CELJSKI TEDNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA   OKRAJA
s SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO CELJE
Sprememba okrajnega družbenega plana omogoča gospodarskim organizacijam
večjo stimulacijo za večjo storilnost
OBŠIREN IN BOGAT DNEVNI RED — ZDRAVSTVENO SLUŽBO BO TREBA
SE IZBOLJŠATI — PREVENTIVA JE CENEJŠA OD KURATIVE — PO-
>IANJKANJE ZDRAVNIKOV IN ZOBARJEV — LANI 984 MILIJONOV ZA
ZDRAVSTVENO SLUŽBO V OKRAJU— 26.000 OBISKOV NA DOMU — ZA-
RADI POŠKODB IN BOLEZNI 1 »HLIJARDA 800 MILIJONOV DIN IZPADA
NARODNEGA DOHODKA — PROBLEMI ZDRAVSTVENE SLUŽBE SO NAJ-
BOLJ PEREČI V VELENJU — SPREMEMBE DRUŽBENEGA PLANA V KO-
RIST GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM — SKRAJNA ŠTEDNJA OKRA-
JA IN OBCIN.
Pod vodstvom predsednika OLO Celje, tov. Rika Jermana, je hila
v torek seja Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Celje z zelo
obširnim, dnevnim redom in važno problematiko. O problemih sveta za
zdravstvo je odbornike seznanil v obširnem poročilu predsednik sveta
za zdravstvo dr. Kopač. Za njim je govoril o problemih Zavoda za
socialne zavarovanje direktor zavoda tov. Milan Loštrk. Predsednik
okraja, tov. Riko Jerman pa je odbornikom obrazložil nujnost spre-
membe družbenega plana in proračuna v korist gospodarskim organi-
zacijam, nakar so odborniki soglasno sprejeli rebalans družbenega
plana in proračuna.
NAMESTO UVODA
Za uvod je treba poudariti, da je bil
dnevni red seje zelo obširen. Kljub te-
mu, da se oba okrajna zbora-dokaj po-
gosto sestajata, se v krajšem razdobju
nakopiči s področja dejavnosti okrajne-
ga ljudskega odbora zelo veliko proble-
mov, ki sodijo v razpravo in sklepanje
tega okrajnega foruma. Zato so krajš:
dnevni redi sikoraj nemogoči, čeprav bi
bilo zaželeno, da je na dnevneni redu
samo en prcblem kot. n. pr. problema-
tika zdravstva v okraju ali rebalans
družbenega plana. Vsak tak problem bi
ishteval dokaj časa, da bi se o njem
5ba 25bora in odborniki temeljito pogo-
vorAi, izmenjali mnenja in sprejeli za-
ključke.
Tako pa zaradi obširnih dnevnihi re-
dov brez dvoma trpi razprava, kar je
prišlo do izraza tudi na tej seji. Kajti
prav gotovo bi odborniki o tako važn-h
stvareh lahko dalj časa razpravljali, če
bi jim čas dopušča]. Zaradi tega gotovo
trpi vsebina dela ljudskega odbora in
seja zaradi obširnega dnevnega reda
marsikdaj prede v formalnost.
To pa narekuje potrebo, da okrajni
ljudski od»bor prene?e čim -več svojih
kompetenc na občinske ljudske odbore.
kar bi iziboljšalo in pocenilo delo obla-
stvenih organov v okraju. Zadnja seja
je dovolj zgovorno pokazala, da okrajni
ljudski odbor že težko obravnava :n re-
šuje številne pro'bleme na svojem dokaj
cbsežneim področju.
PERECI zdravstveni problemi
Iz poročila dr. Kopača in razprave
povzemamo, da je zdravstvena služba
v okraju v lanskem 'letu imela zelo
velike uspehe, vendar so iz raznih ob-
jektivnih in subjektivnih okolnosti na-
stale nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo
treba odpi-aviti.
V celjskem okraju boleha največ ljudi
na dihal;h. Lani je bilo ugotovljenihi
okoli 12 tisoč bolezni dihal. Te bolezni
so najbolj pogoste pri rudarjih, pri grad-
benih delavcih in v kožni .industriji.
Pospešuje pa jih slaba odpornost zaradi
neugodnih razmer pri delu in doma ter
alkoholizem. Na drugem mestu so ip>o-
škodbe pri delu. Zaradi težkih pogojev
dela je teh poškodb b'lo lani največ v
velenjskem rudniku, nato v štorski že-
lezarni, celjski cinkarni in rudniku Za-
bukovca. Za poškodbami je bilo lani
največ primerov kožnih in podkožnih
bolezni, njim pa sledijo bolezni kosti in
drugih gibal. Zaradi vseh teh bolezni
je bilo lani izgubljenih T07.0€0 delovnih
dni, kar predstavlja 1 milijardo 800 mi-
lijonov din izgube narodnega dohodka.
Kvaliteta zdravstvene službe še ni na
dostojni višini. Da bi to stanje popravili,
bi potrebovali več zdravnikov, ki bi nu-
dili zdravstvene usluge na čim večji
strokovni ravni. Skrb okraja za zdrav-
stveno službo je velika, saj okraj šti-
pendira 27 študentov medicine, ki bodo
po končanem študiju službovali v celj-
skem okraju. Zanimivo pa je dejstvo, da
kljub pomanjkanju zdravnikov, se jih
v nekaterih občinah branijo. Problem je
predvsem v pomanjkanju stanovanj za
zdravnike, ponekod pa so se sami zbali
obsežnega in hribovitega terena. Ce bi
hoteli še bolj približati zdravstveno
službo ljudem, bi rabili v okraju še kar
lepo število zdravnikov in okoli 30 zo-
barjev. Najbolj nujna potreba za zdrav-
niki je v Vitanju, Kozjem, Storah, Šo-
štanju v Rogaški Slatini in v Laškem.
Obremenitev zdravnikov v celjskem
okraju je precej velika. Največja je v
Celju, Velenju in Laškem. Na 1 aktiv-
nega zavarovanca odpade letno 6,4 pre-
gledov, na vsakega nezavarovanca pa
2,5 pregledov. Lani je bilo okoli 26.0OO
obiskov na domu, in sicer največ v
Celju in Velenju. V okraju je bilo lani
1.278 bolnikov z aktivno tuberkulozo,
2 krat toliko pa je bolnikov z zaprto tu-
berkulozo, ali vsega 6,3% prebivalcev.
Največ stroškov za zdravstvene storitve
je bilo v občini Celje, u^to v žalski, mo-
zirski, šoštanjski, šentjurski in konjiški
občini. Skupni izdatki za zdravstveno
službo so lani znašali v okraju 984 mili-
jonov din ali 5.127 din na vsakega pre-
(Nadaljevanje na 2. strani)
MLADINA SE PRIPRAVLJA NA
25. MAJ - PRAZNIK MLADOSTI
Ko je lani predsednik Republike sprejemal nosilce štafete za svoj
rojstni dan, pri kateri je sodelovalo na desettisoče mladih športnikov ši-
rom po Jugoslaviji, je izrazil željo, da bi naj bil ta dan praznik jugo-
slovanske mladine.
Mladina se je te misli živo oklenila in letos praznuje svoj prvi Praz-
n'k mladosti. Po vsej Jugoslaviji bo mladina 25. maja praznovala svoj
praznik nadvse svečano z najrazličnejšimi prireditvami, športnimi na-
stopi, paradami mladosti itd.
Tudi v našem okraju bodo v različnih
krajih proslavili Praznik mladosti nad-
vse živahno. Ponekod bodo imeli prire-
ditve samo na praznični dan, drugod, na
primer v Celju, pa že ves teden poprej.
Proslave Praznika mladosti bodo, kot
smo zvedeli, v Žalcu, Velenju, Vojniku
in še v drugih krajih, predvsem pa v
večjih središčih.
Največja in najbolj svečana prireditev
bo brez dvoma v Celju. Od ponedeljka
do sobote se bodo vrstile razne športne
in kulturne prireditve, v soboto popol-
dne pa bo Celje priča veličastni prire-
ditvi — paradi mladosti po celjskih uli-
cah. V tej paradi bo sodelovalo okoli 3000
mladink in mladincev, pripadnikov raz-
nih športnih, kulturnih in drugih dru-
štev, pripadnikov pred vojaške vzgoje
itd. Po paradi bo nastopil združen pio-
nirski pevski zbor, ki bo štel najmanj
600 mladih pevcev.
V programu, ki bo ves teden, bodo
različne prireditve. Tako se bo mladina
pomerila v streljanju, na šahovskih de-
skah, na atletskem stadionu, priredila
bo koncerte godbenega in pevskega zna-
čaja, izlete in taborne ognje.
Podobne prireditve, čeprav po obsegu
skromnejše, vendar nič manj prisrčne,
bodo tudi v drugih krajih. Celjski mla-
dinski akviti bodo o svojem delu in živ-
ljenju seznanili javnost tudi z razsta-
vami v izložbenih oknih mestnih trgo-
vin.
Kot vidimo, čeprav šele prvič, bo le-
tošnji Praznik mladosti v našem okraju
resnično dosegel svoj namen. Treba pa
je ob koncu pripomniti še to, da ni na-
loga samo mladinskih organizacij, da bo
Praznik mladosti zares tak, kot ga je
želel naš predsednik Tito. Vse naše
množične organizacije so prav tako dolž-
ne pomagati pri prizadevanjih mladine,
saj s tem praznikom slavimo tudi rojst-
ni dan maršala Tita.
Novo izvoljeni delavsl(i svet
Železarne Štore je zasedal
Pred dnevi je zasedal novo izvoljeni
delavski svet Železarne Štore, na ka-
terem so izvolili nov 8-članski upravni
cdbor, za novega predsednika delav-
skega sveta pa so izvolili livarskega
tehnika tovariša Viktorja Opako. Poro-
čilo dosedanjega upravnega odbora, ki
vsebovalo delo podjetja, delavskega
turi-^' upravnega odbora, hkrati pa
de]   '^"^^stne predloge  za  izboljšanje
je podal tovariš Anton Franolič.
p^zen tega so na zasedanju posvetili
(J ,^^t)^^o skrb pripravam za Kongres
2j .^vskih svetov Jugoslavije. V tej zve-
^ ]e podal izčrpno analizo dosedanjega
delavskega sveta tovariš Viktor
Opaka. Iz te analize je razvidno, da je
kolektiv imel v pripravah za ta kon-
gres že več sestankov in razprav ter
da Kongresu štorSki železarji pripisu-
jejo velik pomen za nadaljnji razvoj
delavskega samoupravlianja. Za dele-
gata za kongres so soglasno izvolili to-
variša Opaka, za okrajno konferenco
delavskih svetov metalurgov in rudar-
jev pa so izvolili 11 delegatov. Na za-
sedanju so izvolili še tri kandidate v
upravni odbor sklada za gospodarske
kadre pri OLO Celje, v svet stanovanj-
ske skupnosti celjske občine pa so iz-
volili tovariša Ignaca Korošca.
z LETNEGA OBCNEGA ZBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU:
Socialistični odnosi in boj za napredek kmetijstva
naj zajame sleherno našo vas
RAZPRAVA NA OBCNEM ZBORU JE KREPKO DOPOLNILA POROCiLA. —
VSESTRANSKO ŽIVAHNA RAZPRAVA — ŽIV ODRAZ PRIZADEVANJ
ZADRUŽNIŠTVA V OKRAJU. — VZPODBUDNE BESEDE TOV. SlMONlCA!
Občni zbor Okrajne zadružne zveze, katerega so se pretekli petek ude-
ležili delegati naših zadrug in gostje, je odjeknil v znamenju močno po-
večane skrbi naše skupnosti za napredek kmetijske proizvodnje, za te-
meljitejše socialistične odnose na podeželju ter iz;boljšanje življenjskih
pogojev našega kmečkega prebivalstva.
Delegati so prišli na občni zibor pripravljeni, saj so pred tem dobili
obširno poročilo (izvlečke iz njega smo objavili v prejšnji številki). Raz-
poslana poročila pa je v krajšem govoru dopolnil tov. Franc Lubej, pred-
sednik OZZ.
Predsednik Okrajne zadružne zveze,
tovariš Franc Lubej, je v svojem poroči-
lu nakazal nekaj zelo važnih problemov
iz zadružnega življenja. Poudaril je
da se kmetijske zadruge v bližini mest
in večjih industrijskih središč še vedno
preveč bavijo s trgovino, zanemarjajo
pa pospeševanje kmetijstva. Enak pereč
problem zadruge predstavljajo tudi go-
stilne ter razne obrtne delavnice, ki slu-
žijo potrebam tamkajšnjih ljudi. Ti ob-
rati so zadrugam nepotrebni in v pre-
težni meri nerentabilni, razen tega pa
močno zavirajo glavni smoter zadružne
dejavnosti — pospeševanje kmetijstva.
Teh obratov bi se morale zadruge čim-
prej rešiti.
Tovariš Lubej je v svojem poročilu
poudaril, da pospeševalni odseki pri za-
drugah ponekod ne ustrezajo več rasti
kmetijske proizvodnje. Zato so se pri
nekaterih zadrugah začele uveljavljati
skupnosti kmetovalcev, ko v okviru ene
zadruge po nekaj kmetov skupno obde-
luje polja in goji nasade. Tako so se v
zadnjem času uveljavile skupnosti sad-
jarjev in vinogradnikov na Kozjanskem,
v Savinjski dolini pa žitne skupnosti. Te
nove oblike zadružne dejavnosti so sicer
še v povojih, vendar bi jim morale za-
druge nuditi vso podporo. Predvsem bi
morali vodje teh skupin biti vključeni
v odgovarjajoče pospeševalne odseke.
Kmetijske zadruge bi morale biti bolj
elastične pri razvijanju raznih oblik de-
la, kar bi hkrati tudi pripomoglo utrje-
vati družbeno upravljanje v zadrugah.
Tovariš Lubej je v svojem poročilu
omenil tudi resolucijo o pospeševanju
kmetijstva Zvezne ljudske skupščine, ki
nalaga zadružnim organizacijam izred-
no važne naloge. Nadalje je omenil, da
je v zadrugah še vedno pomanjkanje
sposobnega in strokovnega kadra, kar v
nemajhni meri zavira razvoj zadrug. Na
pomanjkanje dobrih kadrov vpliva v
neki meri tudi neenakost plač pri
kmetijskih zadrugah. Zato bodo v krat-
kem v zadrugah prilagodili nagrajeva-
nje po točkovnem sistemu, in sicer od
najmanj 40 do največ 100 točk, kar bo
brez dvoma pozitivno vplivalo tudi na
storilnost dela.
V razpravi po poročilih se je oglasilo
veliko število navzočih delegatov dn go-
stov. Vsebina razprave dokazuje, da so
navzoči imeli povedati veliko tehtnega,
čeravno tudi tokrat ni manjkalo prime-
rov, ko 30 nekateri razpravljali o 'drob-
nih, za tak zbor nepomembnih stvareh.
V celoti pa so delegati povedali mnogo
stvari, s katerimi so dopolnili p>oročila,
predlagaili marsikaj koristnega, istočas-
no pa so s svojimi besedami pokazali
kako in pod kakšnimi pogoji poteka
(Nadaljevanje na 3. strani)
PREDSEDNIK TITO OB JUGOSLOVANSKEM
DNEVU ZMAGE:
Cilj vseh narodov sveia je, da se prepreči
kakršnakoli agresija
Predsednik republike, tov, Tito,
je ob jugoslovanskem dnevu zma-
ge dal Tanjugu izjavo. V izjavi je
tov. Tito med drugim dejal, da
danes, 12 let po končani drugi
svetovni vojni, mora človeštvo tr-
peti v strahu ne samo pred novo
vojno agresijo, marveč tudi pred
posledicami poskusov z uničeval-
nim atomskim in vodikovim orož-
jem.
Trdno sem prepričan, je pouda-
ril tov. Tito, da imamo spričo ne-
nehnega in naraščajočega ogroža-
nja obstoja človeštva bolj kakor
kdajkoli prej razloge, da pouda-
rimo kot najvažnejši skupni cilj
vseh narodov sveta, da se prepre-
či kakršnakoli nova vojna ali
agresija. V tem oziru se mora svet
zdaj globoko zamisliti. Kadar gre
za njegovo prihodnost, mora biti
skrajno zaskrbljen, ker se še zme-
rom nadaljuje tekmovanje v obo-
roževanju, zlasti pa spričo atom-
skega in drugega orožja za mno-
žično uničevanje, katerega rušilna
moč je čedalje večja. Izkušnje iz
minulosti in sedanja sredstva za
množično uničevanje jasno kažejo,
da bi bila nova splošna vojna še
strašnejša, še bolj totalna in ru-
šilna, kakor je bila druga svetov-
na vojna, da bi lahko imela za
ves človeški rod katastrofalne po-
sledice.
STRAN
2
17. MAJA — SteT. It
POGLED PO SVETU
Cesare Borgia je imel baje navado
reči: Aut Caesar aut nihil, naj hom
res vladar ' ali pa nič. Tako nekako
govore vsi oblastiželjni, slavohlepni
Ifudje. Ker pa je stara resnica, da ni
oblasti brez lasti, se vsi oblastniki drže
tistega Bismarkovega »beati possiden-
tes«, srečni tisti, ki imajo. Da je to res,
nam kažejo marsikateri dogodki pre-
teklega tedna.
Na Srednjem vzhodu je Eisenhowerov
»dposlanec s 120 milijoni dolarjev na-
sul dovolj goriva v »prazni prostor«,
hi vnema in podžiga nemir, sovraštvo
in križanje mečev. Na sirijski meji se
»rše veliki turški manevri, na katerih
turška letala nič ne spoštujejo nedo-
takljivosti sirijske meje; na egiptovski
meji je prišlo do težjih incidentov.
Kralj Husein je zdaj, ko je pospravil
najnevarnejše provodnike proarabske
politike, izjavil, da bi sprejel vsakršno
pomoč, tudi od SZ. V Siriji je na vo-
Utvah zmagala levica, to je tiste stran-
ke, ki jih Zahod obtožuje kot proko-
munistične, čeprav imajo v svojem
programu samo preprosto arabsko ne-
odvisnost.
Na Daljnem vzhodu so ZDA z nacio-
Thalistično Kitajsko na Formozi skle-
nile pogodbo, da bo Formoza dobila
atomsko orožje, dirigirane projektile z
atomskimi glavami. Ena sama taka
granata zadostuje za porušenje mili-
jonskega mesta.
Tudi v Evropi je — obenem z vdo-
rom arktičnega zraka v mediteranski
prostor — narasla atomska mrzlica. V
Bundestagu v Bonnu so se socialde-
mokrati sicer zavzeli za gdttingensko
resolucijo, vendar je svet danes pre-
pričan, da bo kljub razor ožitv enim
konferencam Nemčija kmalu oborožena
2 jedrskim orožjem. Podobno je izjavil
francoski obrambni minister Manoury.
NATO pakt bo baje dobil 'moderne
komunikacije, potrebne za uspešno
atomsko obrambo. Ze Horac je zapisal
hella matribus deteštata, matere se
zgražajo nad vojno. V zadnjem času
pa je Bevan, angleški laburist, napadel
Macmillana, da s svojo atomsko politiko
»odi Anglijo v samomor. Ne samo ma-
tere, slehern pameten človek se lahko
zgrozi nad tako politiko.
Ali tako je! Macmillan bo šel v
Moskvo šele z angleško vodikovo bom-
bo. Bevan pravi, da je taka politika
Angliji prinesla največjo blamažo zad-
njih 100 let. Namesto v Moskvo je
tLngleški prvi človek odšel v Bonn, da
ki se s kanclerjem Adenauerjem po-
menil o tem, kdo bo v Evropi močnejši:
Anglija ali Nemčija. Dvanajst let po
vojni! Nič se za zdaj ne da spremeniti.
Nemčija je Angliji tekmec ne samo v
gospodarstvu, tudi v politiki tekmuje
tako z ZDA in SZ. Brentano dobro ve,
koliko Nemčija pomeni pri ravnovesju
Evrope in to spretno izrablja. Angleži
bi radi dokazali, da umik angleške voj-
ske iz Evrope ne bi izpostavil Zahodne
Nemčije sovjetskemu pritisku, istočasno
pa bi radi Nemčijo spravili v svoj »ve-
liki projekt« gospodarsko enotne Evro-
pe, ki bi služila predvsem njihovi he-
gemoniji. Baje Macmillan ni opravil
vsega tako, kakor konservativna vlada
želi. Nemški obrambni minister Strauss
ho prišel v^ Anglijo, da ponovno pre-
rešetajo atlantsko varnost po odhodu
mmgleških kopenskih sil.
Francija daje Alžiru »aspirinske«
tablete, namesto da bi posegla po ki-
rurškem nožu, kakor terja Mendes
France. Govori se, da bi utegnila najeti
posojilo v Bonnu, da bi krila 400 mili-
jard izrednih izdatkov za vojsko v
Alžiru. Treba je zabeležiti, da je fran-
coski predsednik Coty odšel na proto-
kolarni obisk v Vatikan, kar je zna-
menje vatikanske ofenzive v smeri male
katoliške Evrope, na drugi strani pa
stiska francoske socialistične vlade, ki
je odvisna povsem od desničarskih sil.
