Piran 2010. Tokratni festival je trajal kar tri dni in se je zaključil v nedeljo, 27.6.2010.
Skupno število nastopajočih je bilo 435, prikazali pa so 85 plesnih koreografij domala vseh plesnih zvrsti: latinsko ameriški in standardni plesi, hip hop, klasični in neoklasični balet, show dance, jazz, irski, historični, modern, dodobni, tvvirling, orientalski plesno aktrobatski.

m k v L a ■ L-		
mm	M t mJk, 1 J	ž>
3L —	Sl/ mSm. š	
Pred številno publiko se je v treh festivalskih dneh predstavilo 25 plesnih skupin:
PS Metulj Piran, PS Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, Športno in kulturno društvo Ritem iz Škofje Loke, Društvo Interes iz Ljubljane, Art dance studio iz Portoroža, Gibalni inštitut Vij a Vaja iz Ljubljane, Tvvirling klub Piran, PS Piksne Glasbene šole Trbovlje, PS Akademija iz Domžal, Plesno društvo Imani iz Brežic, plesno društvo Srebrna iz Senožeč, terpsihora plesni center Šempeter Vrtojba, Plesni studio Amenda’s iz Tržiča, rekreativna hip hop skupina MiB Squad iz Ljubljane, Plesni klub Guapa iz Ivančne Gorice, Tvvirling klub logaških mažoret, Orientalski ples Halima iz Škofljice, Baletno društvo Sežana, orientalska plesalka Sana iz Ljubljane, orientalska plesalka Inaya iz celja, Plesna delavnica Tejči iz Kranja, Studio za orientalski trebušni ples Hava iz Ljubljane, Plesni klub Wolfy iz Ljubljane, Plesna šola Djamila iz Domžal in Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana.
Festival je odprla piranska plesna skupina Metulj, sledil pa je Gala baletni večer pod Zvezdami na katerem je nastopilo 18 profesionalnih baletnih plesalcev in solistov. Z odlomki iz najbolj znanih klasičnih baletov, neoklasičnimi in sodobnimi koreografijami so se predstavili: Urša Vidmar, Gregor Guštin, Joseph Bunn, Evgenija Koškina, Denes Darab, Olessia Hartmann, Sytze Jan Luske, Katarina de Meneses, Alena Medich, Tetiana Svytlichna, Vadim Kurgajev, Mariša Nač, Lucas Jerkander, Branka Popoviči, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Galina Čajka, Erič Borrough.
Festival Plesa v Piranu je potekal pod okriljem Zveze kulturni društev Karol Pahor Piran, ki je skupaj z Občino Piran tudi glavni organizator. Soorganizatorja sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Avditorij Portorož.
Ksenija Orel
Elizabeta Fičur, OIJSKD Piran
Koncert dalmatinskih pesmi in glasbe
V Gledališču Tartini v Piranu so odmevale pesmi Klape Motovun in zvoki tamburic Tamburjašev iz Vipave.
Elizabeta Fičur predstavlja nastopajoče. V ozadju Klapa Motovun. FOTO: FK-Primorski utrip.
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Piran in Glasbeni zavod H.O. Vogriča iz Vipave sta, 20. junija 2010, v Gledališču Tartini v Piranu organizirala nastop mladih Tamburjašev iz Vipave in pevske skupine Klapa Motovun, ki so okoli 130 gledalcem priredili odličen kulturni večer.
Klapa Motovun je na zaključku koncerta ob spremljavi Tamburjašev zapela tri pesmi: Vilo moja (Moja vila) Zvona moga grada (Zvonovi mojega mesta), Da te mogu pismom zvati (Bi te smel povabiti s pismom).
Nastopajoče je predstavila tajnica JSKD - Območna izpostava Piran, Elizabeta Fičur.
Orkester Tamburjašev iz OŠ Draga Bajca Vipava šteje 14 članov. Na srečanju tamburaških skupin leta 2008 so prejeli zlato priznanje, lansko leto pa so osvojili 3. mesto. Na nastopu v Osijeku leta 2009 so prejeli zlato plaketo.
