IZSELJENSKI VESTNIK GLASILO SLOVENSKIH IZSELJENCEV CELEGA SVETA IZDAJA DRUŽBA SV. RAFAELA, V L3UBL3ANI, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV.22a (DELAVSKA ZBORNICA) LETO IV. LJUBLJANA, NOVEMBER 1934. STEV. 5. Strašni udarec za mlado Jugoslavijo. Zatrepetala je cela Jugoslavja in britko zajokala, ko se je dne 9. oktobra zvečer naenkrat raznesel glas po državi: »Kralj Aleksander je mrtev!" »Saj to ni mogoče!" smo vsi rekli in trdno upali, da to ni res. Pa je bilo le res. Padel je pod zločinsko roko v Marseilles, ko je stopil na Francoska tla kot gost francoskega naroda. Šel je tja kot knez miru, da postavi nove temelje miru v Evropi. Toda tajne sile, ki delajo z vsem fanatizmom na razbitju naše lepe države, in so videle v tej njegovi poti nov krepek udarec proti sebi, so poslale tja morilca, ki je končal njegovo dragoceno življenje. Padel je naš kralj kot mučenec močne Jugoslavije. Toda morilec s tem ni zadel Jugoslavije. »Čuvajte Jugoslavijo" so šepetale umirajoče ustnice. Te šepetajoče besede umirajočega našega vladarja so pa odjeknile kakor najmogočnejši grom v srcih vseh Jugoslovanov, zdramile, združile in navdušile vsa srca cele države za našo lepo Jugoslavijo, dedščino velikega vladarja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Če bi bil do sedaj res kje kdo, ki bi ne veroval v bodočnost Jugoslavije te umirajoče besede so ga navdušile, da smo danes navdušeni za Jugoslavijo vsi tako, kakor še nikdar. Mučeniška smrt kralja bo kakor mogočen ogeljni kamen nove, še močnejše Jugoslavije. Naši rojaki širom sveta so izvedeli o tem strašnem udarcu iz dnevnega časopisja narodov, med katerimi žive. Zato tu ne bomo poročali natančneje o vseh velikih dogodkih, ki so.se prav kar odigrali tu doma v državi. Rečemo samo, da je malo vladarjev ob svoji smrti sprejelo toliko dokazov ljubezni svojega naroda, kakor naš kralj Aleksander. To pa naj glasno priča našim izseljencem v tujino, da smo tu doma vsi za Jugoslavijo, vsi za sedanjo dinastijo, ki jo vodi, da vlada tu doma za Viteški kralj Aleksander 1. Zedinitelj. Jugoslavijo samo eno srce in samo eno navdušenje za njeno bodočnost. Zato naj pa tudi naši izseljenci širom sveta ostanejo zvesti tej svoji državi, svoji domovini, lepi Jugoslaviji! Slava našemu pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju, Živio naš kralj Peter //. Praznujmo letošnjo izseljensko nedeljo! Tudi letošnja prva adventna nedelja, 2. decembra, bo po celi državi posvečena mislim in skrbi za naše izseljence. Tudi letos se bomo ta dan živo spominjali tu doma vseh onih stotisočev našega naroda, ki žive razkropljeni sirom sveta po raznih državah. Izseljenska nedelja bo obudila v vseh naših družinah nove spomine na one člane družine, ki žive kjerkoli zdoma po svetu. Zahrepenela bodo srca tu doma po onih na tujem, mislila na to, kako se jim godi, mislila pa tudi na to, kako bi jim pomagali, da se nam na tujem ne izgube ne versko, ne moralno, ne narodno in tudi ne gmotno. Po vseh slovenskih cerkvah se bo ta dan tudi molilo za nje, da jih Bog blagoslavlja in čuva na tujem, srečno vodi, pa tudi srečno nazaj pripelje. V težkih razmerah žive marsikje. V velikih nevarnostih. Bog naj jih čuva po svojem angelu Rafaelu. Izseljenska nedelja naj pa obudi tudi v vseh naših izseljencih novo rniselj na dom, na domače, novo miselj na vero in narod svojih očetov. Obudi naj v vseh srcih, ki so zdoma, novo miselj na domače, na dolžnosti, katere imajo tudi na tujem do njih. Četrta božja zapoved velja za nje tudi če so na tujem, starši pa doma. Oče je oče svojih otrok če je tudi zdoma, ali če so otroci zdoma. Tujina ne odveže nikogar dolžnosti svetih družinskih vezi. Zato pa prosi Družba sv. Rafaela za letošnjo izseljensko nedeljo tu doma: 1. V vseh cerkvah naj se praznuje izseljenska nedelja a) z vsemi pridigami dneva, b) s sprejemom sv. zakramentov domačih za svojce, ki so zdoma, c) z molitvami za naše brate in sestre zdoma, d) z darovanjem malih darov v podporo „Družbe sv. Rafaela" in „Društva za varstvo deklet", ki vršita v imenu celega naroda to veliko narodno delo. 2. V vseh dvoranah naj bodo vsaj predavanja o izseljenstvu, zlasti o vprašanju naših deklet. 