1150 let je minilo, odkar je francoski
-vladar nazadnje uradno obiskal Vati-
kan.
V SZ je Vrhovni sovjet SZ sprejel
Hruščevljev načrt, ki pomeni pred-
vsem decentralizacijo in s tem verjetno
poživitev proizvodnje. Hruščev si od
načrta mnogo obeta. Vsekakor se je
držal Leninovih načel, da ni dovolj, če
resolucije samo prepisujemo, marveč
da je treba preverjati izkušnje soci-
alizma in ne obviseti na dogmah kakor
pijanec na plotu. Glede poskusov z
atomskimi bombami pa je rečeno, da
bo SZ z njimi prenehala, če bodo tako
storili tudi na Zahodu. Kdo bo zdaj
tisti pogumni in pametni, ki bo prvi
odnehal? Nemški socialdemokrat
Schmidt pravi, naj bodo zapadne sile.
Najbrž niti sam sebi ne verjame.
Na Finskem je zmagal pri volitvah
v vodstvu socialdemokratske stranke
Tanner, vojni zločinec, med vojno pro-
nacist, sicer pa hud nasprotnik SZ. Na
kočljivih sovjetsko-finskih mejah tak
dogodek utegne biti težko izzivanje.
V Vatikanu se zadržuje poljski pri-
mas Vyszinski, ki ga večina kardinalov
zaradi njegove realistične verske poli-
tike na Poljskem obsoja. Vsekakor bo
mikavno vedeti, kako ga bo Vatikan
sprejel in obravnaval. Vyszinski je od-
krito pokazal, da obsoja vatikansko
nestrpnost in sovražnost nasproti so-
cialističnim državam.
V Avstriji je bil za predsednika iz-
voljen dr. Schdrf, socialist. To pomeni,
4a je zmagala levica, čeprav so v Av-
striji neonacisti in klerikalci močni.
Tem že ni več všeč avstrijska državna
pogodba, hoteli bi tudi Avstrijo oboro-
žiti z atomskim orožjem. Dr. Denk je
s to željo naredil nekak »anschlus« v
orožju, naredil pa najbrž tudi hudo na-
pako, ki mu je odnesla zmago. Niti
ameriški dolarji mu niso mogli poma-
gati.
Za zaključek pa verujmo besedam
nekdanjega ameriškega ambasadorja v
Indiji Bowlesa, ki je nedavno dejal, da
države, ki jih ZDA danes z dolarji ku-
pujejo, ne bodo za vselej prodane. Brez
skrbi mu lahko verjamemo. T. O.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Večjo stimulacijo za večjo storilnost
bivalca. To pomeni, da v celj-skem okra-
ju odpade za zdravstvo 2,3% narodnega
dohodka, kar odgovarja naiim zmoglji-
vostim ter se približuje evropskemu
povprečju. Sredstva so ogromna iter bo
treba skrbeti, da se bodo uporaibljala
kar se da bolj smotrno in učinkovito.
Kljuib temu, da je pomanjkanje zo-
barjev, v okraju jih je 55, so lani iz-
vršili popravilo zobovja za 41 milijonov
680 tisoč din. Nov sistem nagrajevanja
zobnih delavcev bo brez dvoma vplival
še na večjo storilnost, saj je znano, da
so bili doslej zobni delavci sorazmerno
slabo plačani. V okraju je 5 rešilnih
fjostaj, ki so lani ustvarile 23 milijonov
din dohodkov. Te postaje imajo 13 avto-
mobilov. Rešilni postaji v Konjicala in
Ljtubnem pa imata preveč administra-
tivnega kadra in II članski upravni od-
bor, kar brez dvoma ni preveč rentabil-
no in skoraj smešno, da je za 1 rešilni
avto zaposleno kar lepo število ljudi.
V okraju je 14 lekarn, v katerih dela
17 farmacetov. Lekarne so dokaj za-
starele in imajo pomanjkljiv inventar.
Najmodernejša in največja je lekarna
Center v Celju. Lani so lekarne izdale
507.000 receptov, in sicer največ social-
nim zavarovancem, kajti le 14% recep-
tov odpade na nezavarovance. Staro le-
karno v Celju bi bilo treba modernizi-
rati ter adaiptirati lekarno v Rogaški
Slatini. Zelo nujno bi biLa potrebna le-
karna v Velenju, kjer je dokaj otoolenj,
močan industrijski center, ki se iz dneva
v dan razvija, ljudje pa morajo hoditi
za vsako najmanjšo stvar po zdravila
v 6 km oddaljeni Šoštanj.
Zasebna zdravniška praksa je v op>a-
danju. Privatne ordinacije so dokaj sla-
bo opremljene in nimajo v okraju po-
sebno važne vloge, vendar zaradi sufb-
jektivnih razlogov zavirajo javno zdrav-
stveno službo.
Največji problem za zdravstveno služ-
bo predstavlja Velenje. Tu je največ
obolenj dihal in poškodb zaradi speci-
fičnih pogojev dela v rudniku. Dnevno
pride na pregled k zdravniku zelo ve-
liko število ljudi, razen tega so premaj-
hni ambulantni prostori. Zdbna ambu-
lanta ima n. pr. le 1 stol in 1 dentista
kot pred vojno. Se takrat to stanje ni
odgovarjalo potrebam. Kaj šele danes,
ko se Velenje vedno bolj širi? Nujno
bo treba prilagoditi zdravstvene prosto-
re sedanjim potrebam in povečati zdrav-
stveni kader.
SREDSTVA SOCIALNEGA ZAVARO-^
VANJA SO OGROMNA, ZATO NI
VSEENO, KAKO Z NJIMI
UPRAVLJAMO
Poročilo o problemih socialnega zava-
rovanja so odborniki sprejeli že prej,,
zato je na seji direktor Zavoda za so-
cialno zavarovanje tov Loštrk poudaril
le nekatere stvari. Dejal je, da gre 80%
sredstev socialnega zavarovanja v pre-
ventivne namene, in sicer prvenstveno
za ureditev zdravstvenih domov. Po-
udaril je^ da vprašanje finansiranja' ni
več v skladu z zakonskimi predpisi ter
da veliko število uradnih predpisov,
spremem/b in dopolnitev zavira poslo-
vanje. Zaradi nezgod in obolenj izostane
od dela vsak dan 1.437 delavcev, kar
predstavlja za gospodarstvo veliko
škodo. Na leto nastane zaradi tega tak-
šen izpad narodnega dohodka, kot če bi
n. pr. Tovarna emajlirane posode eno
leto ne proizvajala.
Glede dodatnega prisF>evka, ki znaša
2%, je tov. Loštrk dejal, da bodo tega
plačevali tisti zavezanci prispevka, pri
katerih bi ugotovili, da je odstotek obo-
lenj narasel zaradi tega, ker niso storili
potrebnih varstveno in higiensko teh-
ničnih ukrepov. Vendar bodo predhodno
za vsak tak primer obvestili okrajni
ljudski odbor. Kajti je nekaj takih go-
spodarskih organizacij, ki bi rade to re-
šile pa ne morejo, ker nimajo dovolj
denarja za take svrhe. V tem primeru
bi ta 2% prispevek stanje še bolj po-
slabšal. Zato so na sej-i sklenili, da si
OLO pridrži pravico odločati, kje se ta
sankcija lahko izvede in kje ne.
Letos je namenjeno za pjotrebe social-
nega zavarovanja 3 milijarde in 100 mi-
lijonov din. To so ogromna sredstva, saj
vsi drugi skladi in proračuni okraja
skupno niso tako visoki. Zato je uprav-
ljanje s tem skladom izredno važno za
okrajni ljudski odbor, ki bo tudi skrbel,
■da se ta sredstva kar se da najbolj ko-
ristno uporabijo.
350 MILIJONOV DIN VEC GOSPO-
DARSKIM ORGANIZACIJAM
Predsednik, okraja tov. Jerman je v
četrti točki dnevnega reda obrazložil po-
trebo po spremembi okrajnega družbe-
nega plana in proračuna. Ta Siprememba
je posledica sprememb zveznega in re-
publiškega družbenega plana ter ima
namen dati gospodarskim organizaci-
jam več sredstev kot so jih imele doslej.
Tako bodo gospodarske organizacije v
okraju razpolagale letos še z 360 milijoni
din več kot je bilo prvotno v družbenem
planu predvideno. Ta sredstva bodo
podjetja uporabila predvsem za vzpod-
bujanje večje storilnosti in večje pro-
izvodnje, od česar bo imela skupnost še
večjo korist. Povsem zgrešeno bi bilo, če
bi ta sredstva podjetja uporabljala za
izboljšanje položaja posameznikov, ki
ne bi hkrati vplivali na večjo storilnost.
To bodo tudi regulirali predpisi, ki bodo
pri dobičku nudili proi2rvajalcem za
večjo storilnost znatno večjo stimulacijo
kot v primeru, če je dobiček dosežen z
višjimi cenami. V tem primeru bo sti-
mulacija skoraj nepKjmembna. Podjetja
bodo ta sredstva lahko uporabila po svo-
ji uvidevnosti, ali za stimulacijo storil-
nosti, ali pa za izboljšanje strojnega
parka.
Od deleža dobička gospodarskih orga-
nizacij, ki prip>ada ljudskim odborom,
bo okraj sprejel 60%, občinam pa bo
ostalo 40%. V tem priimeru bo OLO do-
bil 60 milijonov din, otbčine pa 433 mi-
lijonov din.
Zaradi rebalansa družbenega plana v
korist podjietij nastopajo spremembe v
investicijskem skladu okraja in občin
ter v proračtmu. Najbolj bo ta spre-
memba prizadela okrajni investicijski
sklad, ki bo znašal komaj 60 milijonov
din, kar je zelo minimalna vsota. To
nalaga okraju in občinam največjo
štednjo.
Na kraju sta Oba ztoora enoglasno
sprejela rebalans okrajnega družbenega
plana in proračuna' z vsemi tekstualnimi
spremembami.
V CELJU BODO USTANOVILI
DRUŠTVO DIABETIKOV
Ker je tudi v našem okraju precejšnje
število ljudi, ki bolehajo za sladkorno
boleznijo (mnogi moi-da tega niti sami
ne vedo), so se pristojni ljudje odločili,
da bi tudi v Celju ustanovili društvo
diabetikov. Pripravljalni odbor je že
pripravil vse potrebno,, da bo lahko
ustanovni občni zbor že v prihodnjih
dneh.
Od leta 1945 do danes je bilo v našem
okraju registrirandb skupno 515 diabeti-
kov — od tega moških 196, ženskih bol-
nikov pa 319. Trenutno hodi na kon-
trolo v splošno bolnišnico 163 diabeti-
kov.
Ker ravno sladkorna bolezen dostikrat
nastopa zelo prikrito, bo organizacija
vsem suniljivim bolnikom nudila pKDduk
o spoznavanju bolezni ter načinu zdrav-
ljenja, istočasno pa bo bolnikom omo-
gočila pravočasno zdravniško pomoč.
Društvo bo torej zbiralo diabetike okra-
ja Celje zaradi miedsebojne strokovne
pomoči in zaščite njihovih zdravstvenih,
socialnih in. gospodarskih koristi. Sirilo
bo ix)znavanje sladkorne bolezni in po-
magalo pri njenem znanstvenem raz-
iskovanju, nfi da bi skušalo vplivati na
način zdravljenja. Prvenstveno pa bo
društvo imelo namen zdravstveno pro-
svetljevati svoje članstvo.
Tako bo organiziran diabetik lahko
videl na zgledih svojih tovarišev, da je
dia'betis sicer neozdravljiv, vendar s
pravilnim načinom življenja podaljšuje
življenjsko dobo bolniku in ohranja ozi-
roma krepi tudi njegovo delovno zmog-
ljivost, kar je brez dvoma velikega go-
spodarskega pomena. Razen tega bo
društvo organiziralo tudi strokovna pre-
davanja in bodo strokovnjaki dajali čla-
nom vsakovrstne nasvete.
Kot član društva bo diabetik deležen
mnogih pravic,, ki jih bo društvo šele
izposlovalo (možnost prehranjevanja v
diabetični meiizi, nabava kruha za dia-
betike, brezplačno zdravljenje v bolniš-
nicah tudi pri nezavarovancih, možnost
prehranjevanja v diabetični menzi na
potovanju itd.). Poleg tega pa bo društvo
posredovalo pri organih oblasti, sindi-
katih in delodajalcih, da bo organiziran
diabetik dobil zaposlitev s primernimi
delovnimi pogoji.
PREKOP PADLIH BORCEV
V SMARSKI OBCINI
To soboto bodo v Rakovcu izkopali
truplo partizana inž. Jenčič Staneta, v
Bodrežu pa truplo dveh neznanih bor-
cev. V nedeljo bodo trupla položili v
skupen grob k ostalim sedmim tovari-
šem na pokopališču v Vinskem vrhu pri
Slivnici. Skupen dom jim je pripravila
tukajšnja Zveza borcev, ki bo istega
dne odkrila tudi spominsko ploščo.
Slovesnosti se bodo udeležili člani
vseh množičnih organizacij, pripadniki
predvojaške vzgoje iz vse občine, pio-
nirji osnovnih šol in gimnazije, gasilci,
pevci in godba na pihala.
Tatvin na okoliškem pokopališču še ni konec!
Ze dobro leto sem se na okoliškem
pokopališču na Golovcu dogajajo tatvi-
ne predmetov, ki jih tatovi nato proda-
jajo raznim podjetjem z odpadnim ma-
terialom. Lani spomladi so razkr',li in
ukradli cele bakreno streho na Majdi-
čeveni mavzoleju. Skoraj vsi spomeniki,
ki so imeli svetilke, so oropani. Svetilke
so bakrene in baker se lahko vnovči. Ta-
tovi so pred kratikim raztrgali tudi vrat-
ca na spomeniku Vedenikovih sinov, ki
jih je ustrelil okupator. V nsotranjosti
spomenika sla bdli shranjeni obe žari s
pepelom, ki sta sedaj našli mes.to pod
rnizo v veži grobarjevega stanovanja!
Svojci, ki imajo na tem pokopališču
grobove, so ogjorčeni nad takim počet-
jem tatinske sodrge in menijo, da je
temu treba že napraviti konec.
Podjetja z odpadnim materialom bi
morala pregledati pred odkupom p>oseib-
no bakrene stvari, saj to so največki-at
na pokopališču pokradeni predmeti. iF*ri-
našalce takih predmetov bi morali takoj
prijaviti oblastem. iM. C.
POŽIVLJENA KRVODAJALSKA
AKCIJA V STORAH
Ker v zadnjem času celjski bolnišnici
občutno primanjkuje krvi, se je Trans-
fuzijska postaja med drugim obrnila tudi
na kolektiv Železarne Store. Na seji sin-
dikalnega aktiva so navzoči poziv spre-
jeli z velikim razumevanjem ter sklenili,
da bodo o važnosti te človekoljubne ak-
cije seznanili celoten kolektiv in bodo
kri odvzemali lahko že v drugi polovici
maja. Delovni kolektiv železarne je bil
v vseh dosedanjih akcijah eden prvih v
celjski občini, zato pričakuje sindikalna
podružnica tudi to pot velik odziv. Isto-
čcisno pa sindikalna odružnica žele-
zarne jHDziva, da se tej akciji odzovejo
tudi drugi kolektivi, predvsem oni„ ki
so doslej stali ob strani.
RAZPIS
Kmetijska zadruga z o. j. Cedje-
mesto razpisuje mesto poslovodie
v trgovini Šmartno v Rožni doli-
ni in v trgovini na iBabnem pri
Celju. Interesenti morajo imeti'
popolno kvalifikacijo v trgovski
stroki, kakor tudi za odkup in
prodajo vseh deželnih pridelkov.
Pismene ponudbe pošljite na
naslov: Upravni odbor KZ Celje-
mesto, Stanetova ulica 2i9.
Sveti
potrošnikov -
ORGANI DRUŽBENE
KONTROLE V TRGOVINI
NA DROBNO
V okviru splošnega proučevanj^
vloge družbenega upravljanja ter
v zvezi z bližnjim Kongresom de.
lavskih svetov posttaja vloga po.
trošniških svetov kot oblika druž.
ben kontrole v trgovini vedno bolj
aktualna. Ta vloga positaja v toliko
pomembnejša ker danes posftavja.
mo v ospredje dvig življenjskega
sitandairda in trgovina lahko pH
iem odigra pomembno vlogo. Za.
rada tega je itreba poudariti željo,
da bi potrošniški sveti dobili kon.
kretnejšo organizacijsko obliiiko in
bolj odrejeno vsebino, da bi lahko
vplivali na razvoj in poslovanje
trgovine na drobno. Ker so potroS.
niški sveti predvsem organi druž-
bene kontrole m ne organi družbe,
nega upravljanja, bi bilo nujno, da
se potrošniški sveti ustanovijo pri
trgovinah in prodajalnah trgov-
skih podjetij ter da v potrošnoške
svete pridejo ljudje, ki kupujejo
v teh trgovinah, saj so oni nepo-
sredno zainteresirani za dobro po-
slovanje prodajaln.
Ce izhajamo iz tega gledišiča, bi
se sedaji smatra za najprimernejše,
se hkrati postavlja vprašanje vo-
lilnih teles, t. j. ustanov, organiza-
cij in državljanov, ki bi naj volili
ptrošniške svete. Praksa je poka-
zala, da imenovanje potrošniških
svetov s strani ljudskih odborov
ni dalo uičinkovitih rezultatov, saj
bi morali v te svete v prvi vrsti
priti potrošniki s področja, na ka-
terem se trgovina nahaja. Zaradi
tega obstoja predlog, naj bi potroš-
niške svete volili registrirani po-
trošniM,^ to je tisti, ki stalno kupu-
jejo v neki trgovini in sodelujejo
pri dobičku ter kupujejo blago na
mesečni kredit. Razen teh svetov
naj bi bHi tudi sveti potrošnikov
pri trgovinskih podjetjih na drob-
no, v te svete pa naj bi prišli pred-
stavniki svetov potrošnikov pri
trgrovinah.
Vzporedno s tem bi bilo treba
odrediti tudi delokrog dela sveta
potrošnikov. Doslej so se zaradi
nejasnih odnosov ti sveti vtikali
tudi v neposredno poslovanje pi*o-
dajalne ali podjetja, zahtevali zni-
žanja cen in se lastiLi kompentenc
organov delavskega upravljanja
ali direktorja. Hkrati so tudi sami
predpisi v potrošniških svetih nu-
dili nekatere normativne fimkcije,
ki so vplivale, da so se sveti pre-
tvarjali iz organov družbene kon-
trole v organe upravljanja. Ctai
se bodo potrošniški sveti osvobo-
dili teh funkcij, kot so na primer
dajanje soglasnosti pri uporabi
fondov gospodarske organizacije,
uporaba investicijskih kreditov,
sprejemanje pravil gospodarske
organizacije itd., bo možna tudi
večja Afirmacija potrošniških sve-
tov kot organov družbene kontro-
le. To je pa v naših pogojih nujno,
če hočemo, da bo trgovina z usi>e-
hom ustvarila naloge, ki stoje pred
njo — to je predvsem bol,^, hi-
tre^ in cenejša preskrba.
I. St.
Pred 40. leti
ZNAMENITI DNEVI
OKTOBRSKE REVOLUCIJE
15. maja sta pod pritiskom mno-
žic iz začasne vlade v Petrogradtt
morala izstopiti najvidnejša za-
stopnika ruske buržoazije — zu-
nanji minister Milujkov, čigar
nota zaveznikom o nadaljevanj«
vojne je vzbudila viharne demon-
stracije ljudstva, in vojni mini-
ster Gučkov.
O položaju v deželi je priča na-
slednja izrazita brzojavka:
»^Jenisejsk, Sibirija. — Sovjet
delavskih in vojaških odposlancev
je obravnaval brzojavko ministra
Lvova, s katero je bil imenovao
Krutovski za komisarja Jenisej-
ske gubernije ... Protestiramo
proti namenu, da se zopet uvede
uradništvo. Izjavljamo, prvič, da
ne bomo pustili uradnikom pove-
ljevati nad nami, drugič, da iz-
gnane vaške načelnike ne sprej-
memo nazaj, tretjič, da priznava-
mo samo komiteje, ki jih je v Je*
nisejskem okraju ustvarilo sam«
ljudstvo in četrtič, da je pot urad-
nikom k poveljevanju mogoča sa-
mo čez naša trupla.-«
Amater med poklicnimi
Kolege, vidite, tudi on ee ukvarja
/ jedrsko fiziko, toda le kot ama*«''
IT. uaja — 18
3
STRAN
Socialistični odnosi in bo] za nappedeli limetijstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
za napredek kmetijstva v posa-
Zeziiih krajih.