Tamburaški orkester iz Vipave.
Azra Culjič umetnica po duši
Ljubitelje slikarske umetnosti želi presenetiti z veliko sliko mesta Piran iz tisočih malih koščkov usnja.
Azra Culjič iz Lucije skriva v sebi velik talent. Je umetnica posebne vrste in njena dela presenečajo. Namreč slike, ki jih pripravlja iz tisočerih drobcenih koščkov usnja različnih barv in odtenkov, so kot risbe, delujejo avtentično, naravno. Morda le malokdo ve koliko dni in noči je potrebno, da lahko iz tovrstnega materiala nastane podoba iz preteklosti, ali zanimivost sedanjega časa. Trenutno končuje umetniško delo - upodobitev Sv. Simona.
Azra je že pred sedmimi leti (leta 2003) imela razstavo v piranski občinski avli in v čokoladnici. Odziv je bil lep, ponosna je na pozitivno kritiko, ki jo je takrat napisala Nives Marvin - in njena umetniška dela so bila skoraj vsa prodana.
Pa so ji dejali. Nariši nekaj, kar bo odmevno. Nekaj velikega, enkratnega. Na primer podobo starega Pirana? Zakaj pa ne, pravi Azra, čeprav bi za tak podvig velike slike (v končni fazi 16 kvadratnih metrov iz morda milijon usnjenih drobcev) potrebovala tudi kakšno finančno pomoč, morda sponzorja, kupca...
..Delala bom na tem, da bom ustvarila nekaj posebnega". Za kaj takega je potrebno znanje, volja, tehnika, spretnost, natančnost in predvsem tudi talent, pravi Azra. Tega ji očitno ne manjka._______________________________
Korte
Koncert Portoroškega zbora
Portoroški zbor, ki ga vodi mag. Sonja Mezgec, je v soboto, 10. 7. 2010, nastopil v Kulturnem domu Korte in priredil koncert, ki ga je navdušeno pozdravilo tamkajšnje občinstvo. Odmevale so pesmi: San se šetao (sem se sprehajal), Mamca pošljite me po vodo, Vse najlepše rožice, Večerni ave, Ave Maria, Bogorodice Devo, Pesem s Krasa, Kolo...), program pa je popestrila tudi gostujoča gledališka skupina KD Domovina iz Ospa.
Portoroški (pevski) zbor je nastal leta 1993 z združitvijo ženskega in moškega pevskega zbora, ki sta pred tem delovala v okviru KUD Karol Pahor Piran. Vodila gaje Helena Jureš. Od leta 1994 do 2003 gaje vodil dr. Mirko Slosar, v letu 2003 gaje prevzel Oskar Trebeč in ga vodil do leta 2007, ko gaje prevzela mag. Sonja Mezgec.
Zbor je imel doslej že številne samostojne koncerte doma in po svetu in požel visoka priznanja. Leta 1995 so bili na avdienci pri sv. Očetu v Vatikanu in se predstavili rimskemu občinstvu s celovečernim koncertom v cerkvi sv. Ignacija. Zbor redno sodeluje tudi na reviji Primorska poje in se vsako leto predstavi z letnim koncertom domačemu občinstvu ter tako prispeva delček k ohranjanju glasbene tradicije v svojem kraju.
Dirigentka Sonja Mezgec je bila rojena v Kopru. Z osmimi leti seje začela učiti na harmoniko v Glasbeni šoli Koper. Svojo glasbeno pot je nadaljevala na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Januarja 2008 je uspešno zaključila podiplomski študij. Že od leta 2006 pa poučuje harmoniko na Glasbeni šoli Koper, je redna članica učiteljskega harmonikarskega orkestra, korepetitorka mešanega pevskega zbora Obala ter dirigentka Portoroškega zbora.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Plesni klub Soy Gubano ponovno napolnil koprsko Taverno
V soboto, 26.6.2010, je Plesni klub Soy Gubano, ki ga vodi Jose Garcia in šteje danes že 400 članov, ponovno zatresel oder v koprski Taverni. Ob zaključku plesnega leta so predstavili nekaj tipičnih kubanskih plesov.