3. Starši, bratje in sestre naj pišejo ta dan, ali vsaj tekom adventa svojcem zdoma pred vsem skupno pismo, ki sta ga založili Družba sv. Rafaela in Društvo za varstvo deklet. Poleg tega naj jih pa tudi sami v lepih besedah opominjajo k zvestobi do Boga, do vere in naroda in do domače družine. Cel narod naj te dni pokaže svojo veliko ljubezen in skrb do tistih, ki so z doma. 4. Pristopimo k Družbi sv. Rafaela. Ženske organizacije pa vse k Društvu za varstvo deklet. Velike potrebe časa naj nas narede velike v našem socijal-nem delu. Vse naše izseljence na tujem, pa prosimo: 1. Da se prav živo spominjajo svojih domačih doma, svoje domače hišice očetove z vsem, kar je z njo v zvezi. Spominjajo naj se naukov svojih očetov in mater, svoje vere, svoje cerkve in svojega naroda in svoje države. 2. Kjerkoli so na tujem slovenske naselbine, naj se ta nedelja praznuje v njih cerkvah a) s službo božjo in govori o dolžnostih do domovine, do vere in domačih, katere so zapustili, b) s sprejemom sv. zakramentov za domače in domovino, c) z žrtvami, darovi za Družbo sv. Rafaela in za Društvo za varstvo deklet. 3. V dvoranah naj si s predstavami obujajo sladke spomine na dom in se navdušujejo za zvestobo do doma. 4. Gotovo naj se pa vsi te dni spomnijo svojih domačih s pismi. Maj bodo medsebojna pisma niti, s katerimi se bo spletla nova vez zveste medsebojne ljubezni. Slovenski škof med izseljenci. Največji dogodek v našem izseljenstvu letos je bil brezdvoma obisk prevz. g. škofa lavantinskega Dr. Iv F. Tomažiča naših rojakov v Nemčiji, Holandiji in Belgiji Povsod so se naši ljudje zveselili njigovega obiska tako prisrčno, kakor se le otroci morejo zveseliti obiska svojega dobrega očeta. Ta obisk slovenskega nadpastirja jih je prepričal, da jih domovina ni pozabila, temveč da misli nanje, da skrbi zanje, in da želi, da bi tudi v tujini ostali dobri katoličani in dobri Jugoslovani. Povsod so g. škofa rojaki sprejemali z velikimi slovesnostmi, pri katerih so sodelovale tudi cerkvene in svetne oblasti držav, mest in krajev, kjerkoli je bil. Ta obisk je gotovo tudi naši državi veliko koristil na njenem vplivu med temi tujimi narodi, ko so videli, da se država briga za svoje na tujem. Prevz. g. škofu, ki je pri tolikih svojih skrbeh, pri tolikem svojem delu našel še časa, da se je odtrgal od doma in se podal na težko in trudapolno pot, se tudi Družba sv. Rafaela najiskreneje zahvaljuje. Ta obisk je bil za vse obiskane mogočen misijon, ki je visoko dvignil med izseljenci versko in narodno zavest in neizmerno dobro je bilo s tem storjeno. »Rafael" poroča o tem obisku: Romanje v Keyelaerju. Po 24 urni vožnji iz domovine je stopil na praznik Marijinega vnebovzetja ob 10. dopoldne g. škof v Kevelaerju iz vlaka. Na kolodvoru ga je pričakovalo okrog 1000 Slovencev iz Nemčije, Belgije in Holandije s svojimi 25 zastavami. Pozdravil je prevzvišenega pri prihodu kevelaerski župnik g. Holtmann ob navzočnosti domače duhovščine. Med petjem in molitvijo se je pomikal dolgi sprevod s kolodvora v župnišče. Duhovniki s škofom so se oblekli v cerkvena oblačila, nakar je sledil v spremstvu društvenih