Tako je o simortizaciji kmetijskih
, Q,jev govorilo več ljudi. Bili so mne-
. ^ bi bilo treba priznati ugodnosti
'^mortizacije za vse kmetijske stroje in
e samo za traktorje. Nekateri so me-
'^jli da bi bilo treba zadrugam končno
'^reskfbeti uporabnejže stroje, ki bodo
Llj izkoriščeni ter se enkrat odreči
„eplanskemu kupovanju najrazličnejših
vrst strojev. Predvsem pa so biLi enotni
niišiljenju, da je treiba stroSke strojnih
idsekov znižati, da bodo kmetom do-
jtopnejši. To pa je mogoče urediti tako,
da stroji ne bodo »žrli« denarnih sred-
gtev, ko ne bodo v uporaibi. Veliko dele-
gatov pa je govorilo o tem, da je treba
^jnetijsko tehniko čim bolj približati
proizvajalcem, predvsem mladim lju-
dem, ki do tega čutijo veselje.
Tudi proti birokratskim ix>stopkom se
je dvignilo precej glasov. Delegat iz Pol-
zele je vzbudil precej smeha, ko je po-
vedal, da okrajna gradbena komisija
razpravlja še vedno o tem, kakšni naj
]j[ bili stebri pri njihovi sušilnici. Do-
voljenja za gradnjo še vedno nimajo,
sušilnica pa je lani posušila že ves hmelj
2 njihovega področja. Kritiziral je, da
nismo iprapravljeni na elementarne ne-
sreče, kot je bil sneg pred dnevi. Vedno
zvonimo po toči. Morali bi biti priprav-
ljeni na take primere, pa če se potem
uresničijo ali ne.
■Tudi drugi so se strinjali, da je preveč
ozkosti v poslovanju in da administra-
cija v zadrugab zaihteva preveč ljudi.
Delegati so razpravljali tudi o potreba
razširitve kreditnih odsekov, o tem da
je treba povečati napore za uveljavitev
nekaterih panog kot je čebelarstvo in
podobno. Trgovina tudi ni vedno na te-
kočem. Prodajalci v kmetijskih trgovi-
nah bi morali bolje poznati artiMe, ki
jih prodajajo.
Prav je, da so tokrat veliiko govorili
o mladini. Delegati so ugotavljali, da
niorajo zadruge aktivom mladih zadruž-
nikov nuditi več pomoči, skrbeti za po-
tek in razvoj kmetijsko nadaljevalnih
šol, raznih tečajev in podobnega. Dele-
gat, ki je predlagal, da bi kmečko mla-
dino čim prej vključili v te šole, in ne
šele po 18. letu starosti, je imel v mislih
željo, da bi kmečka mladina začela ži-
veti z zemljo in bi raje ostala v kmetij-
stvu. Delegati so menili, da mora za so-
dobno kmetijsko proizvodnjo biti pro-
izvajalec primemo razgledan in podko-
van. Strinjali so se, da bo v bodoče lahko
prevzel posestvo samo tak človek, ki bo
kmetijski panogi dorastel v teoretskem
m praktičnem smislu.
Nedavna elementarna nesreča je po-
vzročila, da so veliko govorili tudi o
preventivni silužbi, ki naj bi bila v ibo-
doče organizirana in bi skrbela za pri-
pravljenost podeželja na take prirodne
nesreče.
V razpravi so delegati govorili tudi
o potrebi večje dejavnosti gozdarskih
odesekov, o obnovi pašnikov, o potrebi
sodelovanja pri izvajanju zakona o za-
ščiti zemljišč, o tekmovanju v kmetij-
stvu, ki ga je nesreča pred dnevi precej
prizadela. Nekateri so bili mnenja, da
so »norme« v tekmovanju postavljene
previsoko, da bi bilo treiba počasneje,
toda vztrajno dvigati proizvodnost itd.
Nekateri so izražali bojazen, da uvajanje
plEintažnihi nasadov in podobno lahko
pripelje do iproblema, kam s pridelki?
Na ta vprašanja so vodilni funkcionarji
odgovorili zelo jasno.
Tov. Simonič je najprej obrazložil po-
membnost resolucije o kmetijstvu, ki
jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina.
V njej je nakazal smer nadaljnjega raz-
voja našega kmetijstva, ko po tolikih
letih, zaradi važnejših nalog po osvobo-
ditvi, stopa sedaj v ospredje. Izrazil je
močno zadovoljstvo, da je akcija, ki jo
naše zadružništvo oib podpori celotne
družbe vodi zadnje mesece, med kmeti
naletela na veliko razumevanje. Nave-
del je primere, da so se še pred nekaj
leti naj/bolj zaostali kraji uvrstili med
pobornike naprednega 'lanetovanja.
Tov. Sinaonič je poudaril, da smo z
akcijo šele na začetku. UsE>ehi so vidni
in veliki, toda vztrajati je treba, da bo
vsako našo vas zajel val socialističnih
odnosov in boja za napredek kmetijstva.
Okoli 50% naših kmetov je še izven za-
drug. Te je treba vključiti. To pa 'bomo
najlaže storili, če bodo naše zadruge
dvignile proizvodnost, če bodo skrbele
tudi za to, da bodo kmetijski proizvodi
tudi dobro in v celoti prodani, če bodo
nudile lažje in immejše delo na pode-
želju.
Odgovoru je tudi, da je cilj tekmo-
vanja v kmetijstvu hitra preobrazba
proizvodnje. V petih letih se moramo
osvoboditi uvoza in po možnosti pride-
lati toliko, da bomo postali izvozniki, za
kar imamo vse pogoje in dovolj tržišča.
V jugoslovanskem m_erilu bo letos in bo-
doča leta za napredek kmetijstva druž-
ba prispevala od 50 do 60 milijard di-
narjev. To pa je toliko, kot je dajala
zadnja leta za industrijsko izgradnjo.
Tov. Simonič je podkrepil željo nav-
zočih, da poslovne zveze v bodoče še
bolj skrbijo za to, da uravnovesijo svojo
prodajno dejavnost z napori proizvajal-
cev pri dviganju proizvodnje. Kot ima
danes hmeljarstvo zagotovljen trg, tako
naj ga dobi v bodoče sleherna panoga
v kmetijstvu.
Nadalje je govoril tudi o ciljih socia-
lizacije naše vasi. Nihče nima namena
podružabiti zemljo. Družbi bodo pripa-
dala napredna proizvajalna sredstva, le-
ta bodo na razpolago vsakomur, ki se
želi povzpeti med boljše proizvajalce in
doseči življenjsko raven.
Na koncu je govoril še o potrebi vzgo-
je kadrov, ki bodo sposobni slediti vse
večjim zahtevam sodobnega kmetova-
nja. Ekiino solidno znanje našega kme-
tovalca in njegov odnos do dnižbe, nje-
gova socialistična zavest, so temelji pra-
vega napredka kmetijstva pri nas. Za
vse to pa je danes dovolj xx>gojev in k
sreči tudi dovolj pripravljenosti ter ra-
zumevanja velike večine našega kmeč-
kega prebivalstva, je tov. Simonič za-
ključil svoj govor.
Zvozljana bukev . • •
Pred graščino 2ovnek raste posebne vrste bukev, katere ime bi morali pove-
dati botaniki. Bukev je med najbolj velikimi drevesi te vrste pri nas. Značiln«
za to drevo je, da ima skoraj do konca enako debele veje izredne debelosti u
katerih rastejo manjše, kot pri vrbi žalujki podobne kite vejevja. Izrastki vej
izgledajo kot debeli vozli. Bukev, ko ozeleni, izgleda kot izredno gosta kupola,
ki pokriva deblo in notranje veje čisto do tal. Skratka, v poletnih dneh nudi
tako senco, kot nobeno drugo drevo.
Pereči problemi šolstva v konjiški občini
Posebna komisija pri občinskem sve-
tu za šolstvo konjiške občine je pred
kratkim proučila stanje šolstva v smi-
slu načel, ki jih predvideva šolska re-
forma. Ugotovitve, ki jih je podala,
dokaj nazorno prikazujejo, kakšno je
stanje po šolah glede prostorov, učnih
pripomočkov, učencev in prosvetnega
kadra. V občini je sedaj 14 osnovnih
šol, 4 kmetij sko-gospodarske šole, ena
nižja gimnazija in vajenska šola. V
vseh osnovnih šolah je preko 2900 šolo-
obveznih učencev. 2e sedaj znane šte-
vilke za nekaj let naprej pa kažejo, da
bo za prvi razred vsako leto več novih
učencev. Posebej prihaja to do izraza
v večjih krajih občine kot n. pr. Ko-
njice, Zreče, Loče in deloma Vitanje.
Z nadaljnjim razvojem industrije v teh
krajih ter ostalih dejavnosti pa bodo te
številke še bolj narastle. Ta,ko ima
n. pr. konjiška osnovna šola že sedaj v
osmih učilnicah kar 12 oddelkov, ki so
izredno številčni (nad 40 otrok), poleg
tega pa je tu še vajenska šola s tremi
oddelki in 62 učenci. Prostori so tako
celodnevno zasedeni, že v bližnjih letih
pa bo en, in kasneje celo več oddelkov,
ob dveh izmenah ostal brez strehe.
Podobno stanje je tudi v nižji gim-
naziji v Konjicah, ki ima v šestih učil-
nicah z 10 oddelki 356 učencev, zraven
pa še KGS z 62 tečajniki v dveh od-
delkih. Tudi ta je celodnevno zasedena.
Takšna kot je sedaj, je nujno potrebna
notranje preureditve. Zaradi slabih
oken in vrat potrebuje vsako zimo več
drv, toda razredi so kljub temu mrzli,
saj vsa toplota uhaja skozi okna, ki se
skoraj ne dajo zapreti.
Podobno stanje je v Zrečah. Najtežji
pa je problem v šoli na Stranicah, kjer
poučujejo že sedaj v treh izmenah. Tu
sta na razpolago dve učilnici, skupaj
pa je 5 oddelkov z nad 140 učenci. Njen
okoliš je dokaj obsežen, saj je raztre-
sen do 7 km. Približno enako je stanje
tudi v nekaterih pohorskih šolah, saj
ima 28 učencev v šoli Rakovec na Po-
horju nad 6 km do šole.
Spričo tega je komisija predlagala,
naj bi se med prvimi zgradila nova
šola v Rakovcu ter adaptirala na Stra-
nicah. 2e v prihodnjih letih pa bo tre-
ba zgraditi nove šole v Slov. Konjicah
in Zrečah ter v Ločah. Misliti pa bo
treba tudi na gradnjo internata v Ko-
njicah za oddaljene otroke.
Raznovrstno delo Kajuhovega jpionirskega
odreda
Pionirski odred na celjski i. gimna-
ziji, ki je številčno zelo močan — 845
vključenih pionirjev — prednjači pred
ostalimi pi6nirskimi odredi v Celju
predvsem po dobri organizaciji dela
in mnogih uspešnih mladinskih akci-
jah. V sklopu letošnjih pomladanskih
akcij so te dni organizirali zelo uspelo
veselo jurjevanje pri Petričku. Pro-
gram je vseboval množičen nastop pio-
nirskega pevskega zbora, ki ga vodi
prof. Kores (zbor se bo 12. t. m. ude-
ležil tudi pevskega festivala v Ljub-
ljani) ter pester spored dramskega krož-
ka, ki ga vodi prof. Mačkova. Najza-
bavnejša točka sporeda pa je bil na-
stop Zelenega Jurija, ki je simbolično
zažgal Zimo, ki so jo pionirji pripra-
vili že prejšnji'dan. Veliko veselje je
pionirjem pripravilo tudi tekmovanje
s papirnatimi zmaji in »tek v vrečah«.
Mladi zmagovalci so prejeli tudi na-
grade (čokolado).
Pionirski odred I. gimnazije se zla-
sti odlikuje po dobro organiziranih
pionirskih krožkih, med katerimi go-
tovo zavzemata prvo mesto (to je pred
kratkim priznala tudi Ljubljana) pri-
rodopisni ter kemijski krožek. Vodita
ga požrtvovalna profesorja tov. Pre-
skar in Modic. Kot zanimivo in korist-
no novost so na I. gimnaziji letošnje
leto osnovali tudi prirodopasno pionir-
sko univerzo, kjer .pionirji vsake 3 ted-
ne s pomočjo svojih profesorjev, pa tudi
mladincev, pripravijo zanimive refe-
rate iz prirodopisja. Te dni bo vodstvo
prirodopisnega krožka organiziralo za
mlade pionirje tudi obisk v vrtnariji
Medlog, da se bo mladina seznanila
tudi s praktičnim deloni v vrtu. Priro-
dopisni pionirski krožek v Celju so na
nedavnem ocenjevanju dela pionirskih
krožkov v Ljubljani ocenili kot naj-
boljši v Sloveniji in ga stavili osta-
lim pionirskim odredom za zgled.
Seveda so v Kajuhovem pionirskem
odredu na I. gimnaziji zelo delavni tudi
drugi krožki, o čemer nas bo prepri-
čala skorajšnja razstava najrazličnejših
izvenšolskih del ob zaključku šolskega
leta. Zato bomo o tem delu še govorili.
Umrl Je dr. Juro Hrašov^ee -
najstairejši Celjan
V nedeljo dopoldne je na pragu svoje
stoletnice nenadoma preminili dr. Juro
Hrašovec, odvetnik v pokoju, velik na-
rodnjak in v takratnem nemškutarskem
Celju prvi in najvztrajnejši borec za
slovenski jezik in šolstvo. Ko smo ga
komaj pred nekaj meseci obiskali in mu
v imenu celjske javnosti želeli, da bi ga
prihodnje leto pozdravili kot prvega
celjskega stoletnika, še ni kazal nika-
kršnih znakov, da nam tega veselja ne
bi hotel napraviti. Nikoli v življenju ni
bil resno bolan, to pot pa častitljiva sta-
rost kljub žilavi naturi ni mogla kljubo-
vati težki pljučnici, vendar se je prav
za prav še stoje spoprijel s smrtjo. Kdo
bi si mislil, da so že davno pred njim
legli pod rušo tisti agenti državnega za-
varovalnega zavoda, ki so mu pred mno-
gimi leti odrekli zavarovanje, češ, da
zgleda prešibak in da ne bo dolgo živel.
Ravno tako je preživel vse svoje sošolce
in je pred dvema letoma praznoval
osemdesetletnico mature — sam.
Dr. Juiro Hrašovec se je rodil 6. ju-
lija leta 1858 v Sisku. Gimnazijo je štu-
diral v Celovcu in Solnogradu, pravne
študije pa v Grazu in na Dunaju. Kot
vseskozi odličen študent je s komaj 23
ieti že promoviral za doktorja prava,
istočasno pa odslužil tudi vojaščino.
Kot koncipient je dr. Hrašovec 4 leta
služboval pri odvetniku dr. Valentinu
'^arniku, deželnemu poslancu in sloven-
skemu pisatelju v Ljubljani. Leta 1886
Pa je odprl lastno odvetniško pisarno v
Slovenj gradcu. Tu je začel prvič javno
^€;lovati v kulturnem in p>olitičnem živ-
ljenju. Ze v prvem letu bivanja v tem
■^rsju ga najdemo med članstvom okraj-
^^ga zastopa ter v okrajnem šolskem
^vetu. Kot zaveden Slovenec je zastavil
^se svoje mlade sile v borbo za uveljav-
ljanje slovenskega jezika. Nešteto ne-
^šečnosji je bilo treba premagovati, saj
j® bil slovenjegraški srez v tistih časiih v
Narodnem pogledu znan kot eden med
l^jslabšimi. Tudi v Celju, kamor se je
^^ta 1889 za stalno naselil, je bdlo vsesko-
zi čutiti njegovo napredno delovanje,
bolnih 28 let je deloval v okrajnem šol-
skem svetu za celjsko okolico. Njegovo
Prizadevanje je bilo zlasti uspešno v
p'rbi za slovenske šole. Po neštetih in-
tervencijah dr. Jura Hrašovca ter po
?strih borbah v državnem zboru je kon-
^^o Celje zbojevalo vsaj nižje gimnazij-
ce razrede s slovenskim lačnim jezi-
Takratnim oblastnikom pa kajpak
•^i bUo všeč, da bi se slovenska gimna-
zija nahajala v mestu ter so neobvezno
obljubljali celo popolno slovensko gim-
nazijo, če se le-ta preseli na periferijo.
Zavedni Slovenci, z dr. Jurom Hrašov-
cem na čelu, pa se niso hoteli vdati in so
vztrajali pri tem, da Slovencem pripada
slovenska gimnazija v mestu samem.
Dr. Hrašovec je v tej zahtevi vodil de-
putacijo k ministrskemu predsednliku
na Dunaj — in komaj, komaj so uspeli,
da so do prevrata obdržali slovenske
gimnazijske razrede, ki so 'bdli tesno na
tem, da se ukinejo.
Pokojni dr. Juro Hrašovec je nadalje
uspešno sodeloval tudi v borbi za usta-
novitev slovenske kmetijske šole v Šent-
jurju. Vrsto let je predsedoval tudi Celj-
ski E>osojilnica, ki je v tistem času iz-
datno podpirala slovensko dijaštvo, di-
jaške kuhinje, akademska društva, pa
tudi slovenske obrtnike.
K^ko pomembna osebnost je bil po-
kojni dr. Hrašovec v predvojnem času
v Celju, je zgovoren dokaz tudi to, da so
si ga Celjana kar dvakrat za povrstjo iz-
volili za svojega župana (prvič leta 1921,
drugič pa leta 1924) in je bil tako prvi
slovenski župan mesta Celja.
Mnogoštevilni pogrebci in iskrene po-
slovilne besede ob odprtem grobu za-
vednega narodnjaka so pričale, da je bil
dr. Juro Hrašovec zaradi mnogih zaslug
med ljudstvom izredno priljubljen in
spoštovan.
V Gomiem Gradu
so odkrili spomenik
žrtvam fašizma
Ko je leta 1944 s pomočjo domačih
izdajalcev uspelo okupatorju vdreti v
osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino, so
se na tem področju odigravale grozotne
tragedije. V Gornjem gradu je okupator
neusmiljeno preganjal prebivalstvo in
jih moril.
Okrog 15 lepo okrašenih grobov je da-
nes priča vsem tem dogodkom. Osnovna
organizacija ZVVI Gornji grad je na
tem mestu izstavila lep spomenik, ki bo
pozne rodove spominjal na strašne dni.
Preteklo nedeljo je bilo slavnostno od-
kritje tega spomenika in žalna sveča-
nost, katere se je udeležilo preko 1000
prebivalcev iz vse Gornje Savinjske do-
line.
F. Š.
Obeta se plodna letina, veliko
dežja in malo lepega vremena
Na najvišjem nadstropju poslopja
ulici Miloša Velikega v Beogradu se na-
haja zvezni hidrometeorološki zavod,
od koder vsak dan pošiljajo prognoze za
vso Jugoslavijo.
Tu, v mali sobici, zatrpan z grafikoni
in poročali, dela profesor Ante Obuljen,
katerega vremenske progmoze iz dneva
v dan spremljamo, katerega večkrat po-
slušamo, včasih mu dajemo priznanje,
včasih pa mu prigovarjamo.
Za ohlajenje v severno zahodnih po-
krajinah države pravi, da je ta p>ojav
kratkotrajen in da se več ali manj po-
navlja vsakih 10 do 14 let, kar je odvisno
od sončne aktivnosti, M je ravno letos
najmočnejša.
Ze po nekaj dneh se je začelo jasniti
in temperatura se je občutno dvignila.
Obilna deževja v vsej državi pa bodo
ugodno vplivala na žitarice, ki gredo
prav sedaj v klasje. Vsi ozimni posevki
zelo dobro izgledajo. Pšenica v Vojvo-
dini je zrasla povprečno okoli 50 cm.
Setev jarih žit je pravočasno končana,
koruza in repa sta že vzklili, medtem ko
sadno drevje v vseh krajih dobro kaže.
Kot predvideva profesor Obuljen, bo
ves maj in jimij padlo dokaj dežja. Pa
tudi preko vsega poletja, pravi on, bo
dobra razdelitev padavin v žitorodnih
predelih ugodno vplivala na vse kmetij-
ske kulture, zlasti pa na koruzo. Poleg
Vojvodine predvidevajo največja dežev-
ja v Posavju, Slavoniji in severnem Po-
moravju. najmanj pa na srednjem in
južnem Primorju.
v Z eno besedo, profesor Obuljen priča-
kuje dobro in plodno letino z veliko dež-
ja in malo lepega vremena. On predvi-
deva, da bo celo jesen deževna. Zlasti b«
deževna p>ozna jesen, kar opozarja na
pravočasno preskiibo z gorivom, pravo-
časen zaključek žetve, spravljanje pri-
delkov in setve ter na pospešitev grad-
bene dejavnosti in zaščito zlasti cest-
nega prometa.