Nastopilo je 10 plesnih skupin, ki so odplesale na kubanske ritme, animacijska skupina Plesnega kluba pa je pripravila pravo presenečenje, odplesala je splet kubanskega chacha, merengua in bachate. Plesni večer so zaključili v duhu nogometa, saj so vsi, tako nastopajoči kot gledalci, skupaj odplesali Shakirino Waka Waka - uradno “himno” svetovnega nogometnega prvenstva.
Sicer pa bo Plesni klub Soy Gubano, ki že šesto leto zapored preseneča, tudi letos poskrbel za vse salsa navdušence. Od 20. do 22. avgusta 2010 bodo v sklopu 2nd Cuban Salsa Festivala koprske ulice razmigali Croma Latina in kubanski svetovno priznani učitelji salse.
Ex-tempore v Sečovljah
Turistično društvo Taperin Sečovlje v sodelovanju z občino Piran, Obalnimi galerijami Piran in Turistično zvezo Slovenije je 10. julija na travniku ob sečoveljskem letališču priredilo jubilejno 10. Solinarsko šagro in XI. mednarodni slikarski Ex-tempore Sečovlje.
Prvo nagrajena slika Ljuba Radovca, ki jo je odkupilo TD Taperin za 600 evrov.
Udeleženci Ex-tempora so bili razdeljeni	v
2 kategoriji:	A
-	mlajši (do 11 let
in od 12 do 18 let) ter B - odrasli. Letos je bilo prijavljenih 84 slikarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, končana dela pa je oddalo 71 ustvarjalcev. Dela je ocenila mednarodna strokovna žirija v sestavi:	Nives
Marvin (SLO), Jasna Merku (IT), Marino Baldini (HR). Med odraslimi so podelili štiri odkupne nagrade. Prvo nagrado v vrednosti 600 evrov, ki jo je podelila predsednica TD Taperin Sečovlje MirelaFlego.jeprejel slikar Ljubo Radovac. Ostale odkupne nagrade so bile v vrednosti po 400 evrov. Podjetje Aerodrom Portorož je odkupilo četrto nagrajeno delo
-	sliko Emilije Podjavoršek, slika Marinke Premuš pa bo krasila stene podjetja Casino Mulino. Splošna plovba bo k svoji zbirki dodala delo Milana Marina. Občina Piran je odkupila nagrajeno sliko Ivana Stojana Rutarja. Med mlajšimi je prvo nagrado prejela Gaja Ozebek Velkavrh, drugo Laura Putar, tretji mesti pa sta si delila Aleks Smotlak in Svit Pregelj. Mlajši so prejeli praktične nagrade.
Ob zaključku Ex-temporaje bil bogat kulturni in zabavni program, kjer so sodelovali izvajalci iz Slovenije in Hrvaške. Poleg otroških ustvarjalnih delavnic je bilo mogoče kupiti domače izdelke ter preizkusiti srečo na bogatem srečelovu. Poskrbljeno j e bilo tudi za domačo hrano in pijačo.
Prvo nagrajena slika mlajnše umetnice Gaje Ozebek Velkavrh. Prejeta je praktično nagrado.
Za atrakcijo večera so poskrbeli padalci z zastavami, ki so pristali na letališču.
AKV
KOPER
V	četrtek, 22.7.2010 ob 21. uri v Taverni Koper, Miss & Mister Kopra 2010. Voditelja prireditve: Lara Pirc in Alex Bini.
IZOLA
V	nedeljo, 18.7.2010 oh 19.30 uri, Park Pietro Coppo. Vesele izolske ulice.
V	soboto, 24.7.2010, ob 21. uri, plaža Simonov zaliv. Koncert-Parni valjak.