zastav slovesen vhod v baziliko. Prevzvišeni je stopil v polnem ornatu na prižnico ter nagovoril slovenske rojake, v nemškem jeziku se je pa zahvalil nemški duhovščini za veliko ljubeznivost pri sprejemu. Sledila je pontifikalna sv. maša, ki ji je prisostvovala 5000 glava verna množica, ki je do zadnjega kotička napolnila cerkev. Ob 2. pop. se je prevzvišeni udeležil križevega pota na prostem, pri katerem je imel nagovor škofov spremljevalec mariborski kanonik g. dr. Jožef Mirt. Ob 5. pa se je vršila sklepna pobožnost s petimi litanijami Matere božje, pri kateri se je v imenu vseh poslovil od Marije izseljenski duhovnik g. Oberžan. Poleg teh so se zbrali pri tem slovenskem romanju še: mgr. Valentin Zupančič, izseljeniški duhovnik iz Francije, vikar Tensundern iz Hovela, pater Teotim v. Velzen iz Heerlena, evharistinec p. Zupančič iz Po-renja. župnik Fischer in mnogi drugi prijatelji slovenskih izseljencev. Gladbeck Še istega dne se je odpeljal mariborski škof ob 6. zvečer v Gladbeck, kjer mu je poleg slo- vencev tudi nemško prebivalstvo priredilo slovesen sprejem. Župna cerkev in sosedne ulice so bile vse okrašene s cerkvenimi in papeživimi zastavami. Ko se je pripeljal škof točno ob 8. uri, ga je najprej pozdravil predsednik društva sv. Barbare g Jožef Dobra-vec, v cerkvi pa župnik Effing. Pri vhodu v cerkev je pevski zbor pel skladbo mariborskega komponista R. Wagnerja. „Laudate Dominum". Sledil je škofov nagovor v slovenskem in nemškem jeziku, nato lita-nije in blagoslov. Za časa svojega bivanja v Gladbecku je bil škof gost župnika Effinga. Pozdravil ga je tudi in obiskal na stanovanju nadžupan dr. Hakenberger. Nemški notranji minister je pismeno izrazil svoje veselje nad obiskom škofa dr. Tomažiča slovenskih delavcev v Nemčiji. S kakim veseljem so nemški katoliki sprejeli slovenskega škofa, priča tudi to, da so mu za časa njegovega bivanja v Nemčiji dali odlični predstavniki nemške industrije svoje avte na razpolago. Drugi dan je bila lepa cerkvena slovesnost s škofovo pridigo in sv. mašo v cerkvi sv. Lamberta. Društveniki sv. Barbare so skupno pokleknili k sv, obhajilu. Društvo sv. Barbare, ki je slavilo ta dan 25 letnico svojega obstoja, je priredilo takoj po službi božji slavnostno akademijo. Škofa je pri tej priliki zastopal kanonik dr. Mirt. Slavnostni govor je imel g. Tensundern, ki se je spominjal vseh, ki so v preteklih letih sodelovali pri društvu in obiskovali westfalske Slovence: Dr. Jegliča, Kreka in drugih. Proslavo je vodil društveni predsednik g. Dobrave, čestitali so pa društvu tudi predsedniki nemške rudarske zveze, zastopnik Kolpingovih ustanov, župnik Effing in drugi. Ob sklepu akademije je škofov zastopnik dr. Mirt s primernim nagovorom častital 14 jubilantom društva in jim pripel na prsa društveno odlikovanje v spomin 25 letnega delovanja pri društvu. 'Proslava 25 letnice se je izvršila z izbranim sporedom in pokazala velik pomen teh društev za prosvetno in narodno delo med našimi rojaki v Nemčiji Obisk našega prijatelja. Popoldne 16 avgusta je škof dr. Tomažič obiskal s svojim spremstvom velikega našega prijatelja gospoda vikarja Tensunderna v Hovelu. Zbralo se je na njegovem domu večje število okoliških duhovnikov, v imenu katerih je pozdravil prevzvišenega domači g. župnik, deklica mu je ponudila šopek cvetlic. Ganljiv je bil zlasti prizor, ko je stopila pred škofa njegova bivša učenka iz ljudske šole, katere katehet je bil prevzvišeni nekdaj v domovini. Iz Hovela se je odpeljal škof v Munster k škofu pl. Galenu, v čigar škofijo spadajo po večini westfalski Slovenci. Hamborn. Skozi Essen se je odpeljal naslednji dan škof zgodaj zjutraj