ProofesoT Obuljen predvideva obdob-
je lepega vremena za vso državo v drugi
polovici avgusta in prvi polovici sep>-
tembra, ko bo tudi v vsem Primorju naj-
lepše vreme za koriščenje letnih dopu-
stov. S. S.
POHITIMO V DOBROVLJE
Dob rovi je so postale zaradi junaškik
dogodkov v narodno osvobodilni vojni
zgodovinska tla. Razen tega ima ta kraj
tako lepo lego, da bo prej ali slej
postal tudi izredno važna turistična in
zdravstvena postojanka. Zato namera-
vajo planinci zgraditi na Dobrovljah
planinski dom. Odbornik Planinskega
društva v Celju, tov. Kegu, je v aprilu
s pomočjo dveh sodelavcev markiral pot,
ki poteka iz Braslovč do nove Partizan-
ske ceste. Od tod dalje je markirana p>ot
po gozdovih in dobroveljskih planinah
vse do Crete.
Ker je pot markirana, je pričakovati,
da se bodo planinci in ljubitelji prirode
v večjem številu podali na izlet v Do-
brovlje. Dr. M.
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam
v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in druž-
benega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz
politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih,
o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi
o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih,
pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana,
Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer
najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite
na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja.
Ob robu platen celjskih slikarjev
Letošnja razstava celjskih slikarjev
je dovolj obsežna, da moremo ugotav-
ljati, kako se razvija ta panoga celjske-
ga kulturnega življenja, kje kaže ten-
dence napredka in kje značilno zaosta-
janje. Seveda ne bomo tega napredka
odnosno stanja mogli premeriti s slo-
venskimi merili, ampak se bomo odgo-
varjajoč celjskim razmeram omejili
predvsem na osebni razvoj posameznih
razstavi j alcev, katerih vsota nam bo še-
le pokazala podobo trenutnega umet-
nostnega stanja v Celju. V Celju nam-
reč ne moremo govoriti o slikarski sku-
pini z določenimi umetnostnimi cilji, za-
to tudi ne moremo obravnavati razstav-
Ijalce kot celoto, ampak moramo poro-
čila o njihovem delu vedno znova raz-
biti na ocene posameznikov v njihovem
trenutnem razvojnem stanju. Tako do-
bimo sicer dovolj pisano panoramo po-
sameznih likovnih pojavov, ne moremo
pa postaviti obsežnejših zaključkov, v
katerih bi se zrcalili posamezniki v pra-
vilnejšem razmerju med seboj in se tako
tudi stvarneje ocenili v njihovi pravi
umetnostni vrednosti.
Toda pustimo razglabljanja ob strani
in raje stopimo v malo unionsko dvo-
rano ter si oglejmo, kaj nam letošnja
majska razstava nudi. Najprej ugotovi-
mo, da aranžma ni prida. Zopet gneča,
vsak hoče pokazati čimveč — na škodo
samega sebe. Slike vise kot fotografije
v izložbi, vse pretesno in celo ena nad
drugo. To je tiha borba za prostor, v
kateri ni zmagovalca, ker vsi izgube na
vizuelnem efektu. Naj mi bo dovoljena
aplikacija Goethejevih besed tudi na le-
tošnjo razstavo: v pametni omejitvi leži
največje mojstrstvo! Tega reka verjet-
no aranžer j i razstave ne poznajo dovolj
dobro!
Dovolj kritiziranja! Preidimo k oceni-
tvi posameznih razstavi j alcev. Deržek
Avgust je na področju barvne in navad-
ne jedkanice dosegel ono stopnjo teh-
nične dovršenosti, ko se začenja zahte-
vati poglobljenega izraza. To je oni
>>zvočni zid«, katerega bo moral Deržek
sedaj prebiti, če bo hotel v svojem raz-
voju naprej. Ce ne se bo začel ponav-
ljati! Njegova grafika je za sedaj des-
kriptivna in lirično razpoloženjska,
manjka ji pa onega umetnostnega je-
dra, ki zajame celoto likovnega izraza,
ga prežme in mu daje sugestivno moč
razodetja. Ce zasledujemo dosedanji
Deržekov razvoj, dobimo vero, da bo
Deržek organsko prerastel tudi to ovi-
ro, če se bo le dovolj poglobil v sebe in
v svoje delo.
Lovrenčič Avgust je mojster grafič-
nega izraza. Njegov lesorez »Silhueta<^
je kompizicija linij, ki lirično obtekajo
ploskve, v katerih sozvočju je toliko
ubranosti, kot v nobenem drugem delu
na razstavi. Njegove linije imajo vsebi-
no, ki sicer ni verističnega, je pa emo-
cionalnega značaja. »Naplavine«, ki mo-
tivično nekoliko spominjajo na Riko
Debenjaka, so likovna podoba pomemb-
nih misli o minljivosti, ki so skoraj sim-
bolično zajete v razkrojenih formah vid-
nega sveta. »Vaški vodnjak« je delan v
tehniki vele linije, ki konstruktivno
gradi podobo vaškega življeja.
Maček Anja. Njeni akvareli učinku-
jejo nemirno, manjka jim one tonske
ubranosti in barvnih prelivov, ki spre-
minjajo slikanje z vodnimi barvami v
pravi akvarel, ker so imanenten izraz
njegove tehnike.
IVIljačevi risbi »Plaža« in »Na cilju«
sta žurnalistično-kritični karikaturi
vsakdanjega življenja, kateremu odvze-
mata masko kulture in konvencionalno-
sti ter ga kažeta v brutalni igri strasti
in pohlepa.
Okorn Terezija. Njena olja so barvno
medla. Nekoliko več poguma pri doka-
zanem smislu za barvno delikateso ji bo
hitro pomagalo naprej.
Podjed Vinko je postal celjski »Ko-
želj«. Njegove planine so atraktiven me-
tier, so pa preveč šablonizirane na enot-
no tonsko skalo in bodo zato sčasoma
začele dolgočasiti, če ne .bo Podjed pre-
šel tudi na barvni študij tega hvaležne-
ga slikarskega področja. Torej nevarnost
manire!
Pristovšek Vera se zopet uveljavlja
kot portrettistka. »Tržačanka« je dober
primer reprezentančnega .portreta, kjer
je upodobljena iztrgana iz življenjskega
koneksa in postavljena pred nevtralno,
toda barvno pomembno ozadje, ki ji da-
je čar vzvišene akuratese. Kobaltno
ozadje ki navzgor svetli, šanžirajoča
modra obleka posuta z zlatimi posutki
ter ugašeno rdeče ogrinjalo v desnici
tvorijo dovolj razgiban barvni okvir za
portret nekoliko zadržane, mediteransko
izrazito oblikovane damske glave, ki s
svv.jim toplim pogledom ravnovesi bar-
vno gradnjo slike. Dobro delo so tudi
»Forsitilje« katerih barvni kontrast to-
plo-hladno je v pravilnem ravnovesju,
na čemer n. pr. »Pomladansko cvetje«
gubi, ker je preveč toplo. Ostala dela so
držana v povprečju, gotovo pa je nedo-
gnana »Soča pod izvirom«.
Ščuka Cvetko je razstavil vrsto akva-
relov, ki so daleč pomembnejši kot obe
oljni tihožitji. Gotovo je najtx)ljši akva-
rel na razstavi njegovo »Dvorišče«, v
katerem je ujeta v osvobajajoče sintezo
materialna signifikanca, sončna luč in
tišina starega samostanskega dvorišča.
Posrečeni so tudi majhni akvareli iz na-
šega primorja. V njih čutiš širino morja
in mehkobo ozračja. Akvareli iz celjske
okolice so dobri, so pa mogoče nekoliko
preveč deskriptivni, barvno diferenci-
rani na opazovane detajle in zato pre-
malo celotnostni in mogoče širokopotez-
ni.
Akad. slikar Da.inka Lojenčak-Pavleitič:
STARI GOSLAČ (olje)
V tem oziru je storila korak naprej
Ščuka Ljubica. V njena dela je padla
intenzivna sončna luč, v kateri so se za-
čeli detajli topiti. Zato so njeni akvareli
podani v širjih barvnih ploskvah, ki se
ne prepletajo več tol:.ko med seboj, kar
kaže na večjo sproščenost in na postop-
no osvojitev onega, kar imenujemo v
olju al prima. Zeleno je samo, da se
mlada akvarelistka razvije v tem prav-
cu naprej in polagoma osvoji ono široko
prelivajočo se barvno tehniko, ki odli-
kuje vse prave akvareliste.
Steinfelser Marjeta se je to pot pred-
stavila z vrsto lesorezov, katerih odlika
je preprosta toda učinkovita gradnja
motivov, preko katerih je razlit mir
uravnovešenih črno belih ploskev in ti-
piziranih linij.
Žuža Jelica je razstavila dve olji, ki
sta intelektualno poglobljeni, prefinjeno
doživljeni, barvno ubrani in — lahno
odmaknjeni.
Zdolškova akvarela sta premalo doživ-
ljena, da bi mogla pustiti v gledalcu kak
globlji vtis.
Lorenčak Milan je razstavil kolek-
cijo 15 olj, kar je izredno število. Nje-
gova dela kažejo pot v barvni realizem.
Njegova neposrednost doživljanja slikar-
sicega metierja je močna, on se preda
objektu, katerega slika, ter ga poda pre-
gnantno in karakterizirajoče. Lorenčak
je sijajen portretist. Njegove portrete
odlikuje stvarnost, preciznost in diskret-
nost, ki se skrije za plastično signifi-
kanco. Od pokrajinskih slik je posebno
omeniti »Razpadajoči grad« z zanimivo
barvno strategijo, »Celjski motiv« in
»Pomlad v celjski okolici«.
Pavletič-Lorenčak Darinka je razsta-
vila 10 olj in 3 lesoreze. V njenih por-
tretih (otroci!) in pokrajinah tipa za
globljim izrazom, ki je včasih socialno,
drugič psihološko p>odčrtan. Njena dela
imajo v sebi mnogo otožnega, čustveno
trpkega, kar najde izraza v karakteri-
zirajoče ekspresivnih, deformiranih for-
mah in včasih v očitnem barvnem eks-
pres'onizmu. Vsa njena dela so problem-
sko zajeta in zato privlačna in zanimi-
\a. Njeni Tki postajajo včasih kar ima-
ginarni, ali pa se zreducirajo na tekton-
ske praoblike, ki so nasičene s premiš-
Ijujočo samotnostjo. Isto velja za nje-
no grafiko n. pr. »Prebujenje« ali »Izpo-
ved«, ki so vse motivno dvignjene v
sfero potenciranoga vsebinskega izraza.
Na razstavi pogrešamo kaka kiparska
dela, ki bi obsežno razstavo tehnično po-
živila.
C. J.
Mladi pevci IL gimnazije so
peli oh 10. obletnici
V sredo je v dvorani Narodnega doma
priredil Mladinski zbor II. gimnazije, ki
deluje kot sekcija 2PD »France Preše-
ren«, jubilejni koncert za 10. obletnico
svojega obstoja. Zbor vodi že od usta-
novitve tov. Jurče Vreze.
Spored, ki je obsegal 20 pesmi, je bil
razdeljen v tri dele. Prvi del je obsegal
narodne pesmi jugoslovanskih narodov,
drugi del umetne pesmi iz predvojne
dobe, tretji pa pesmi med- in povojne
dobe.
Zbor šteje okrog 80 pevcev. Za svoj
nastop je bil temeljito pripravljen). Do-
kaj zahteven program je izvajal lahkot-
no in prepričljivo. Svojo glavno moč ima
v zvonkih sopranih, ki so pokazali lepo
stopnjo muzikalnosti. Sicer pa je zbo?
zvočno homogena celota, ki v sprošče
nem podajanju blesteče zazveni, (l^"
vrin: »Teloh«, P.rnik: »Smrt v Brdihv\'
zato sta tudi sprožili spontan aplavz p^,'
slušalcev in so ju morali ponavljati. Pj,.
ostalih pesmih pa smo tokrat pogrešali
tistega mladostnega poleta in toplin^
ki je lastna ravno mladinskim zborom'
Izgleda, da je bil zbor utrujen od za^
njih prepogostih napornih vajah. To pg
je pri šolskih zborih pogost pojav, kajti
redne vaje za dostojno izvedbo koncerta
ne zadoščajo, izredne pa gredo v škodo
ostalega šolskega dela, zato jih je pevo-
vodja prisiljen forsirati pred samim na-
stopom pač o vsakem prostem času.
Kljub temu je bU to zelo lep večer
za katerega smo lahko pevcem'in pevo-
vodji od srca hvaležni. Darovano cvetje
je to hvaležnost dokazovalo.
Ko bi se kulturni Celjani zavedali, ko-
liko truda je vloženega v pripravah za
tak koncert, kako velikega pomena je
tako kulturno delo za doraščajočo mla-
dino, bi v dvorani ne zevale praznine.
Mladino prav radi grajamo, njenega po-
zitivnega dela pa mnogokrat ne vidimo.
Ali ga morda nočemo videti?        f. b'
25-letnica kulturnega društva
v Kompolah
Kulturno prosvetno društvo v Kom-
polah, kateremu so vaščani dali Po osvo-
boditvi ime po padli sekretarski SKOJ
tovarišici Cvetki Jerinovi, bo letos praz-
novajo 25-letnico obstoja. Obletnica bo
s;cer šele v jeseni, vendar se na njo že
sedaj pridno pripravljajo in želijo, da jo
kar najlepše proslavijo. Ob tej priliki
bodo imeli več prireditev in izdali
ki-oniko društva. Društvo je razen dob-
rih prosvetnih delavcev dalo tudi večje
število dobrih in aktivnih borcev NOV.
Društvo šteje 56 aktivnih članov. Od
tega je 25 mladincev in mladink in 21
delavcev iz Železarne Store, ostali pa
so kmetje in učiteljstvo. V svojem se-
stavu imajo dramsiko sekcijo, mešani
pevski zbor, folklorno skupino in recita-
cijski krožek.
Pred kratkim je dramska sekcija na-
študirala in uprizorila Alda de Benedet-
tijaa veseloiggro v treh dejanjih »Dva
ducata rdečJh vrtnic«. V igri so sodelo-
vali štirje igralci-mladinci. Ker nimajo
stalnega režiserja, so se igre sami nauči-
li, pridno pa j,:m je pomagal tudi upra-
vitelj tamkajšnje osnovne šole. S to igro
so gostovali v Ponikvi, Trnovi j ah in
drugod, dvakrat pa so jo uprizorili doma
v Kompolah. Vsepovsod so bili deležn/.
velike udeležbe in priznanja.
30 let v pedagoškem poklicu
Potočnik Antonija, učiteljica v Pre-
boldu obhaja 30-letnico učiteljskega po-
klica. Zibelka ji je tekla v Motniku. Kot
hči kmečkih staršev se je odločila da
postane dobra učiteljica. In ko je kon-
čala učiteljišče, jo je vleklo še naprej.
Postala je predmetna učiteljica, defek-
tolog.
Nam, mlajšim, danes pripoveduje, ka-
ko trdo je bilo delo naprednih učiteljev
v stari Jugoslaviji. Bila je med nj-imi.
Svojih idej ni nikoli prikrivala. Zato jo
je poiskal nemški okupator že kar prve
dni po zlomu. Toda Tončka je žilavega
in upornega življenja. Prestala je pre-
gnanstvo in že kar maja 1945 zopet sto-
pila v šolo. In v povojnih letih jo nisi
našel le v šoli, aktivno je sodelovala v
vseh množičnih organizacijah. Mlajšim
tovarišem, ki so prihajali na šolo, jim
je rada iskreno pomagala. Bila je vedno
in je še danes res prava pedagoškai ma-
mica.
Trideset let neumornega dela, tride-
set let pedagoške ljubezni, metodičnili
in didaktičnih poti, psihološkega premo-
trivanja otrok. Toda še vedno je čila in
vedra, še vedno se vrti v pisanem vrve-
žu otrok, otrok v prvem razredu osnov-
ne šole, ki gledajo na svet in življenje.
»Prešeren« slavi...
Poročali smo že, da doživlja letos že-
lezničarsko PD »France Prešeren« de-
setletnico svojega obstoja in mnogostra-
negii delovanja. Društvena mnogostra-
nost odseva tudi iz proslavljanja njego-
vegci delovnega iubileja: vsak društveni
odsek ga bo najprej proslavil sam, šele
tem posameznim proslavam, ki vsaka
zase pomenijo prikaz v jubilejnem letu
opravljenega dela, bo sledila sklepna
prireditev.
V naslednjem navajamo spored »Pre-
šernovih« jubilejnih prireditev:
8. maja je bil nadvse uspeli koncert
»Prešernovega« mladinskega zbora II.
g.'mnazije, ki je želeti, da bi ga mladi
pevci ponovili še drugod;
zadnjo nedeljo, 12. maja so Prešernovi
likovniki odprli razstavo, ki bo — sodeč
po obisku prvega dne — privabila še
mnogo ljubiteljev slikarske umetnosti;
v soboto pa ibo imel koncert tambu-
raški orkester in harmonikarski ^bor;
25. maja bo koncert društvenega me-
šanega pevskega zbora;
naslednjega dne, 26. maja, bo imela
koncert godba na pihala;
5. junija bo javna produkcija gojencev
društvene giasibene šole;
8. junija pa za sklep — prireditev s so-
delovanjem vseh društveniih odsekov.
„Kovačev študent"
v Štorah
Pred kratkim je moški ipevski zbor
DPD »Svoboda« iz Štor priredil v veliki
dvorani doma kulture veseloigro »Ko-
vačev študent«. Nastopalo je sedem
igralcev. Scene za igro je pripravil re-
žiser tov. France Legvart, petje pa je
vodil in priredil pevovodja tov. Avgust
Ulaga. Dvorana, kjer je bila predstava,
je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Gledalci so bili z igro nadvse zadovoljni.
Zbor, ki je priredil to igro, šteje tre-
nutno 20 pevcev, vsi pa so iz Železarne
Store. S to igro bodo gostovali še v St.
Vidu ipri Grobelnem in drugod.
»GRAFIKA — PLASTIKA 1957«
V CELJU
Otvoritev razstave bo v ponedeljek,
20. t. m. v foyerju Mestnega gledališča.
Zanimivo prireditev je pripravil Jako-
pičev paviljon v Ljubljani z namenom,
da si dela naših najizrazitejših mojstrov
grafike (Debenjak, Mihelič, Kobe, Kralj,
Sedej, Jakac, Spacal) in nekaterih ki-
parjev (Batič, Z. Kalin, Putrih in Tr-
šar) ogleda čim več ljubiteljev umetno-
sti zlasti onih, ki ne živijo v Ljubljani.
Zato je to »Potujoča galerija«. Za seboj
ima že Slovenj Gradec in Maribor, za
Celjem pa še vrsto mest.
Ogled razstave bo možen vsak dan,
zlasti v zvezi z gledališkimi predsta-
vami, javljenim obiskom pa tudi vsak
dopoldne. M. M.
FILM — PREMIERA V »UNIONU«
Pretekli petek so v celjskem kinoma-
tografu »Union« zavrteli prvič film v d-
nemaskop sistemu. Pred predvajanjem
filma je upravnik podjetja tov. Godler
v krajšem govoru oorisal razvoj filma
in filmske umetnosti, ki je dosegla naj-
bolj razširjeno in najbolj priljubljeno
izpopolnitev v sistemu cinemaskop. Ko*
v Ljubljani, smo tudi v Celju na širo-
kem izbočenem platnu videli izredno do-
ber amerški film »Carmen Jones«. Prva
popoldanska predstava je bila namenje-
na povalbljenim zastopnikom kolektivov,
društev in ustanov.
Film sam je navdušil gledalce, noV
sistem pa je presenetil in zadovoljil sa'
mo tiste, ki niso pričakovali čudeža.
KULTURNO ŽIVLJENJE V ŠMARJ«^
JE PRECEJ RAZGIBANO
Preteklo soboto so v dvorani KtJP
mladi književniki iz Maribora recitiral'
svoje pesmi in črtice. Navzoči so bili 2
izvajanjem zelo zadovolnji in si podob-
nih nastopov še žele.
V nedeljo popoldne pa se je šmarske-
mu občinstvu predstavil Slovenski kvin'
tet iz Ljubljane. Zanimanje in veselja
do glasbe je privabilo v kino dvorano
lepo število ljudi od blizu in daleč.
[ )elavec France ni imel sreče
TA DOGODEK SPADA V CAS, KO SO SODILI ČAROVNICE — NE PA V 20. STOLETJE
Stvar, o kateri nameravam pisati, bo
morda bolj podobna srednjeveški zgod-
bi ali otroški pravljici, čeravno se je
jem kraju gornje Dravinj^ske doline.
Sicer res nekoliko čudno izgleda, ker
gre večji del za uporabo zraka in sonca,
zato pa je tem bolj čudno, da se že danes
načdejo ljudje, k; skušajo zalbraniti nji-
hovo uporabo. Pa začnimo, kakor se je
to zgodilo.