PIRAN
V	soboto, 31. 7. ob 21. uri v Avditoriju Portorož - WFC (borilni dogodek poletja).
V	Piranu- Križni hodnik - od 9. 7. do 6. 8., 32. Piranski glasbeni večeri
!	NAROČILNICA .#
primorski urp
1 IME IN priimek:_________________________
1 TOČEN naslov:____________________________
i poštna številka:_________________________
\ LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR
i datum:____________ podpis:_________________
i Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	o
J Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož	C/j)(Q7
Depozit po vaši meri
»UGODNE OBRESTNE MERE
Župani vseh treh obalnih občin so sprejeli učenke in učence, ki so
Poskrbite za svoje prihranke z depozitom po vaši meri!
Pri višini obrestne mere za depozite v EUR z nespremenljivo obrestno mero bomo upoštevali tudi vaše prihranke v naložbeno varčevalnih produktih pri NLB d.d. ali NLB Viti d.d. Ljubljana ali NLB Skladih d.o.o., pri čemer mora biti najnižji znesek prihrankov vloženih v naložbeno
varčevalne produkte pri vsaj eni od navedenih družb najmanj 5.000 EUR.
Na vsa vaša dodatna vprašanja vam bomo odgovorili v NLB Poslovalnicah v Kopru, Pristaniška 45 (05) 610 30 50, v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 in v Luciji, Obala 114, (05) 617 51 02.
www.nlb.si/depozit
NLB®
Sprejem odličnih učencev obalnih OŠ
končali osnovno šolo z odličnim uspehom.
IZOLA
Izolske odličnjakinje in odličnjake (45) je 23. junija 2010 v Manziolijevi palači v Izoli sprejel in se jim zahvalil ter čestital za uspeh župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik.
PIRAN
Sprejem za odlične učenke in učence v občini Piran (29) iz OŠ Cirila Kosmača, OŠ Lucija, OŠ Sečovlje, Seula Elementare Vincenzo e Diego de Castro Pirano ter za gojence Centra za usposabljanje Elvira je bil 23. junija v glavni dvorani občinske stavbe v Piranu. Uspešne naše mlade bodoče strokovnjake sta pozdravila podžupan Občine Piran Marino Mahnič in predstojnica Urada za družbene dejavnosti Lada Tancer in jim izročila knjige.
KOPER
V koprski občini je končalo z odliko 70 učenk in učencev iz 11 osnovnih šol. Prireditev je bila 22. junija 2010 v Gledališču
Koper. Odličnjakom in tudi
ravnateljicam in ravnateljem
-je čestital župan Boris Popovič. FOTO: FK-Primorski utrip.
Občima piraN COMUME Dl PIKAMO
OBČINSKI SVET OBČINE PIRAN Komisija za podelitev priznanja Občine Piran » Zlati grb Občine Piran «
OBVESTILO
Komisija za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran« obvešča, da je na spletni strani Občine Piran www. piran.si objavljen razpis za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran«. Na vložišču Občine Piran lahko od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro ter v sredo med 14.00 in 17.00 uro prevzamete obrazec za predlaganje prejemnika priznanja. Obrazec je dostopen tudi na spletni strani Občine Piran www.piran.si.
Predsednica komisije Irena Dolinšek
CONSIGLIO COMUNALE DEL COMUNE Dl PIRANO Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano “Stemma d’oro del Comune di Pirano”
A V V I S O
La Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano “Stemma d’oro del Comune di Pirano” pubblica il bando per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano “Stemma d’oro del Comune di Pirano”. E possibile ritirare il modulo di proposta presso il protocollo del Comune di Pirano dal lunedi al venerdi dalle ore 8.00 alle ore 12.00 e mercoledi dalle ore 14.00 alle ore 17.00. II bando e modulo di proposta sono accessibili anche sul sito internet del Comune di Pirano www.piran.si.
La Presidente della commissione Irena Dolinšek