v Hamborn, kjer so ga pred cerkvijo pričakovali tamkajšnji Slovenci s svojimi zastavami. Po slovesnem vhodu v cerkev je prevzvišeni najprej čestital dvema paroma srebrnih poročencev. Sledila je pridiga in škofova sv. maša, pri kateri je lepo prepeval slovenski pevski zbor. Po sv. maši se je vršil pozdravni sestanek hamborških Slovencev, ki se ga je udeležila tudi domača duhovščina. V njihovem imenu in v imenu vseh Slovencev je pozdravil navzočega škofa prelat in dekan Voss, ki je posebno po-vdaril, da so Slovenci dobri katoliki in zato priljubljeni ter na dobrem glusu pri nemški duhovščini ter prebivalstvu. Ginjen od vsega se je nadpistir zahvalil za prisrčni sprejem ter naročal svojim rojakom, naj ostanejo zvesti katoliški cerkvi in domovini. Končno je vsem navzočim podelil svoj blagoslov. Slovesnost je napravila na vse globok vtis. Meerbeck. Istega dne popoldne se je škof odpeljal v Meerbeck, kjer ga je čakala duhovščina s tamkajšnjimi Slovenci in domače prebivalstvo. Tudi tu se je vršila najprej pobožnost v cerkvi, nato pa so spremili naši rojaki s svojimi zastavami škofa v župnišče, kjer so se od njega poslovili. V Holandiii in Belgiji. Heerlen. Skozi Krefeld se je škof Tomažič odpeljal v petek 17. avgusta v Heerlen. Ves čas svojega bivanja v Holandiji in Belgiji je bil gost jugoslovanskega konzula g J. H. Duponta. V soboto 18. avgusta si je prevzvišeni ogledal nekatere ustanove v Heerle-nu, kakor dom duhovnih vaj na Molenbergu, katoliške šole, nekatere cerkve in bolnišnice, kjer je bilo takrat šest Slovencev, ki jim je vsem podelil svoj blagoslov ter se z njimi prijazno razgovarjal, kar je bilo za bolnike izredno presenečenje. Popoldne je obiskal škof Tomažič škofa v Liege, mgr. Kerkhofsa, pod katerega jurisdikcijo spadajo naši rojaki iz belgijskega Limburga. Nedelja 19. avgusta je bil velik praznik za naše rudarje v Holandiji. Iz vseh kolonij so prihiteli pozdravit svojega škofa. Zbrali so se v patronatu Sittardeiweg, odkoder so v velikem sprevodu z brunssummsko last, no godbo na čelu odšli pred frančiškanski samostan-da spremijo svojega škofa v cerkev. V cerkvi so že bili navzoči jugoslovanski konzul g. Dupont, župan mesta Heerlen g. van Grunsven, policijski nadkomisar g. Offermans, zastopniki rudnikov in drugi predstavniki oblasti. Po prihodu v cerkev je imel škof najprej nagovor, nato pa je opravil pontifikalno sv. mašo ob asistenci g. dekana iz Heerlena, g. gvardijana oo. frančiškanov, p. Teotima, g. Tensunderna in g. kanonika dr. Mirta. Vsa cerkvena slovesnost je napravila na vse navzoče, ki so napolnili veliko cerkev do zadnjega kotička, globok utis, zlasti še mila slovenska beseda, s katero je prevzvišeni oznanjal katoliško vero svojim ovčlcam v tujini, Kaj ljubek je bil pzizor, ko so društvene zastave, deklice v narodnih nošah, dekliška krožka v svojih ličnih oblekcah z godbo na čelu spremili duhovščino in prevzvišenega iz cerkve v samostan oo. frančiškanov! Sledila je pozdravna akademija, kjer so naši rojaki z izbranim programom pozdravili svojega škofa. Govorili so med drugim konzul g Dupont, dekan Nicolaye, dr Poels, g. Oberžan V imenu rudarjev je pozdravi1 škofa predsednik Zveze jugosl društev sv. Barbare g. Ivan Novak. Ljubek je bil nastop naših malih, ki so ponudili prevzvišenemu nagelčke in rožmarin. Državna himna in narodna pesem je zadonela, godba se je oglasila. Ginjen se je prevzvišeni nadpastir zahvaljeval za tolike dokaze zvestobe in ljubezni do Boga in do domovine, ter je podelil vsem navzočim svoj blagoslov. Po pozdravnem sestanku so si vsi navzoči ogledali izseljensko razstavo, ki jo je prav spretno organiziral g. Rudolf Sellč. Winterslag