Delavec France se je pred nekaj leti
poročil, kot pač to stori večina ljudi
njegovih let. Prva leta po poroki se je
stiskal ž ženo in enim otrokom, kasneje
pa z dvema, v majhni sobici, ki niti
malo ni odgovarjala družinskemu sta-
novanju. Ni imel nobene shrambe, da o
posebni sobi niti ne govorimo. Prosil je
za drugo stanovanje vsemogoče forume.
Ko mu je žena rodila druigega otroka,
se je slanje še poslabšalo. Štirje ljudje
so stanovali v sobici, ki ne bi bila pri-
merna niti za samca, saj je bila tu svo-
ječasno prodajalna kruhač Po dolgem
moledovanju in urgiranju se mu je kon-
čno le nasmehnila sreča, dobil je drugo
stanovanje, obstoječe iz kuhinje in sobe
ter manjšega hodnika. Seveda je siporo-
čilo 'in odločbo o tem sprejel z veseljem,
kot to more storiti le človek, ki je nekaj
let z malimi otroci preživel v tesnobi,
v sobi brez zračenja. Toda France tudi
tu ni imel sreče.
Stanovanje, v katero se je vselil pred
približno letom in pol, je bilo sicer po
površini še nekam primerno za njegovo
družino, toda soba je tudi tu bila brez
sonca in svežega zraka. Edino okno je
bilo na severno stran na zaprt hodnik.
Ze stranka pred njim se je pritoževala,
da ji zaradi vlage in plesnobe, premajh-
nega zračenja in zatohlosti propada po-
hištvo ter kvari obleka. Tako sObo je
dobil France konec leta 1955.
Zid na južno stran sobe, ki je bila brez
oken, pa je bil ob vrtu h,'še, last zasebne
lastnice. Hiša, v kateri je France dobil
to stanovanje, sipada ped upravo stano-
vanjske skupnosti. Njen upravnik je do-
volil, da se na to stran prestavi okno
iz severne strani. Zidar je okno presta-
vil, s tem pa seveda pot svetlobi, soncu
in svežemu zraku, ki ga je soba tako
pogrešala. Iz prejšnje zatohle je postala
popolnoma drugačna, sonce je posijalo
na njene vlažne zidove v veselje Fran-
ceta in njegove družine, ki je končno
le prišla do zračnega stanovanja. Pri
tem pa se je stvar znova zapletla in
zagrenila veselje Francetove družine.
Lastnici sosednjega vrta nikakor ni
šlo v račun, da si je France prestavil
okno, čeravno jo je«o tem poprej obve-
stil. Letala je od enega do drugega, se-
veda tudi na občino in stanovanjsko
upravo, da se okno zazida. Pri tem oknu
pa seveda ona ne trpi druge škode kot
to, da bo iz njenega vrta uhajalo sonce;,
svetloba in zrak v Francetovo sobo, kar
bo v veliko korist zdravja njegove dru-
žine. Teh osnovnih stvari mu ženska ne
privošči. Ali ni čudno, da more nekdo
v 20. stoletju zabraniti to, kar kvečjemu
lahko spada v pravljice.
Kaj je več vredno: ali zdravje ljudi,
med temi dva otroka, v kratkem pa
France pričakuje še tretjega, ali pa to,
da se okno zopet zadela in tako ugodi
kaprici sosede. Vsaka zdravniška komi-
sija bi prav gotovo sklenila, da je to,
kar je napravil France, edino pravilno.
Lastnici vrta pa s tem še ni bilo dovolj.
Za ta »greh« je pred nedavnim Franceta
celo tožila na sodišču. To bi človek sicer
verjel, če bi se zgodilo v času, ko so
sodili čarovnice, ne pa v 20. stoletju.
Mar ta ženska še vedno misli, da le ona
sama razpolaga s soncem, svetlobo in
zrakom in da teh dobrin ne bi smel
uživati delavec iz tovarne, ki pač nima
svoje hiše, kot jo ima lastnica vrta.
17. MAJA — Štev. 16
5
STRAN
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
Kmetiishe zadruge bodo tekmovale
TEKMOVANJE V KROMPIRJU IN
2ITIH SE JE PRIJAVILO NAJVEČ
SKUPIN
Čeprav je bilo tekmovanje razpisano
pKoliko pozno, se čuti pri kmetijskih
Ldrugah oziroma pri kmetijskih pro-
•zvajalcih veliko zanimanje za tekmova-
nje. Na področju Kmetijsko proizvajal-
poslovne zveze Celje so se do
o() ?>T>" la pr'iavile za tekmovanje vse
Icrrietijske zadruge, razen dveh. Tako je
danes prijavljenih 27 tekmovalnih sku-
p p Tp''nToval5 bodo za vsčjo proizvod-
nost v krompirju, pšenici in živinoreji.
2aradi tega, da je na našem področju
16 kmetijskih zadrug, je število tekmo-
valnh skupn kar zadovoljivo. Največ
so jih prijavile kmetijske zadruge Ka-
lobje. Ponikva pri Grobelnem in Laško.
Kljub temu, da celjsko področje ni iz-
razito žitni proizvodni rajon, se je pri-
javilo za tekmovanje v krompirju in ži-
tih največ skupin. V tekmovanju je za-
jetih 270 ha žit in 120 ha krompirja.
ŽITNI POSEVKI LEPO KAŽEJO
gaj so kmetje uporabljali zadostne koli-
čine umetnih gnojil in sortnega semena,
jja splošno je porabljeno enkrat več
umetnih gnojil, kakor lansko leto. Za-
radi močnega gnojenja se opaža velika
/apleveljenost žit, predvsem z osatom,
kar bi lahko močno znižalo visoke ha
donose. Najceneje in enostavno se re-
šimo plevela v žitih, če ga poškropimo
z herbicidi: Agroxon, Deherban itd. ca.
3—4 litre ali kg na 1 ha. Škropiti mo-
ramo, ko je žito visoko 20—30 cm ob ti-
hem vremenu. Ne smemo škropiti takoj
po dežju, niti pred dežjem, ker bi nam-
reč učinek bil slabši. Ker herbicidi uni-
čujejo vse širokolistne plevele in rastli-
KROMPIRJEVA PLESEN ZMANJŠUJE
PRIDELEK KROMPIRJA
rkc-aj vsako Is'o, če ga ne škropimo
za 40—50%. Ako plesen napade krom-
pir, dokler je še mlad, lahko uniči ce-
loten pridelek. Da bi dosegli visok in
kvalitetni pridelek, se bomo morali bo-
riti proti plesni. Krompir bomo škropili
takoj, ko se opazi bolezen (navadno ju-
nija meseca) z bakrenim apnom 1% Dit-
hanom ali Lirotanom 0,3%. Po 14 dne-
vih moramo škropljenje ponoviti.
Živinoreja je najvažnejša kmetijska
proizvodna panoga na področju celjske
Kmetijsko proizvajalne zveze in v tek-
movanju sodeluje le z 3 skupinami. Re-
lativno malo število tekmovalnih sku-
pin v živinoreji je zaradi tega, ker lah-
ko tekmuje le živina sivorjave, simen-
talske in vzhodnofrizijske pasme. Na
našem področju je v glavnem razširjena
pomurska pasma, v zadnjem času pa se
močno uveljavlja sivorjava. Te pasme
je največ na socialističnih gospodarstvih
in zato bodo v glavnem le ta posestva
tekmovala. V živinoreji bo tekmovala
edino Kmetijska zadruga Celje, ker ima
zadostno število rodovniških krav sivo-
rjave pasme, poleg močno razširjene po-
murske.
KMETOVALCI SO TEKMOVANJE
PRAVILNO RAZUMELI
in so se radi vključili v tekmovalne sku-
pine. Mnenja so namreč, da se je ko-
ristno udeležiti tekmovanja, ker bodo
na ta način dosegli višje hektarske do-
nose, četudi ne bi dosegli povprečnih
donosov, potrebnih za nagrado.
V sadjarstvu kot drugi najvažnejši
proizvodni kmetijski panogi na področ-
ju KPPZ Celje se nagradnega tekmova-
nja kmetijske zadpuge niso mogle ude-
ležiti, ker obnova sadovnjakov ni zajela
10 ha kompleksov, zahtevanih v nagrad-
nem tekmovanju, četudi je v teku ob-
nova več 5 ha kompleksov.
LETOS SE OBETA DOBRA SADNA
LETINA
zato se bo dobro plačevalo le kvalitetno
sadje. Sadjarji se tega dobro zavedajo
in bodo za dosego kvalitete izvajali po-
letno škropljenje, ki ga bodo organizi-
rale kmetijske zadruge. Največjo škodo
glede kvalitete povzroča škrlup (kra-
stavost), zato se bo za poletno škroplje-
nje uporabljalo Dithane ali Lirotan v
0,3% raztopini. Odkupna cena kvalitet-
nemu sadju bi morala biti znatno večja
od cene nekvalitetnega, ker je to edini
stimulans za poletno škropljenje. S tako
odkupno politiko bomo imeli vedno več
kvalitetnega sadja.
Ljudje in ne avtomati
Telefon in telegraf je v našem živ-
ljenju zavzel zelo važno vlogo. Sleher-
ni dan brnijo telefoni in nas obveščajo
o tem ali onem. Telefon nam je postal
tako priročen, da se niti ne zavedamo
njegove prave vrednosti. Se večkrat
pozabljamo na ljudi v centralah in nji-
hovo naporno delo. Za nas je stvar
enostavna: Pokličemo oddelek za med-
krajevne pogovore, zahtevamo Ljub-
ljano aii Jesenice in čakamo telefon-
ski poziv. Mnogokrat se neupravi-
čeno jezimo nad »počasnostjo« telefon-
ske zveze in podobno. Zgodi se, da ne
vemo za točen čas, odhod vlaka, de-
žurno zdravniško službo, športna poro-
čila, spored gledališč in kinematogra-
fov. Takrat zavrtimo 08 in uslužbenka
na pošti nam sporoči zaželene podatke.
Pc potrebi in predhodnem naročilu nas
dežurna uslužbenka ob določeni uri
pokliče oziroma zbudi. V izrednih pri-
likah pošiljamo tudi telegrame, v ka-
terih sporočamo nujne vesti. Telefon in
telegraf so nevidne tipalke, ki segajo
po vsej naši domovini in tudi izven
naših meja ter nam tako omogočajo
razgovor, za katerega bi v obratnem
primeru potrebovali mnogo časa.
Zanimalo me je, zato sem jih. obiskal
pri njihovem delu.
V prvem nadstropju pošte je tele-
grafsko-telefonski oddelek. V nekaj ve-
likih sobah je razmeščeno okoli dva-
najst uslužbenk, ki nepretrgoma vežejo
posamezne medkrajevne pogovore. Br-
nenja in ropotanja je na pretek. To
delo je zelo naporno in redke so, ki
zdržijo pri tem delu nad petnajst let,
sicer imajo tako urejeno, da jih za do-
ločen čas premestijo na drugo službeno
mesto. Prijazna šefinja telegrafsko te-
lefonskega oddelka tov. Danica Sestir
nas jc povabila v sosednjo sobo in po-
klicala Doro Volovšek iz informacijske
službe. Povedala nam je, da naročniki
največ sprašujejo za točen čas, dnevno
je okoli tristo pozivov, ostalih infor-
macij pa od sto do stosedemdeset. Na-
ročniki sprašujejo za tolmačenje posa-
meznik tujk, kolikor nam je mogoče
tudi na njih odgovorimo. Tovarišica Vo-
lovšek nam je povedala tudi nekaj iz
privatnega življenja: Poročena je in
ima dva otroka, stanuje v Vojniku in
se dnevno vozi z avtobusom v Celje.
Doma ima hišno pomočnico in pravi,
da tudi za njo ostane nekaj prostega
časa za razvedrilo in zabavo. Nekaj o
teleprinterju nam je povedala Apoloni-
ja Tovornik, ki je med najboljšimi na
tem sektorju dela. Nekoliko boljša od
nje je Anica Vengust, ki ima 5,1 čistih
udarcev od 5,5 možnih. Tekmovala je
že v republiškem in zveznem merilu.
Se marsičesa so nam uslužbenke iz
celjske pošte povedale. Spoznali smo,
da to delo zahteva mirne živce, mnogo
vljudnosti in spretnosti. To so ljudje
in ne avtomati kot to mnogokrat mi-
slijo telefonski naročniki s svojimi ne-
mogočimi zahtevami.
Čuvajmo fazana — najučinkovitejšega
uničevalca poljskega mrčesa
LovEika družina Grmada, s sedežem v
Celju, si je zadala nalogo, da v svojem
lovi.šču dvigne stalež fazana na dovolj-
no višino, ker smatra fazana ne le za
okras lovišča, ampak tudi za najučinko-
vitejšega uničevalca poljskega in gozd-
nega mrčesa, posebno pa še kolorad-
skega lirošča. Fazan je v glavnem me-
sojed in le redko uživa tudi drugo hrano.
Da bi to nalogo čim učinkovitejše re-
šila, je lovska družina postavila v svo-
jem lovišču lastno valilnico za fazane.
Prebivalstvo tega lovišča bo gotovo v
lastnem interesu ščitilo gnezda in mla-
diče fazana, saj je njegova korist za
kmetijstvo nesporno dokazana.
Lovskim družinam še vedno povzro-
čajo mnogo škode razni  neodgovorni
ljudje, ki ne upcštevajo lovskega zako-
na, ki prepovedu.ie vsako prisvajanje
divjadi, jajc, pustošenja gnezd pMc pevk
in ostalih koristnih ptic. Kršilci teh
določil bodo klicani na odgovornost in
bodo morali lovski družini poravnati
škodo v zneskih, ki jih je določil Sekre-
tariat za gospodarstvo pri LRS (za srno
ali njenega mladiča 10.000 din, za zajca
3.000 din, za fazana 3.0OO din, za jerebico
1.500 din, za vsako uničeno fazanje jajce
1.500 din, za jajce jerebice pa 750 din).
Za škodo, ki jo bodo napravili nedoletni
otroci, bodo odgovarjali starši — če pa
bodo škodo napravili potepuški psi in
mačke, pa bodo odgovarjali njih lastni-
ki. Lovski čuvaji in ostali člani lovske
družine bodo posebno ob tem času stal-
no kontrolirali lovi'šča in pri tem neiz-
prosno zasledovali šikodljivce divjadi.
Z ENOTNO AKCIJO SO PREPREČILI
VEČJO ŠKODO
Sneg, ki je nenadoma zapadel v noči
med 5 . in 6. majem je napravil v vsej
gornji Dravinjski dolini občutno škodo
na sadnem drevju. Velika škoda je na-
stala tudi v vinogradih, kjer je bilo po-
lomljenih na vsaki trti p>o več mladih
poganjkov. Sneg je polomil tudi precej
pladega drevja po gozdovih.
Se večja nevarnost pa je pretila ka-
sneje — nevarnost slane. Menda v konji-
ški okolici še ni bilo tako množične ak-
cije kot je bila ta. Sodelovale so mno-
žične organizacije, podjetja, kmetijske
zadruge in državna posestva, šolska
mladina ter obvezniki predvojaške vzgo-
je. Tako enotna akcija je rodila lep
uspeh, saj je ohranila marsikatero dre-
vo in vinsko trto pred hujšo pozebo.
PASTIRSKI TEČAJ V GORNJEM
GRADU
V Gornjem gradu se je pred dnevi
končal tridnevni tečaj za pastirje, ki ga
je organizirala Gozdarsko-kmetijska pro
izvajalna poslovna zveza v Mozirju. Te-
čaj so organizirali z namenom, da bi
začeli tudi na področju pašništva po-
stopno uvajati sodobne načine paše.
ne, ne smemo škropiti žit, če je v njem
podsevek" detelja, lucerna, korenje itd.
Pivovarna Laško
PRODAJA na osnovi 21. člena pravil podjetja razne motorje,
hladilne omare, kmečke vozove-platonarje, transportne sode po
1 in 2 hI, razmnoževalni stroj, radio aparat znamke »Minerva«,
centrifugalne črpalke, tovorne avtomobile GMC in »Magirus« s
prikolico ter osebni avto »Fiat« 1500 in osemokenski kozolec.
Vsa zgoraj navedena osnovna sredstva proda podjetje po zelo
ugodni ceni. — Ogled predmetov je v podjetju vsak dan od 11.
do 12. ure, kjer se dobe tudi ostale informacije.
GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA V CELJU__
razpisuje za svoj obrat >^MLEKO« Celje mesto
računovodje
in
finančnega knjigovodje
Pogoj: Za obe mesti se zahteva odgovarjajoča šolska izobrazba in potrebna
praksa. Ponudbe je nasloviti na Gospodarsko poslovno zvezo v Celju,
Cankarejva ulica štev. 1.
Gradnja partizanske ceste ze vzbuja
zanimanje za Dobrovlje
Medtem ko gradnja Partizanske ceste
Braslovče—Nazarje pod vodstvom Gozd-
ne uprave dobro napreduje, dobivajo z
gozdovi obraščene in lepimi kmetijami
posejane Dobrovlje vedno večji pomen.
Celjsko Planinsko društvo markira in
odpira nova planinska pota k lepim raz-
glednim točkam za razvoj turizma. Sku-
pina geografov je pred kratkim obiskala
ta zanimivi gorski masiv, da bi ugoto-
vila pogoje za hitrejši gospodarski raz-
"^'oj teh krajev.
Neverjetna pa se nam zdi novica, da
bodo to lepo zasnovano cesto na mestu
pri >>Mlakah« zožili in jo gradili dalje
kot navadno ozko gozdno cesto, ki bo
od tod dalje za avtomobilski promet ne-
uporabna. Mnogi so mnenja, da je bolje
graditi počasneje, kakor pa spreminjati
tako idealno zamišljene načrte, če že
moramo upoštevati trenutno pomanjka-
nje denarnih sredstev.
Upravni odbor i-ovarne emajHrane posode
v Celju
razpisuje delovno mesto
komercialnega
direktorja
izvoza - uvoza
Pogoji: ekonomska fakulteta z najmanj 10-letno strokovno
prakso, usposobljenost vpisa v zunanje trgovinski register. Ak-
tivno znanje angleškega ali francoskega jezika, pasivno znanje
še dveh tujih jezikov.
Plača in drugi dodatki po pravilniku podjetja, ostalo po
dogovoru.
ŽENA IN DOM
Dobri in slabi sosedje
Prav lepo je, če se sosedje razumejo
med sabo. V stiski priskočijo drug dru-
gemu na pomoč, ob dolgočasnih dežev-
nih dneh ali dolgih zimskih, večerih pa
si pomagajo preganjati dolg čas s pri-
srčnim kramljanjem, pa tudi z raznimi
družabnimi igrami. Vendar je zelo ne-
prijetno, če se taka sosedska domačnost
sprevrže v najrazličnejša medsebojna
izkoriščanja. Danes potrka soseda na
vrata in prosi za ščepec soli. Drugič ji
spet zmanjka olja, sladkorja, masti. Kar
prepogosto jo ima redna gospodinja v
kuhinji, odreči pa je težko, ker je pač
soseda. Nekatere sosede rade potrkajo
na vr^ta kuhinje svoje sosede ravno v
času, ko je družina pri jedi, ali pa ko
pripravlja gospodinja kosilo ali večerjo.
Ne samo, da je tak čas neprimeren za
obisk sosede, saj zavira gospodinjo pri
delu — bolj nerodno pa je gospodinja
zato, ker se le težko odreče, da sosedi ne
bi nekaj p>onudila. Ce se soseda le ne
poslovi, ko družina seda k obedu ali ve-
čerji, je to znak pomanjkanja čuta za
taktnost, ali pa soseda res pričakuje, da
bo postrežena.
Sicer pa ena kot druga stranka radi
potrpita druga z drugo, samo da je ljubi
mir v hiši. Nič hujšega ni, če se sosedje
grdo gledajo.
Največkrat pride med sosedi do pre-
pirov zaradi otrok. Matevž je nabil Ja-
neza, Janez ga je nerodno kresnil po no-
su, da teče kri. Soseda pridrvi s krvavim
otrokom k sosedi in ne štedi s pridigami
in psovkami. Beseda da besedo — prepir
je tu. Sosedi si povesta mnogo več, kot
je bil vreden nedolžen otroški prepir.
Otrok pozabi mimogrede na žalitev,
rana še ni za cel j ena, ko že kliče tovari-
ša k zadružni igri. Materi pa sta preveč
užaljeni in prepovedujeta otrokom
skupno igro. Ne, zaradi otrok, ki se prav
radi skregajo in stepejo, se res ne splača
rušiti prijateljstva med sosedi in otroki.
Pametna mati bo oba pretepača lepo po-
učila in zaradi otroške razigranosti ne bo
iskala prepira pri sosedi.