v Belgiji. Popoldne istega dne se je mariborski škof v spremstvu g. konzula iz Heerlena in slovenskih duhovnikov odpeljal v Winterslag, kjer so ga v izredno velikem številu pričakovali naši rojaki iz vseh revirjev belgijskega Limburga. Prostor pred cerkvijo je bil nad vse okusno okrašen s slavoloki, papeškimi, jugoslovanskimi in belgijskimi zastavami. Sredi slavolokov je bil lepo izdelan grb škofa dr. Tomažiča. Rudniška godba je pri prihodu prevzvišenega zaigrala najprej jugoslovansko nato belgijsko državno himno; škofa je pozdravil domači g. župnik, predsednik slovenskega društva sv. Barbare g. Komac ter šolarka. Po pozdravu pred cerkvijo, ki se ga je udeležil tudi tamk. rudniški ravnatelj ter predstavniki oblasti, so odšli vsi v cerkev, kjer je škof zopet stopil na prižnico ter v domačem jeziku oznanjal besedo božjo. Sledile so litanije, pri katerih je krasno prepeval pevski zbor iz Eysdena pod vodstvom neumornega g Hribarja. Po pobožnosti v cerkvi je sledil pozdravni sestanek v rudniškem domu, ki je bil v ta namen slovesno ovenčan. Na odru so bile slike sv. Očeta Pija XI., jugoslovanskega in belgijskega kralja Pevski zbor ,Slav-ček" .n Waterscheia in „Zvon" iz Eysdena sta izbrano zapela nekaj naših lepih pesmi. Škofa so pozdravili g. Franc Cesar iz Winterslaga, predstavniki društev iz vseh sosednih kolonij, šolska deklica, domači g. dekan iz Genka in g. Oberžan. Sklepno besedo je prevzel prevzvišeni škof, se zahvalil za prijazen sprejem ter vzpodbujal rojake, da ostanejo zvesti svojim verskim načelom in domovini ter jih bodril naj vztrajajo v današnjih težkih časih. Obisk kolonij. V ponedeljek 20 avgusta je škof obiskal nekatere delavske kolonije, kjer bivajo naši izseljenci, ogledal si je obrat na državnem rudniku Hendrik in Gezellenhuis na Emmi. Popoldan istega dne si je ogledal znamenitosti mesta Aachen. V torek se je odpeljal škof Tomažič v Roermond k škofu dr. Lemmeusu, v čigar škofijo spadajo Slovenci v Lim-burgu, nato pa preko Maeseyka v Louvain. Drugi dan ga je peljala pot preko Brussela in Antwerpna nazaj v Holandijo, v mesto Breda, kjer cvete katoliško mladinsko gibanje pod spretnim vodstvom velikega mladinskega organizatorja g. Frenckena. V pondeljek se je nato vrnil prevzvišeni v spremstvu g kanonika preko Kolna in Oberammergau v Maribor. G. Oberžanu, ki je bil začetnik in duša teh obiskov, najiskreneja zahvala celega naroda tu doma. Misli za govore na izseljensko nedeljo. Za letošnje izseljensko nedeljo nismo izdali posebne pridige. Pridigarjem bodo te le vrstice dale nekaj misli za govore na izseljensko nedeljo. Obisk vladarja je gotovo velik dogodek za vsako mesto. Vladar obišče posamezne kraje zato, da obnovi zveze ljubezni in zvestobe s svojim ljudstvom in zveze ljudstva z njim. Pride, da posluša želje svojih podložnih, da pozna njih potrebe in da more toliko več storiti za nje. Zato se navadno vrše velike priprave deloma, da bo vladar dostojno sprejet in počaščen, ko pride, da bo tako videl, da mu je ljudstvo udano in zvesto, deloma da se bo ljudstvo za njegov obisk tako pripravilo, da bo imelo kar največ koristi od njega. Sv. adventni čas nastopamo danes. Kristus, naš kralj in vladar, je napovedal zopet svoj prihod. V jaslicah ga bomo molili na božično noč. Toda božič ni samo spomin onega vidnega njegovega prihoda na svet pred 2.000 leti v Betlehemskem hlevčkL Ne! Vsak Božič je nov prihod, prihod njegove milosti in sicer v vsako srce človeško na zemlji, ki se mu hoče odpreti. Gospod bo trkal na vsa človeška srca, tudi na tvoje in moje, in prosil sprejema z obnovljeno živo vero, s poživljeno ljubeznijo, pa tudi s ponovljeno zvestobo. Ali bo njegov prihod nam res v nov blagoslov? čas novih milosti? Sv. cerkev to želi! Zato je čas adventa čas priprav za dostojen sprejem v vseh srcih, in pa za sprejem, ki bo prinesel obilnost blagoslova vsem srcem. Danes smo nastopili štiritedenski.