TERIL — NAJUČINKOVITEJŠE
PRALNO SREDSTVO
Ze precej časa imamo v prodaji iz-
vrstno pralno sredstvo Teril, ki pa ga
mnoge gospodinje še do danes ne pozna-
jo. To mazavo pralno sredstvo nadome-
stuje milo in pralni prašek, postopek
pranja pa je zelo enostaven in prav za
prav ne zahteva nikakega truda. Ker
Teril vsebuje tudji sredstvo, ki vodo
mehča, ga uporabljamo za namakanje.
Perilo namočimo čez noč v mrzli ali
mlačni vodi, kateri smo dodali nekoMko
Terila. Drugi dan damo ožeto perilo v
toplo vodo, v kateri raztopimo Teril, da
se začne peniti. V tej terilovi milnici
zmencamo perilo, ga splaknemo in ga
damo kuhati v svežo terilovo raztopino.
Po 10 do 15 minutah kuhanja bo perilo
lepo čisto in snežno belo. Splaknemo ga
prvič in drugič v topli vodi, nazadnje pa
še v mrzli.
S Terilovo peno uspešno čistimo tudi
razne mastne madeže, zamaščene ovrat-
nike in usnje. Čistimo pa res samo s
peno, da ne zmočimo preveč tkanine ali
usnja. Praktična gospodinja nam svetu-
je, da čistimo počasi, del za delom in
umazanijo sproti sušimo odnosno pobi-
ramo s primemo suho krpo ali gobo.
Madeže je treba čistiti od zunaj proti
madežu in ne obratno.
TECAJ za GOSPODINJSKE
POMOČNICE
Na Zavodu za pospeševanje gospo-
dinjstva so te dni zaključili G-tedenski
tečaj za gospodinjske pomočnice, kate-
rega je organiziral sindikat gospodinj-
sikih pomočnic. Tečaja so se udeležile v
glavnem one gospodinjske pKJmočnice.
ki vodijo samostojno gospodinjstvo p i
družinah, kjer sta oba roditelja zaposle-
na. Po razmeroma lepem številu pr;jav
je bilo sklepati, da kažejo celjske gospo-
dinje zadosti razumevanja za izpopol-
njevanje svojih gospodinjskih pomočnic
v kuharskih spretnostih, saj je končno
to le v njihovem lastnem interesu. Mno-
ga gospodinjstva so tudi sama prispe-
vala znaten delež za stroške tečaja (dve
tretjini stroškov pa je krU sindiikat).
Tečaj je vodila strokovna učiteljica
Dana Vodebova, ki se je trudila, da je
tečajnicam posredovala praktično in te-
oretično znanje, predvsem iz hranoslov-
ja, saj je v tem pogledu znanje gospo-
dinjskih ]Domočnic precej šepalo.
Ti praktični kuharski tečaji, na ka-
terih so si gospodinjske pomočnice tudi
izmenjale medsebojne izkušnje, se bod)
verjetno v jeseni ponovili, ker se go-
spodinje same dovolj zanimajo zanje.
IZ CELJA IN ZALEDJA
PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
•KRAJNO PRVENSTVO PIONIRJEV
V STRELJANJU
Preteklo nedeljo je bilo v Celju okraj-
«0 prvenstvo pionirjev v streljanju z
»račno puško. Tekmovanje je organizi-
rala tehnična komisija okrajnega strel-
skega odbora Celje — udeležilo se ga
Je 47 pionirjev. Med ekipami je zasedla
prvo mesto strelska družina Kovinar
IZ Stor, drugo so osvojile Konjice, tretje
*Temix3-« iz Celja, četrto pa SD Šo-
štanj. Od p>osameznikov pa so se naj-
boljše plasirah: Dečman Miha in Brečko
Franc (Kovinar), Brglez Jože, Jevšenak
Miro in Jurič Franc (Konjice). Prvih
15 plasiranih tekmovalcev se bo udele-
iilo prvenstva Slovenije, ki bo 19. maja
▼ Ljubljani.
IZMENJALI BODO IZKUŠNJE
Sindikalna ix>družnica Železarne Store
fe sklenila, da bo skupno s člani uprav-
Oega odbora podjetja, člani tovarniške-
ga komiteja ZKS in LMS organizirala
poučno ekskurzijo v Kranj. V kolektivih
»Iskra*, »-Planika-« in »-Tiskanina-« bodo
bneli posvetovarija s člani njihovih or-
ijanizacij, da bi tako izmenjali medse-
»jne izkušnje v delu sindikalne i)o-
đružnice, delavskega sveta, upravnega
♦dbora, Zveze komunistov in mladinske
Organizacije. Ekskurzija bo 8. junija. Ob
tej priliki bodo napravili tudi krajši
idet na Triglavska jezera in Komno.
MLAKE IN LU2E PRED ŽELEZNI-
ŠKIM IZHODOM
L«pota, čdstosit in udobnost so odlike
▼eakega mesta, posebno pa velja to za
♦Clj€, ki ga imenujejo bdser Slovenije.
Kakor je lwale vredno veJiiko prizade-
vanje Turističnega in olepševalnega
društva, da ta sloves ne le ohrani, mar-
Teč še povzdigne, ne moremo razumeti,
da še ni pogledalo v kotiček skozi ka-
terega prihaja vsak dan na tisoče doma-
Cinov in tujcev. Kadar dežuje, se zbirajo
po vsem prostoru pred izhodom na že-
lezniški postaji neprehodne Iviže. Pot-
«ik se oddahne šele, ko stopi na asfalti-
rano cestišče. Mučno je tudi za ljudi, ki
pričakujejo svojce, prijatelje in znance,
pa jih morajo sprejemati sredi mlak.
Poskusite urediti še to malo zadevioo.
SLOVO OD ZASLUŽNEGA DELAVCA
Pred dnevi so se člani delovnega ko-
lektiva Železarne Store poslovili od za-
služnega sodelavca Vrhovšek Ivana, ki
le polnih 40 let delal kot valjar v obratu
Eelezarne. Komaj pred dvema letoma
Je stopil v pokoj in zahrbtna bolezen
oiu je preprečila, da ga ni dalj časa uži-
▼al. V obratu, kjer je bil zaposlen, je
hil vseskozi vesten in marljiv delavec. V
podjetju je bil dober član sindikalne or-
ganizacije, v svoji vasi Šentjanžu pa je
aktivno delal tudi v SZDL.
Od pokojnika se je v imenu sindikal-
ne podružnice kolektiva valjame poslo-
vil tov. Martin Lubej.
19. MAJ — KRAJEVNI PRAZNIK
LJUBNEGA
Kraj Ljubno ob Savinji bo slavil dne
19. maja letos že petič svoj krajevni
praznik, ki je posvečen prvemu napadu
partizanov na Ljubno 19. maja leta 1942.
Skrb za praznovanje krajevnega praz-
nika so letos prevzele vse množične or-
ganiazcije. Prebivalci Ljubnega priča-
kujejo, da se bodo njihova praznova-
nja udeležili tudi borci, ki so sodelovali
pri tem napadu.
ZANIMANJE ZA STROKOVNO ANA-
LIZO ZEMLJE
Kmetovalci na področju kmetijske za-
druge Ljubija pri Mozirju kažejo vedno
večje zanimanje za strokovno analizo
zemlje. Lani se je za analizo odločilo
14 kmetov, letos pa še 12. Analizo bo iz-
vršil Kmetijski inštitut v Žalcu, ki bo
k analizi za vsak vzorec dodal tudi na-
potilo za gnojenje in pravilno obdelova-
nje, hkrati pa tudi določil, katere rast-
line v zemlji najbolj uspevajo.
V OBRTNIH PODJETJIH DELAVSKO
UPRAVLJANJE NI ZADOVOLJIVO
Na plenumu Občinskega odbora SZDL
v Mozirju so največ govorili o delav-
skem upravljanju v malih podjetjih zla-
sti obrtnih. Ugotovili so, da je delavsko
upravljanje v teh podjetjih precej šibko.
Zato bodo vaški odbori SZDL v bodoče
posvetili delavskemu upravljanju v teh
podjetjih več iKtzornosti.
DOBER POTEK FLUOROGRAFSKE
AKCIJE
Fluorografska akcija, ki se je pričela
na področju mozirske občine 6. maja,
poteka zelo dobro. Doslej je bilo fluoro-
grafiranih že nad sedem tisoč prebival-
cev. Prebivalstvo se zaveda važnosti te
akcije, zato je udeležba povsod dobra.
DA BO ODKUP BOLJE POTEKAL
Na nedavni seji občinskega sveta za
gospodarstvo v Mozirju so govorili tudi
o odkupu. Da bi odkup dobro potekal,
so ustanovili posebno komisijo za bla-
govni promet, ki bo clo pričetka odkup-
ne sezone temeljito proučila možnosti in
način zboljšanja odkupa.
PRAZNOVANJE DNEVA  MLADOSTI
V MOZIRSKI OBČINI
V mozirski občini so priprave za pra-
znovanje 25. maja — Dneva mladcxsti v
polnem teku. Poleg mladinskih organi-
zacij, sodelujejo tudi ostale organizacije
in društva. 25. maja bo osrednja prosla-
va v Nazarju. V Mozirju bodo učenci
vajenske šole priredili razstavo. Po vseh
večjih krajih bodo akademije s telovad-
nimi nastopi. Praznovanje bo trajalo ves
teden — od 19. do 25. maja.
Dan mladosti bodo proslavile tudi vse
šole.
Vodovod in kanalizacija v Braslovčah
Braslovče. Lep trg v Savinjski dolini pod vznožjem Dobrovelj ima bogato
zgodovinsko preteklost, pa tudi danes v marsičem vzbuja pozornost, saj
tu živijo marljivi in za napredek vneti ljudje.
sta predmet velikega zanimanja in ne-
strpnega pričakovanja občanov, kdaj bo
po ceveh iz bližnjih Dobrovelj pritekla
čista in zdrava pitna voda. Po zaslugi
občinskega ljudskega odbora v Žalcu in
domače vodovodne skupnosti, dela pri
polaganju vodovodnih cevi naglo napre-
dujejo. Po mnenju strokovnjakov bodo
glavna dela končana v enem mesecu.
Le za kanalizacijo skozi trg Braslovče
finančna sredstva še niso določena.
Kakor je že sama napeljava vodovoda
velika in dragocena pridobitev, je ven-
dar brez izvedbe kanalizacije še nepcv
polna. Gnojnica in mlake od padavin o|
cestnih robovih trgu niso v čast in p#.
noe saj niti odpadnih voda nimajo kaa
zlivati, kakor na cesto, kot se to dogaj*
pred občinskim gostiščem. Po napelja'Vi
vodovoda bo poraba vode še večja.
v časn od 4. do 13. maja 195? je bilo rojenih
45 dečko in 49 deklic.
Poročili so se:
Franc Romih, uslužbenec in Marija Stepihar,
■afakarica, oba iz Dobrne. Janez Roškar, zidar
iz Stoje in Zofija Tomažič, delavka iz Celja.
Franc Amšek, delavec iz Prekorja in Marija
Cocej, delavka iz Lopate pri Celju. Zvonimir
Ivan Gržan, trg. poslovodja in Ivana Sorčan, trg.
pomočnica, oba iz Celja.
Umrli so:
Jožef Ribič, posestnik iz Kamne gore, star 75
let. Martin Dolinar, rudar iz Trbovelj, star 53
let. Vida Kolar, otrok iz Celja, stara 3 leta.
Anton Kores, otrok iz Zvodnega, star 2 leti.
Viktor Esih, otrok iz Nove Dobrove, star 1 dan.
Osvald Zupančič, krojač iz Celja star 41 le. Ivana
Držek, gospodinja iz Celja, stara 66 let. Franc
Vovk, upokojenec iz Planine, star 76 let. Alojz
Kosec, rudar v pokoja iz Košnice pri Celju, star
«9 let.
SLOVO OD RADA KASESNIKA
Prebivalce Andreža je presenetila vest,
da se je smrtno ponesrečil Rado Ka-
sesnik, ko je služil v Brčkem vojaški
rok. Se preden je šel k vojakom, je bU.
zelo delaven. BU je aktiven član KUD
»Tone Tomšič« v Andražu ter član pev-
skega zbora Svoboda.
Na pogrebu, ki je bil pretekli petek,
se je Zbrala številna množica ljudi, pev-
ski zbor iz Polzele mu je v slovo zapel
pesem, vojaki so izstrelili častno salvo.
ŠOFERJE — AMATERJE
USPOSABLJAJO
Kljub šoferjev in avtomehanikov v La-
škem obstoja že leto dni in ima zaje-
tih 20 šoferjev in avtomehanikov. Pred
kratkim so organizirali šoferski amater-
ski tečaj, katerega redno obiskuje 34
tečajnikov (trikrat tedensko po 3 ure).
Člani kluba bodo tečajnike v dveh me-
secih usiK)sobili za šoferje-amaterje. Pri
praktičnem delu tečaja mora vsak te-
čajnik prevoziti 400 km.
Ker tečaj izredno uspešno poteka, so
sklenili, da bodo v začetku prihodnjega
meseca tudi v Rimskih Toplicah ali Vrhu
nad Laškim organizirali tak tečaj, saj
je v teh krajih, zlasti med mladino,
mnogo zanimanaj za šoferski poklic.
DAN MLADOSTI V ŠMARJU
Že dolgo so v Šmarju v teku priprave
za Dan mladosti, ki ga bomo proslavili
25. maja. Proslave bodo na šmarskem
telovadišču in v kino dvorani. Pokrovi-
teljstvo nad posameznimi disciplinami
fizkulture je prevzel tukajšnji olimpij-
ski tekmovalec Stanko Lorger. Vse pa-
noge fizkulture bodo izvedene ločeno po
starosti in spolu. Tekmovali bodo tudi
pevski zbori posameznih šol, dramatski
odseki, folklorne skupine in šahisti. Po-
sebna komisija bo ocenjevala skupine
in ix>sameznike in najboljši tekmovalci
bodo prejeli diplome.
gasilci v šentjurju so
ustanoviu mladinski ženski
pevski zbor
Kultumoprosvetno delo gasilcev v
Šentjurju pri Celju je zadnje čase pre-
cej zaživelo. Pred kratkim so ustano-
vili mladinski ženski pevski zbor, ki
šteje 53 mladink, vodi pa ga učiteljica
Vera Rozmanova. Gasilci so ustanovili
tudi mladinski kvintet, ki ga vodi Ivan
Salobir, prosvetni referent gasilskega
društva.
Ob sodelovanju moškega okteta, ki je
tudi na novo pričel delovati v društvu,
so pred dnevi v zadružnem domu pri-
redili otvoritveni koncert, povezan z
veselim večerom. Domačini so bili z
izvedbo izredno zadovoljni, posebno pa
jih je navdušil kvintet.
v šoštanju so organizirali
seminar za motoriste
Avtomoto društvo v Šoštanju je ne-
davno organiziralo za vse lastnike mo-
tornih vozil (MOPED), za katere ni po-
treben šoferski izpit, 4 dnevni semi-
nar, na katerem je preko 35 interesen-
tov proučevalo bogato in koristno vse-
bino prometnih predpisov in znak6v
ter se naučilo pravilnega ravnanja s
stroji. Udeleženci tečaja oziroma semi-
narja so bili s predavanji zelo zado-
voljni, saj se je predsednik AMD tov.
Gnezda  zelo  potrudil, da  je  v  tem
kratkem času posredoval »mopedov-
cem« vse koristno znanje, ki ga bođ*
potrebovali pri vožnji.
IZ 8MARTNEGA OB PAKI
Krajevni praznik smo zadnjo nedelj*
nad vse pričakovanje dobro proslavili.
Tu se je pokazalo, kaj se da narediti,
če zgrabijo za delo vse organizacije. Do-
poldne je bil na pokopališču odkrit spo-
menik petim neznanim partizanom. Po-!
E>oldne pa je mlado in staro prisostvo-
valo boju na zelenem polju med starini
in mladimi, ki se je končal z rezultatom
2 : 2. Prvenstvo v namiznem tenisu međ
pionirji je odnesel Podgoršek Avgust k
Rečice ob Paki.
Tukajšnji avtomoto klub si je s po-
močjo Ljudske tehnike nabavil osebni
avto. Na njem se bodo vadili tečajniki,
katerih je nekaj nad štirideset. Naba-
vili so si tudi motorno kolo, da se bed*
v kratkem lahko vsi usposobili za šo-
ferje-amaterje.
»►STRELSKI TROBOJ«
PIONIRJEV V KONJICAH
Pred kratkim je bilo v Konjicah za-
nimivo tekmovanje — strelski trobo|
pionirjev strelskih družin Kovinarja
Store, Tempa Celje in Tone Moliva,
Konjice. Tekmovanaj se je udeležilo IT
pionirejv. Prva tri mesta so zasedli Se-
me Alojz, Skoflek Albin in Brečko Franc
Kot ekipa pa je dosegla prvo mesto SD
Kovinar, drugo SD Konjice, tretje p»
TemiK) iz Celja.
PROMETNE NESREČE
tudi kolesar mora
upoštevati prometne
predpise
V Medlogu je prišlo pred dnevi do
prometne nesreče zato, ker kolesar
Franc Antloga iz Ostrožnega ni upo-
števal prometnih predpisov. Ta je vo-
zil kolo vzporedno s konjsko vprego,
se držal za voz in se pogovarjal z voz-
nikom. Nenadoma je izpustil voz ter
hotel prečkati cesto v levo, ne da bi
nakazal smer vožnje in pogledal, če je
cesta prosta. V tem je prehiteval pra-
vilno avtomobilist Miro Turk iz Ljub-
ljane, ki ni bil več v stanju prepre-
čiti trčenja. Kolesarja so težko poško-
dovanega prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
vožnja z »mopedi« je tudi
nevarna
V zadnjem času se je v celjskem
okraju pripetilo več prometnih nesreč,
ki so jih zakrivili vozniki lahkih mo-
torjev, za katere ni predpisan vozniški
izpit. Tako sta bila pred dnevi poško-
dovana dva taka motorista in sicer
eden v Medlogu, drugi pa v Velenju.
Tri dni pozneje pa je dobil težje po-
škodbe voznik Mopeda v Taboru.
Ti primeri kažejo, da morajo vozniki
teh vozil tudi upoštevati prometne pred-
pise, saj v tehniki vožnje ni nobene
razlike od drugih motornih vozil. Če-
prav se ta vozila smejo upravljati brez
vozniškega izpita, bi se morali korist-
niki teh vozil zavedati težkih posledic,
ki nastanejo, če voznik ne uix)števa
prometnih predpisov.
starši, pa-zite na otroke!
Voznik osebnega avtomobila Franjo
Kopitar je 3. maja v Ipavčevi ulici v
Celju povozil petletno deklico Majdo
Gombač, ki je nenadoma prečkala ce-
sto. Voznik je otroka takoj odpeljal v
bolnišnico in se vrnil na kraj nezgode.
Poškodbe otroka so zelo težke.
Ta primer opozarja starše in sprem-
ljevalce otrok po ulicah, da budno pa-
zijo na otroke, kadar se sprehajajo z
njimi.
Ce upravlja vozilo
neizkušen voznik
Pred dnevi sta v Smartnem ob Paki
trčila traktor s prikolico, last podjetja
»Eksploatacija zemlje« iz Gorenja in
avtobus, last »Turist biro« iz Ljublja-
ne. Do nesreče je prišlo zaradi tega,
ker je voznik traktorja Danilo Hra-
mec, ki nima vozniškega izpita, na za-
voju izgubil prisotnost duha. K sreči
ni bil nihče poškodovan.
KRONIKA   NESREČ
Alojzija Cakš iz Smreške gorce pri
Pristavi je padla s kozolca. Pri padcu
si je zlomila hrbtenico.
Milana Fevžarja je v Zidanškovi ulici
povozil kolesar. Zlomil mu je nogo.
Franc Antloga iz Ostrožnega je na
cesti prišel pred avto, ki ga je odbil.
Dobil je pretres možganov.
Pri padcu si je na Tomšičevem trgu
zlomila nogo Cecilija Paulič, stanujoča
na Partizanski cesti. Tudi Katarina
Sanko z Vranskega in Amalija Moč-
nik iz Šibenika pri Šentjurju sta si pri
padcu zlomili nogo. Stanko Mlakar iz
Grobelnega pa si je pri padcu poško-
doval nogo.
Težek hlod je padel na Ludvika Rav-
naka iz Ivence pri Vojniku. Dobil je
notranje poškodbe.
Martin Korošec iz Zadobrove se je z
ženo Marijo peljal z motorjem skozi
Smarjeto. Pri vožnji je zadel v kole-
sarja Jožeta Borštnerja iz Vojnika. Pri
padcu so vsi trije dobili poškodbe in so
jih prepeljali v bolnišnico.
Pri sekanju drv si je presekal prst
na roki Viktor Colnarič iz Bmce pri
Petrovčah.
Strojevodja Ivan Primec iz Maribora
je padel na postaji v Celju z lokomo-
tive. Obležal je nezavesten. Prepeljali
so ga v bolnišnico.
V samomorilnem namenu se je hotel
obesiti posestnik Janez Plevnik iz Vi-
dovice pri Pristavi. Našli so ga še
pravočasno. Prepeljali so ga v bolniš-
nico.
V pretepu so zlomili nogo Francu
Žagarju iz Celja.
Pri padcu si je poškodoval nogo Ma-
tija Marinček iz Celja.
Ivan Bizjak iz Celja je bil na dopu-
stu v Smartnem pri Tuhinju. Pri vož-
nji s kolesom je padel in si pri padcu
poškodoval glavo in prsni koš.
Andrej Krempuš iz Gotovelj je s ko-
lesom padel na Teharjih. Dobil je pre-
tres možganov in obležal nezavesten.
V Tekačevem pri Rog. Slatini so se
stepli. V pretepu je eden od pretepačev
z močjo udaril po nogah Jožeta Bla-
zino in mu zlomil obe nogi.
Pri padcu si je zlomila nogo Pavla
Gajšek iz Arclina pri Vojniku.
Avgust Jutriša iz Brezna pri Humu
ob Sotli je v Rogaški Slatini s kole-
som zadel v vozeči avto. Pri trčenju
je dobil pretres možganov.
Pri padcu si je poškodoval nogo Mar-
tin Motoh iz Dramelj.
v Vezovju pri Šentjurju je v pretepu bil z no-
žem zaboden v rebra Mirko Korošec, Ivana Zu-
panca pa je nekdo v istem pretepu udaril s ko-
lom po glavi, da je obležal nezavesten.
v Florjanu pri Rogatcu sta bila z lovsko pu-
ško obstreljena Martin Zerak in Ivan Tramšek.
Pri sekanju drv se je s sekiro vsekal v nogo
Alojz Veber iz Dolenje vasi pri Preboldu.
V jami v rudniku Pečovnik si je poškodoval
novio Anton Kropeč.
Pri delu je padel hlod na nogo Slavku Benko-
viču iz Celja in mu jo poškodoval.
Pri padcu s kolesom je utrpel poškodbe na
glavi Edi Zupane iz Zadobrove pri Skofji vasi.
Rudolfu Ogrincu iz Blatnega vrha pri Jur-
kloštru je padel na nogo hlod in mu jo poško-
doval.
Pri padcu po stopnicah je utrpel poškodbe na
glavi in rebrih Alfred Brezovšek iz Rogatca.
PRETEP S SMRTNIM IZIDOM
V Pristavi so se neke noči stepli
fantje. V pretepu je bil z nožem zabo-
den v nogo Alojz Uršnik iz Šoštanja,
zaposlen pri Elektro Celje, obrat Šem-
peter. Uršnik je obležal in mu nihče
ni nudil pomoči, zaradi tega je izkrva-
vel. Poklicani reševalci mu s prevo-
zom v bolnišnico niso mogli več po-
magati.
Novo ustanovljena zidarska delavnica
»REMONT«, CELJE, gLANDROV TRG 1
izvršuje ts» zidarska dela solidno in po konkurenčno niakili senah.
Priporoča se za naročila!
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CILJE
RAZPISUJE
1. mesto poslovodje
zidarske delavnice >»-Remont*', Celje. Pogoji:
zidarski mojster z vsaj 10-letno prakso.
2. mesto direktorja
»Kovinskega podjetja«, Celje. Pogoji: Stroji
inženir z vsaj 6-letno prakso ali visoko kvalificirani delavec kovinske
stroke z najmanj 15-letno prakso.
3. mesto direktorja
Gozdnega gospodarstva, Celje. Pogoji: gozdarski inženir
z opravljenim strokovnim izpitom in vsaj 10-letno gozdarsko prakso.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in potrdi-
lom o nekaznovanju je poslati na tajništvo ObLO Celje do 30. maja 1957.
Upravni odbor Gosp. podjetja »AVTOBUSNI PROMET«, Celje
RAZPISUJE MESTI
1. SEFA PROMETA
Pogoji: višja strokovna izobrazba ali popolna srednja šola z 10-letno
prakso v avtobusnem prometu ter splošna administrativno-pravna
razgledanost;
2. SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoj: popolna srednja šola ekonomske stroke in 10 let prakse v
knjigovodstvu prometne stroke ali nižja srednja šola ekonomske
stroke z nad 10 let prakse v knjigovodstvu prometne stroke. Obvla-
dati mora samostojno bilanciranje in računovodsko tehniko.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — Pismene ponudbe
s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest pošljite
na upravo podjetja.
17. MAJA — Ster. 18
7
STKAN
Atletika v polnem razmahu
želimo pogledati po lokalnih športRih do-
Jj^ih zadnjih dni, se moramo predvsem ustaviti
(''^j.pjnltatih iz atletskih stez, na katerih je v
^^ecu maju vse polno prvenstvenih nastopov.
Za nvod najprej razveseljiva novica, da so v
^eljo mladi atleti Kladivarja v Maribom v 1.
flu zvezne lige za mladince do 20 let nabrali
eko 17.000 to^k, največ od vseh atlet.skih ko-
tfktivov v Sloveniji in upajmo tudi v JagosLaviji.
Ulični Lešek Roman je dvakrat izboljšal držav-
l^mladinski rekord v skoku ob palici, ki ga je
Za 4,20 ra pomaknil na i,26 m! Vse višine je pre-
Jočil l"'^^ poprave v prvem poizkusu. Lestvico
. višini I," m ni uspel premagati zaradi moone-
^, protivetra. Sicer pa lahko pričakujemo kaj
fnialn, da bo Lešek Roman zrušil državni rekord
Milakova v tej disciplini. Poleg Leska so bili
ianaki tega tekmovanja še Naraks na 1500 m s
lasom 4:15.0, Ban in Verk v stiplu na 1500 m s
^,^8.3 oziroma 4:44.8, metalci Kač, Bzirsky, Di-
'gc in Kvas ter vsi ostali člani ekipe od šprin-
jgfjev do skakalcev (Jan, Šketa, Cepin, Pilih).
fsi so se borili »rčno ia so po STOJih močeh pr
^vali visokemu številu zbranih točk 17.1511 To
^bogat kapital za II. kolo lige in brez domišlja-
vosti tudi za uvrstitev v finale, kjer bodo mladi
Oeljani v družbi z izbranimi ekipami Jugoslavije
ganili naslov ekipnega prvaka države, ki so ga
^iborili v preteklem letu v Sarajevu.
Prav zadovoljni smo lahko tudi z uas-topom
^edink v 1. kolu lige, ki so v nedeljo na atlet-
skih napravah v Ljudskem vrtu v Mariboru pre-
lagale Branik z 9.107 : 8.59'J točkami. Število
^eženih točk jih trenutno postavlja na 2. me-
5to v Sloveniji (rezultat mladink Maribora, ki
go nastopile v Zagrebu nam trenutno še ni znan),
kar je za začetek vsekakor več kot zadovoljivo.
Upoštevati moramo, da je ta ekipa sestavljena
skorajda v pretežni meri z novimi, neizkušenimi
atletinjami, ki so prišle na površje na letošnjih
srednješolskih tekmovanjih. To je odličen ma-
terial, ki mu pa poleg tekmovalnih izkušenj
«anjka zlasti v metih tudi več tehničnega zna-
aja. Celjanke so zmagale v vseh disciplinah ra-
len v metu kopja, ki je bila najšibkejša točka
e«ljske ekipe. Presenetila je Reharjeva z odlič-
■im časom 15.5 na 100 m, Cviklova s nr cm v
skoku v višino, prav dober rezultat je dosegla
lečnikova v daljino s 4.80, Lebanova na M m
x 8.5, po številu doseženih točk pa velja omeniti
še Rečnikovo na ovirah s 14.7 in 2enovo t met«
trogle z 9.17 m. Celjanke so se odrezale tudi v
Hafeti 4 X 100 m s časom 54.7!
2ALSK1 ATLETI NA CELJSKI ATLETSKI
STEZI
Marljivi telovadci žalskega Partizana so se
l^s z vsemi ekipami priključili v tekmovanja
irezne atletske lige. Res je sicer, da imajo tu i«
liin še vrzeli v določenih disciplinah, vendar
j^edstavlja že njihova odločitev o vključitvi v
It tekmovanja smel korak v nadaljnjem razvoj«
atletike v žalski občini na sploh. Znani atlet Kla-
divarja Kovač Vili je uspel v kratkih dveh letih
dtrati okrog sebe mladino, ki se že uveljavlja
z rezultati na tekmovanjih. Tako so mladinci do
39 let zbrali v nedeljo v I. kolu zvezne lige pre-
lio 12.000 točk, mladinke pa 6.678. To je vsekakor
več kot dober uspeh za žalskega Partizana, ki se
je letos prvič pojavil v konkurenci z ostalimi
friznanimi atletskimi kolektivi v FLRJ. — Pri
■ladincih so ogrodje ekipe: talentirani tekač na
srednje proge Satler, skakača Rehar in Krušič.
■efalcc Kotnik ter šprinterji Lakner, Lešnik i"
Kučer. Poglejmo le po rezultatih zmagovalcev -
flt m ovire Lešnik 18.0, 100 m Lakner 12.4. 400 m
Lakner 58.5, 1500 m Satler 4:25.8, 1500 m ovire
Antloga 5:25.0, višina Krušič 160, daljina Rehar
5.55 m, palica Krušič 290, krogla Kotnik 12.55,
£ck Kotnik 57.20, kopje Kotnik 59.80, kladivo
Cotnik 55.48 in 4 x 100 m 49.8.
In mladinke? Na 60 m Kučer Vera 8.9, na IM n
•erovšek 14.6, na ovirah Kregar 16.5, v višino
Bohorč 115, v daljino Cerovšek 405, met krogle
$edvešek 9.55. met diska Medvešek 25.85. met
l»pja Trček 19.60 in štafeta 4 x 100 qi 61.0.
VISOKA KVALITETA ATLETIKE NA CELJSKIH
ŠOLAH
Pretekli teden so se spoprijeli na stadionu Bo-
rita Kidriča najboljši predstavniki atletike i/,
»rednjih in strokovnih šol celjskega okraja na
■laJinskem okrajnem prvenstvu. Nastopilo je
18 ekip iz 8 šol. skupno preko 150 mladih atletov
i« atletinj. Izenačenost ekip, borbenost in kvali-
tetni rezultati — to so bile značilnosti letošnjega
tradicionalnega tekmovanja.
Veseli smo lahko velike udeležbe na tem tek-
movanju, ki je prekosila vse dosedanje iz prejš-
njih let. prav tako pa tudi vidnega napredka v
Kvalitetnih storitvah. Mladinke I. gimnazije so
»pet obdržale v svoji posesti prehodni pokal
•veta za šolstvo OLO Celje, mladinci L gimna-
»je pa ga bodo morali za letos izročiti zmagoviti
ekipi 11. gimiip.zije.
LEPA KVALITETA TUDI V PARTIZANSKIM
DRUŠTVIH
Pretekli teden je bilo v Celju izbirno atletsko
tekmovanje partizanskih društev. Tudi ob tej
S'iliki smo videli več nadarjenih atletov In atle-
. *i iz posnnit/nih oddelkov. Pri članih je Cizej
* GoniilsKegj' skočil v daljino 6.17. Kovač Iz
?alca 170 cm v višino, na 100 m je zmagal Rovšnik
Braslovč, na 100 m pa Krašovec Iz Braslovč z
^••5. Pri mladincih najdemo med zmagovalci
•a 60 m Žagarja iz Prebolda s 7.9, na 100 ni Mat-
■ova Iz Braslovč z 12.6, na 1000 m Stebernakn Iz
Prebolda z 2:56, \ višino Rehar.ia Iz Žalca s 160.
* daljino Molka iz Celja s 5.71. v metu krogle
Polovica iz Sentju'rja z 12.06. v skoku ob palici
*»""šiča iz Žalca z 2.80. v metu diska Kokovnika
»« Gomilskega z 51.85 in v štafeti 4 x 100 m Žalec
* 50.9. — Pri članicah je na 60 m bila najhitrejša
silnikova Iz Gomilskega z 9.2, v daljino je zma-
S«la Krašovčeva iz Braslovč s 4.01, v metu krogle
P« zopei Žllnikova z 9.55. Mladinke so dosegle
■sjboljšc rezultate. Na 60 m in v vlši>io je bila
»^aj')0ljša Cater Eva (Celje) z 8.8 oziroma 155 cm.
J daljino Cizejeva iz Gomilskega s 4.41, v metu
.'''ogle Šne iz Prebolda z 9.95. na 100 m Buserjeva
•* Šentjurja s 15.0 In v štafeti 4 x 60 m Šentjiii
54.9.
Oh zaključku pa še vest, da tekmujejo v re-
publiški mladinski ligi tudi mladinci iz Prebolda,
»^•ko so v nedeljo mladinci Partizana Prebold v
*-eljii /brali - i kolu 5.751 točk.
USPEH CELJSKIH ROKOMETASEV
V nadaljevanja republiške rokometne lige za
vzhodno Slovenijo iso mladi rokometaši ZSD
Celje na domačih tleh dosegli pomembno zmago
nad Dravo iz Ptuja s 7:4. S to zmago so si zago-
tovili v tej ligi 2. mesto, če računamo, da bodo
pred njimi rokometaši Kladivarja, ki imajo v
zaostanku domala vse tekme iz jesenskega dela
tekmovanja. Vsekakor pomeni zasedba vrha lep
uspeh celjskih rokometašev!
KEGLJACI BETONA - VEC KOT ODLIČNI
Na državnem prvenstvu se je ekipa Betona
odlično uveljavila. Tekmovanje še sicer ni za-
ključeno. e£lpa Betona pa je pri vrhu med 18
Izbranimi ekipami iz Jugoslavije. Beton je podrl
4866, povprečno 811 na člana ekipe. V tekmovanju
posameznikov je doslej najboljši Celjan Vanov-
šek z 860 podrtimi keglji.
OŽIVITEV ODBOJKE
Zopet se je formirala odbojkarska skupina pri
SŠD Beton, pri društvu, ki nas je vsa zadnja leta
zastopalo na odbojkarskih tekmovanjih v vzhodni
slovenski ligL V nedeljo so člani že stopili v
borbo za točke in so dosegli prvo pomembno zaa-
g*. P«kaz»Ii so za začetek dobro forno in npaj-
mo. da bodo v letošnjem tekmovanju dosegli še
lep« Mpehe. Rezultat: Beton : Vnzenic« 3:1!
Nogomet
VSI NASI PREDSTAVNIKI V SPODNJI HISI!
Doslej nismo imeli navade objavljati nogomet-
ne lestvice raznih lig. Društvom, ki nastopajo v
MC ligi in ki jih je po številu največ iz našega
okraja, pa dolgujemo vsaj ta dolg, da jih pred-
stavimo skorajda pred samim zaključkom prven-
stva (vsega so na sporedu še 4 kola) ljubiteljem
nogometne igre. Nič kaj ni razveseljiva njihova
razvrstitev. Sicer pa — komentirajte sami!
1. Drava 18  11   3  4   55:28  25
2. Aluminij 18 U 2 5 43:34 24
5. Bratstvo 18  10  2  6  47:27  22
4. Kovinar Mb       18    9  4   5   52:37  22
5. Svoboda Trb.     18    9   i   8  45:34   19
6. Brežice 18    9   1   8  36:35   19
7. Rudar Vel.       18    7  2  9  54:56  16
8. Celje 18    6  3   9  42:54   15
9. Fužinar 18 6 3 9 29:43 15
1«. Usnjar               18    6  2 10  29:4?   14
11. Kovinar Št.        18    5  4   9  32:53  14
12. Nafta 18    5   1 12  32:48  11
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM
Sobota, 18. V. ob 14 — stadion Borisa Kidriča
in igrišče METKE:
OKRAJNO MLADINSKO PRVENSTVO
SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL
V ODBOJKI
Nedelja, 19. V. ob 10 stadion Borisa Kidriča
II. KOLO ZVEZNE MLADINSKE LIGE:
BRANIK : PARTIZAN ŽALEC :
KLADIVAR : PARTIZAN PREBOLD
V počastitev „Praznika mladosti*
BODO V DNEH OD 2t. MAJA DO VKLJUČNO  25. MAJA NASLEDNJE PRIREDITVE:
Ponedeljek, 20. maja:
St/elsko tekmo\aifj> mledine srednjih in
vajenskih šol ne iiosameznih šolskih zavodih.
Sreda, 22. maja:
ob 16. uri: šahovski brzoturnir za pionirje in
mladince v Šahovskem klubu v Celju;
ob 18. uri: nastop pionirske in mladinske tambu-
raške sekcije DI'D »Svoboda« Celje v dvorani
Narodnega doma v Celju.
Četrtek, 25. maja:
ob 17. uri: nastop pionirjev in mladincev — ga-
silcev s praktičnimi vajami na Trgu svobode
(pred Narodnim domom) in Trgu V. kongresa.
Petek, 24. maja;
ob 9. uri: okrajno šolsko pionirsko in mladinsko
prvenstvo v atletiki na stadionu »B«ris«
Kidriča«;
ob 12. Mfi: otvoritev propagandnega tabora
bornikoT roda »Gorskih borov« Celje pri
Petričku;
ob 18. uri: nastop harmonikarskega zbora pio-
nirske sekcije DPD »Svoboda« Celje v ir^-
rani Narodnega doma ▼ Celju;
ob 20. uri: kulturni program roda »Gorskih bo-
rov« ob tabornem ognju pri Petričku.
Sobota, 25. maja:
ob 17. url: parada mladosti, zborovanje in nastop
združenih pionirskih pevskih zborov na Trg»
V. kongresa (pred magistratom).
Vstop na vse prireditve je prost.
Občinstvo Celja, posebno pa mladino in pioair-
je vabimo, da se prireditve udeleže v čim večjo*
številu. Občinski komit« LMS Gol)«
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
CELJE
RAZGLAS
Uprava za dohodke ObLO Celje obvešča na podlagi čL 78 Uredbe o
dohodnini davčne zavezance privatnega sektorja s področja občine Celje,
da so predlogi davčnih osnov za leto 1956 javno razgrnjeni na vpogled
pri Upravi za dohodke ObLO Celje, Gregorčičeva ulica štev. 5, pritličje
trakt C na oglasni deski.
Predlogi so stavljeni za vse obrtnike in proste poklice, ki se jim od-
merja davek po preteku leta.
ObenMn sporočamo, da bodo javne seje davčnih komisij za odmer«
davka za leto 1957 po naslednjem razporedu:
20. 5. 1957 ob 8.00 uri za kovinsko in elektrotehnično stroko;
20. 5. 1957 ob 10.00 uri za lesno stroko;
20. 5. 1957 ob 15.00 uri  za stavbeno, predelovanje zemlje, predelav«
usnja, kemično in tekstilno stroko;
20. 5. 1957 ob 17.00 uri vse ostale stroke obrti;
21. 5. 1957 ob 15.00 uri zdravniki;
21. 5. 1957 ob 16.30 uri zobozdravstvena stroka;
21. 5. 1957 ob 18.00 uri odvetniki;
22. 5. 1957 ob  8.00 uri avtoprevozniM;
22. 5. 1957 ob 10.00 uri prevozniki s konjsko vprego;
22. 5. 1957 ob 15.00 uri vsi ostali prosti poklici.
ODDELEK ZA FINANCE
Uprava za dohodke
PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI OSEBNIH
IZKAZNIC
Matični urad Občinskega ljudskega odbora
Celje obvešča prebivalce mesta Celja, da bo
podaljševanje veljavnosti osebnih izkaznic od
20. do 25. maja po naslednjem razporedu:
ne 20. maja Mariborska cesta od št. 145 do
konca.
Dne 21. maja Medlog od št. 1 do 55.
Dne 22. maja Medlog od št. 35 do konca.
Dne 25. maja Miklošičeva ulica, ulica Milčin-
skega in Murnova ulica.
Dne 24. maja Muzejski trg v celoti.
Dne 25. maja Na rebru. Na trati, Nušičeva uli-
ca. Ob Hudinji in Oblakova ulica.
Podaljševanje bo od 14. do 18. ure.
RAZPIS SLUŽBENIH MEST
Okrajni  zavod za rehabilitacijo invalidov v
Celju razpisuje službeno mesto upravnika, teh-
nologa in administratorke zavoda.
Pogoji za upravnika:
Višja šola ali popolna srednja šola. Prednost
ima tehnolog ali socialni delavec z daljšo prakso,
razgledan, ki ima veselje do te službe. Plača, do-
polnilna plača in položajni dodatek po uredbi
oziroma po odloku Okrajnega ljudskega odbora
Celje.
Pogoji za tehnologa:
Tehnična srednja šola, prednost strojni tehnik,
lahko tudi honorarno.
Pogoji za administratorko:
Popolna srednja šola, prednost dovršena eko-
nomska srednja šola, znanje celotne administra-
cije, strojepisja in stenografije ter samostojnost
v računovodskem poslovanju.
Prijave dostaviti do 1. 6 1957 na naslov: Okrajni
zavod za ieha()^li'cci,jo invalidov v Celju.
GOSTIŠČE NA STAREM GRADU ODPRTO
Obveščamo, da je pričelo z rednim obratova-
njem novo, sodobno urejeno gostišče na Starem
gradu. Gostišče obratuje vse dni v tednu od
8. ure zjutraj do 25. ure zvečer. Sortirana vina,
dobri prigrizki, brezalkoholne pijače, običajne
restavracijske cene.
Olepševalno in turistično društvo Celje
MLINARJEV JANEZ ODPRT
Obveščamo, da je izletniška restavracija Mli-
narjev Janez odprta vsako soboto zvečer ter vsa-
ko nedeljo popoldne in zvečer. Odlična godba,
ples. izbrana vina, ostale pijače ter jedila.
Olepševalno in turistično društvo Celje
Namesto venca na grob pokojnemu dr. Juru
Hrašovcu je poklonil Okrajni ljudski odbor
Celje 20.000 din Društvu pravnikov v Celju.
PISARNIŠKO mlajšo moško moč s srednjo &U
trgovsko šolo sprejme takoj trgovsko podjetj«
v Celju. Pismene pnudbe pod šifro »Trgovina«,
na upravo lista.
SPREJMEM krojaškega pomočnika. Nastop takoj.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, starejšo x
več let službe. Ugodni pogoji ter plača do
4000 din. Vprašati: Celje, Plečnikova 29 (po
4. uri popoldne).
GREM ZA HISINCO pod pogojem, kdor mi nudi
sobo. Naslov v upravi lista.
PRODAM parcelo na lepi legi ob Savinji. Naslov
v upravi lista.
PRODAM pohištvo, samsko sobo (postelja z dvoj-
nimi vložki, nočna omara). Naslov v upravi
iista.
PRODAM poltovorni avto tricikel »Tempolifer-
wagen<, v dobrem stanju z rezervnim motor-
jem. Naslov v upravi lista.
PRODAM enonadstrbpno štiristanovanjsko hiš«,
15 arov zemlje. Delno vseljivo v Žalcu. Kan-
nik, Žalec.
PRODAM ugodno enostanovanjsko hišo z vrtan
(12 arov) v trgu Šentjur pri Celju. Naslov v
upravi lista. _
PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo »WaB-
derer Sachs«. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno nov elktrični aparat za trajno
ondulacijo. Naslov v upravi lista.
PRODAM tretjino hiše v bližini mesta. Naslov v
upravi lista.
PRODAM kromatično harmoniko (60 basov) za
52.000 din. Vprašati v gostilni »Trnovlje«.
PRODAM ugodno lokal za manjšo obrt ali pisar-
no za 150.000 din v mestu. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno posestvo pri Storah. Poizvedb«:
Gasilski dom. Store pri Celju.
PRODAM motorno kolo »Puch 125«. Pušnik Fran«,
Zg. Hudinja 70, Celje.
KUPIM enodružinsko hišico ali stanovanje v
mestu ali v bližini mesta. Naslov v upravi lista.
Za neopremljeno (ne prehodno) sobo
vsaj 20 m' plačam 2000 din najemnine.
Naslov V upravi lista.
ZAKONCA, ves dan odsotna, iščeta opremljen«
sobo za nekaj mesecev. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dvo in polsobno komfortno stano-
vanje v Krškem za enako v Celju ali v Žalcu.
.\cislov v upravi lista.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje a
vrtom v Dobrni za enako ali za manjše v Celjo.
Naslov v upravi lista.
ZA POMOČ pri gradnji, nudim mansardno stano-
vanje. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA, v počastitev umrlega dr. Juro Hra-
šovca je odvetniški kolektiv v Celju daroval
Dijaški kuhinji 5000 din.
ZAHVALA
Ob težki Izgubi naše nadvse dobre in ljubljea«
mame
DERŠEK IVANE
iz Spodnje Hudinje, se iskreno zahvaljujemo
sorodnikom, vsem 'darovalcem cvetja in čč. du-
hovščini ter vsem, ki so sočustvovali z nami ia
jo polnoštevilno spremljali na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi sosedom, ki so ji nesebičao
nudili pomoč.
Posebna zahvala gre dr. Sevšku za požrtvoval-
nost in za zdravljenje.
Družine Grabnar, Deršek, Turnšek ia
Tratenšek
CELJSKO   GLEDALIŠČI
Sobota, dne 18. maja ob 20 — Prežihov Voraac:
Pernjakovi. Izven.
Nedelja, dne 19. maja ob 14       Diego Fabbri:
Zapeljivec. Gostovanje v Topolšici.
Torek, dne 21. maja ob 15,50 — Prežihov Voraa«:
Pernjakovi. III. šolski.
Sreda, dne 22.  maja ob 20 —  Štefan  Zweig:
Volpone. Izven.
Četrtek, dne 25. maja ob 19,50  Prežihov Voraac:
Pernjakovi. Gostovanje v Vojniku.
Sobota, dne 25. maja ob 19 — Miloš Mikela:
Petra Seme pozna poroka. Gostovanje v Lokah-
Kisovcn.
Nedelja, dne 26. maja ob 15,50  Prežihov Voraaet
Pernjakovi. Izvea.
Nedelja, 19. maja
11,15   Celjski mozaik
11,50   Izbrali ste — prisluhnite!
11,45   Pogovor z državljani
Ponedeljek, 20. maja
17,50   Zabavna glasba
17,55   Domača kronika, reklame in objave
17,45   Športni komentar
17,55   Zabavna glasba
Torek, 21. maja
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Izbrali ste — prisluhnite!
17,35  Našim kmetovalcem
17,45   Polke in valčke igra Celjski instrumen-
talni kvintet, poje Erika Kozoderčeva
Sreda, 22. maja
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   10 minut z znanimi orkestifi
17,50   Kulturni obzornik
17.40   Posnetki s koncerta mladinskega pevskega
zbora H. gimnazije p. v. Jurčka Vreiela
Četrtek, 25. maja
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Izbrali ste — prisluhnite!
17,55   5 minut za naše gospodinje
17,40  Glasbena medigra
17,45   Pred zaključkom šolskega leta v IKS^
Tovarne emajlirane posode — reportaža
Petek, 24. maja
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Znani pevci pojo znane arije
17,55   Gospodarska vprašanja
17,45   Ob rojstnem dnevu maršala Tita
Sobota. 25. maja
17,00   Domača kronika, reklame in objav«
17,2«  Izbrali ste — prisluhnite!
17.55   Za vsakogar nekaj
©krajni in Občinski ljudski odbor Celje
se spominjata uglednega
in najstarejšega občan*
Dr. Jura Hrašovca
prvega slovenskega župana
mesta Celja,
ki }• preminil dne 12. maja 19§7.
C3elje, r4. maj« l»i7.
V 80. letu starosti je dotrpel naš dobri oče
ROBERT DIEHL
dobrotnik mladine
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 18. maja
ob 4. uri popoldne na Mestnem pokopališču v Celju.
Nepozabnega zlatega očeta bomo ohranili v večnem
spomina.
Žalujoči:
kčerki Mira in Silva, snaha Irena, ze-
ta Gustl in Mirko, vnuki Dagmar,
Živa in Mitja ter ostalo sorodstvo.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR -- ODGOVORNI URED-
NIK TONE "MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Fran Roš:
Hišni gospodar
Humoreiika
Kolcman Kic, nekoč zagrtbšiki izivo-
šček in nato najemnik gostilnice, je v
svojem šestdesetem letu doživel nena-
vadne srečo. V našem mestu mu je umrl
brat in mu zapustil dvonadsvropno hišo
s šestimi stanovanji in prav tolikimi
stranlkami. In p'rav.jo, da tudi še neko
hranilno knjižico.
To se je dogodilo pred petimi leti.
Oib pribcdiu v naše mesto smo svojega
hoveiga gospodarja mi, stanovalci nje-
gove hiše, prisrčno sprejeli. Vnaprej
nam je sporočil tisto uro in tako nam je
bilo mogoče, da smo mu priredili skro-
men sprejem.
Pred vhodom v hišo so ga pričakovala
v negotovosti nemirno utripajoča srca
zastcipnikov vseh strank v hiši. Moja
mlajiša hčerka (sreča je hotela, da je n^o
določil žreb) mu je belo oblečena izro-
čila šopek rdečih vrtnic in ga pozdra-
vila z verzi:
»Pozdravljeni, naš hišni gospodar!
Poklanjamo vam naša sxca v dar.
Vsa vaša hiša veseli se vas,
ki prvikrat prihajate med nas!«
Ne morem zamolčati, da sem avtor teh
nedvomno posrečenih verzov jaz sam
in nJhče drug.
Naš novi gospcdar Koloman Kic je
stal pred nami in je bil videti mogočen.
Cigaro je kadil in levico je držal v žepu
svojega belega telovn.ka tako, da je čee
precejšen del svojega razsežnega ospred-
ja razpenjal zlato urno verižico. Iz pol-
nih lic s pristriženimi, še nič kaj sivimi
brki, so miu utripale drobne oči.
Po tem pozdravu smo se mu stanovalci
javili po abecednem redu: zemljemerec
Benko, upokojenec Grebemšek, železni-
čar Jamnik, gosipa Južnova, učitelj Pri-
mič in mc^ja malenkost. Naše zen,a(Ke so
mu p'ripravile majhno malico. Zlas'ti mu
je uigajalo vino, izvrsten pekrčan. Naša
pozornost ga je močno ganila in vzrado-
stila. Niti ob tej priložncs'i nti pozneje
ni izustil besedice o kakšni odipove'di sta-
novanja ali povišanju najemnine in tako
smo se vsi pomirili. Sam se je zadovoljil
s sobo, ki mu jo je odstopila gosipa Juž-
nova, ta pretkanka, ta vražja vdova s
svojimi posebnimi nameni!
Cujte, kaj se mi je nedavno primerilo!
Koloman Kic me je ustavil na stopnišču
naše hiše in mi izkazal poseibno pozor-
nost. Prijazno mi je dejal, ko me je pri-
jel za roko:
»K.ajne, saj ste menda vi sesta^'ili tiste
verze ob mojem prihodu?«
Priznal sem mu to v prijetni zadregi.
»In vidite, tega nisem pozabil. Prav
všeč mi je bjlo tisto. Ze takrat sem spo-
znal, da ste inteligenten človek. (Da,
dobesedno tako se je blagovolil izra-
ziti.) Zato želim danes govoriti z vami
v prav važni zadevi.«
»V- čast si šlejem,« sem mu zatrdil
veselo presunjen.
»Ali ste tudi vi že kaj slišali o nekak-
šnih hišnih svetih, ki naj nadomestijo
hišne gospodarje?«
»Da. Ampak samo od daleč sem čul
nekaj o tem zvoniti.«
»Vse to se mi zdi skoraj nerazumljivo.
C emu bi bilo to potrebno?«
»Morda so to samo govorice. Ce pa bi
do česa takega zares prišlo, bodo te
hišne svete prav gotovo morale izvoliti
stranke v hiši. In potem se lahko zgodi,
da prav vas izvolimo za predsednika
takšnega sveta.«
»Mislite? Hm, no, da. To bi že bilo
nekaj. Kajti mnogo mi je do teiga, da si
ohranim ugled in spoštovanje, ki mi kot
lasiniku hiše pripada. Ali me prav ra-
zumete?«
»O, vsekakor!«
»Nekoliko ste me pomirili, prijatelj!«
mi je dobrohotno priznal. »In še o ne-
čem sem že ves mesec razmišljal. Spo-
znal sem, da je tejle hiši potreben še
poseben red, obvezen za vse moje stran-
ke v njej. Ta naj bi mi zagotovil veljavo,
kakršna gre hišnemu gospodarju. Dal
bi ga natisniti in obesiti na zid ob vhcdu
v vsako stanovanje. In takšen hišni red
naj bi mi sestavili vi, prav vi!«
Ostrmel sem. Kakšno zaupanje vame
in kakšna čast zame!
Z vnemo sem se lotil dela in sesavil
nekakšen osnutek. Menim, da v njem ni-
sem ničesar važnega prezrl. Vse je ob-
seženo v petnaj.stih točkah, ki so ne-
kakšne zapovedi. Tako na primer:
§ 1. Vsaka stranka v hiši in vsi njeni
člani so dolžni pokoravati se vsaki od-
redbi hišnega lastnika, tako ustno kakor
pismeno izraženi.
§ 2. Vsi člani strank so dO'lžni pozdrav-
ljati hišnega gospodarja s primernim
spoštovanjem, otroci pod 14. letom pj
naj mu poljubljajo reko, vendar naj
pazijo, da jim bodo nosovi pri tem suhi
in čisti.
§ 7. Večanje števila otrok v družinah
je dovoljeno le po predhodnem gospo-
darjevem odobrenju.
§ 9. Vsakoletni rojstni dan hišneg::!
gospodarja, to je 26. februar, je progla-
šen za hišni praznik, ki so ga stranke
dclžne proslaviti     primeren način.
§14. Siranke so do žns obvestiti go-
spodarja o vseh svojih družinskih praz-
nikih pravočasno, da bi jih mogel tuidi
ta počastiti s svojo navzo'čnostjo, zlasti
šc. če so ti prazniki združeni s svečani-
mi pojedinami.
AJi ni to dobro?
Naš ljuibi gospodar je bil s tem hišnim
redom prav zadovoljen. Na večer tistega
dne, ko sem mu izročil njegov osnutek,
me je povabil s seboj v gostilno »Pri
zlati mački«. Tam sva pila dobro kap-
ljico, no, in kmalu se je tako zelo navdu-
šil, da je pričel glasno brati svoj in, lah-
ko bi rekel, da tudi moj hišni red. Meid
gc~i'i tam js b'l še nti'ci hišni p3:?-t'r!'v
in ta mu je burno pritrjeval, os'ali pa so
nevoljno mrmrali, dokler jim na mize ni
naročil kar tri litre vina, pom slite!
Prišel pa je čas, ko je bilo treba tudi
v naši hiši positaviti hišni svet. In glejte!
Sam Koloman Kic je obiskal vse stranke
v hiši in jim priporočil, da volijo za
predsednico hišnega sveta gospo Južno-
vo! Da, prav njo! Seveda smo takoj za-
slutili, kakšno ozadje ima ta njegova
agitacija. Ustregli smo mu, kaj bi sicer!
Soglasno smo izvolili Južnovo. Sklenili
smo tudi, da ostane naš posebni hišni
red še v popolni veljavi.
Kmalu nato sta se poročila — Kolo-
man Kic in predsednica Južnova. Mnogo
sreče smj^ jima poželeli. K poroki sta se
odpeljala v Zagreib, tako je bilo imenit-
neje. Po povratku pa smo jima stnoval-
ci ,;;^riredili slavnostno poročno pojedino.
Sploh smo vse storili, da si ostanemo
prijatelji. Mi ni prav tako?
SV. MARJETA
Bila je nekoč ^msica Smarjeta
oh beli cesti pred Skofjo vasjo,
a danes je v veliko Celje zajeta.
Le čujte, kaj vse se zgodilo je z njo!
Nekoč je prav tukaj svetnici Marjeti
oznanjala cerkvica slavo in čast,
dokler je do tal ni velela podreti
cesarja Jožefa H. oblast.
Smarjeta pa je ostala Smarjeta
iz davnih dni do današnjega dne,
ko vmes vsa viharna in huda leta
pustila pri miru so njeno ime.
A. zdaj kar čez noč se je spremenila
in Sv. Marjeta naj ho odslej,
kc z novimi tablami se je okrasila!
Tako je zdaj sveta kot nikdar poprej!
Smehlja iz višin se sveti Marjeti
nad njeno vasjo z dopadenjem obraz.
Smarjeta pa sama ne more verjeti,
da to ji prinesel naš novi je čas.
.Uničujoči rilec* nad polmilijonskim mestoi^
Tornado je nesreča, ki ji dosedaj člo-
veštvo še ni našlo protisredstva. Pri n-s
v Evropi tega pošastnega vrvenja vetra
ne poznamo, toda v južnih državah
Združenih dižav Amerike je p-epogcst
obiskovalec. Edino, kar so ljudje dosegli,
je to, da v področjih, kjer tornado rad
pridivja, posebna služba hitreje obvešča
ljudi pred nevarnostjo. V teh krajih pa
so ljudje prilagodili gradnjo, da so stav-
be odpornejše proti temu zračnemu
»divjaku«.
Včasih pa tornado pobegne iz svojeg i
običajnega »delokroga«. To se je pripe-
tilu v aprilu letos polmilijonskemu me-
stu Dallas v Texasu. Nenadoma se j-
znašel dolg črn rilec nad mestnimi hi-
šami. Svojo vijugasto pot, na kateri ni
ostala nobena stvar cela, je z brzino
40 km na uro, usmeril sem ter tja po
m.estu. Gospodaril je po mestnih ulicah
in trgih celih minut. In kaj je »opra-
vil«? Porušil je 125 hiš, ranil nad 22')
ljudi, na »bojnem polju« pa pustil 10
mrtvih meščajiov. Predmete, ki jih je
dobesedno izsrkal s tal, je nosil stotine
metrov visoko v zrak in jih spet spušč.
v obl-Vi dežja nazaj na zemljo.
Sliki, ki ta dogodek komentirata,
dajeta zgovorno predstavo, i'iva ^.i,^
kaze, kako se tornado iz daljave pribl,
žuje mestu. Og:cmen rilec sega do zem-
lje. Kot vidimo so bili ljudje presenečeni
nad njegovim prihodom in se nvio nit
znaš"i, da bi se pravočasno skrili.
Druga slika, posneta z zraka, kaže sled
uničujočega plesa nad delom mesta. Hi-
še 'SO poškodovane v vijugasti črti. Ne-
katere 30 poškodovane komaj do polo-
vice, kakor je pač plesal »uničujcči
rilec« tornada.
Kai gledamo in kaj bomo . . .
v »Metropolu« je bil pred dnevi odli-
čen francoski film »Otroci ljubezni« z
izrazito močno vzgojno ter napredno
vsebino. Dasiravno je bil, po francoski
navadi, precej naturalističen, je vendar
odgovarjal tisti zvrsti, ki se jo izplača
pokazati doraščujoči mlad'ni. Ne vem
zakaj v Celju za ta film ni bilo mladin-
skih predstav, kajti če količkaj vzame-
mo v obzir vzgojno poanto, je prven-
stveno namenjen mladini nad 15 leti.
Za tem dobrm filmom je v dvorano
»Metropola« prišla podpovprečna kav-
boj ka. Kavbojk res že lep čas nismo vi-
deli in kdor jih od časa do časa le rad
pogleda, gotovo ni prišel na svojo račun.
Konec zgodbe je vsak uganil že lahko
ob začetku. Igra ni bila najboljša, po-
samezne scene in teh ni bilo malo, so
bile take, kot se pri vseh podpovprečnih
kavbojkah ponavljajo. Razen nekaterih
p;ihclci3kih pcbliskov z mailim indijan-
crm, ki ne vem zakaj naj h t.il »posled-
nji iz plemena Komančev«, res ni bilo
kaj prida videti.
Zdaj, ko imamo dvorano za cinema-
skop, nas zanima naslednji f Im v tem
sistemu. V kratkem pride precej dober
in napet film »Med nebom in zemljo«
katerega zgodba se dogaja v pctniskem
letalu med nenadao okvaro motorja.
Ljudje,*ki imajo prej vse mogoče ka-
rakterne maske na licih., se v smrtnem
strahu pokaže j j v najboij skr tih pote-
Prizci- iz iLilma »Med nebom m zemljo«.
zah značaja. Napovedana zgodba nam
obeta dobro psihološko delo.
Poleg tega dela bo v Celju na platnu
film o Atili iz serije italijanskih barvnih
filmov z bolj ali manj posrečeno zgodo-
vnsko tematiko.
Z DVIGALOM JE REŠIL ČLOVEKA ...
Fred Johnson, upravnik težkega gra-
n:iika v pristanišču Liwerpool je videl,
kako se je nek človek potaipljal v morju.
Naglo je spustil veliko kljuko svojega
dvigala v morje in dobesedno, kot n3
»trnek« ulovil nesrečnika, ki je bil til^
pred tem, da utone.
CENITEV ŠKODE ODVEC...
V nekem mestu v Južni Afriki je ne-
davno prišlo do neobičajne prometne
nesreče. Nek tovorni avto se je zaletel v
Yr^o. •'•■'Pelizl« je ni^oTi p'lavna v-?t3. skozi
spalnico in preb',1 zadnjo steno ter se
znašel spet zunaj pod rrJidim nebom-
Prometni policaj, ki je hotel primer
raziskati, je spravil svoj zvezek lopo v
žep, ko mu je šofer vozila mirno rekel:
— Ni treba nič zapisovati. To je nam-
reč moja hiša.