čas priprav. Le če se bodo človeška srca dobro pripravila, se mu bodo odprla, ga dostojno sprejela, bodo res dobila tudi vse tiste milosti, katere božji obisk vsikdar človeški duši prinese. Je pa to tudi čas iskanja duš! Toliko src je, ki so zaprta za božjo milost, ki so temu vladarju sovražna, ki kujejo celo zarote proti njemu, da ga ubijejo v srcih vseh ljudi. Toda tudi vsa ta srca so božja, so Kristusova lastnina, ker so bila odkupljena z njegovo krvjo in kršena v njegovi smrti na križu. Sovražijo ga samo zato, ker ga ne poznajo, ali ker so bila naščuvana. Sv cerkev nas pelje v duhu k reki Jordanu. Tam je nastopil skrivnostni mož, velik prerok, ki pridiga srcem, da jih pripravlja za sprejem Kristusa Kralja. Na tem možu nam kaže nazorno, kaj je dolžnost vsakega kršenega srca te dni. »Pripravite pot Gospodu I" nam kliče! Kristus bo zavladal na svetu samo, če bomo mi ljudje sami hoteli. Danes zmaguje na svetu vsesplošno Antikrist, — Kristusu sovražen duh. Zakaj? Zato ker ima več predhodnikov kakor jih ima Kristus, ki več store zanj, več žrtvujejo, mu bolj pridno pripravljajo pot v srca ljudi, kakor Kristusovi ljudje. Zato v adventnem času, vsi na misijonsko delo za pridobivanje človeških src Kristusu. Danes je pa tudi izseljenska nedelja. 'Kaj je to? Nič drugega, kakor dan, ki naj nam pokaže naše najbližje, našemu srcu in naši krvi najdražje misijonsko polje delavnosti priprave za Božič — priprava poti Gospodu v srca naših dragih, najbližjih sorodnikov, ki jih ni doma. Vsaka hiša ima, če ne več, vsaj enega gotovo z doma kje po mestih, morda celo na tujem. Povejte, koliko je mater v naši fari, ki bi ne imele enega ali več otrok kje izven doma, izven svojega vpliva? Šli so, da si iščejo po svetu kruha. Toda če so šli izpod domače strehe, ali ni ta član vaše družine nič več vaš? Je prenehal biti kri vaše krvi? Ne I Ostal je vajin otrok, ostal je tvoj brat, ostala tvoja sestra, tvoj sorodnik. Ne, niso prenehale dolžnosti do njega, temveč so se še povečale. Prišel je na tujem v največ slučajih v razmere, ki so zanj nevarne, morda pogubne, da mu ne zastrupijo duše in življenja, cele večnosti. Izseljenska današnja nedelja kliče vsem družinam zato: Pripravite pot Gospodu v srca vaših, ki so na tujem, ki so izven doma. Storite vse, kar morete, da se ne izgube ne za Boga, ne za vašo družino kjerkoli so na svetu. Bodite vsi sv. Janezi pri Vaših izseljencih v tujini, pri vseh vaših, ki žive zdoma. O, kako žalostna so poročila o življenju naših izseljencev izven naše države! Tisoči in tisoči izgubljajo svojo vero, propadajo moralno. Pa tudi vsaka župnija ima svoje izseljence. Vsi ne morejo ostati doma, morajo »s trebuhom za kruhom". Ali niso več naši, ako so začasno odšli? Ali niso tu pri tem krstnem kamenu vpričo nas prisegali zvestobo Kristusu? Ali niso naši. celi naši? Nam more biti vseeno, kako žive na tujem? Kako na tujem po-ginjajo versko, moralno in gmotno? Če je v nas samo iskrica žive vere, se ne moremo izgovarjati s Kajnom, češ „sem mar jaz varih svojega brata?' Ali je dovolj za naše farne cerkvene organizacije, da pazijo samo na tistih par, morda tudi veliko, zvestih ovčic za ograjo župnijske cerkve, pri tem se pa ne zmenijo za zašle, za izgubljene? flli ni to samo v Kristusovem duhu, če raje zanemarijo 99 teh dobrih in zvestih ovac, in gredo s svojo skrbjo, svojimi žrtvami za eno izgubljeno? Ali ni Kristus Gospod sam povedal, da bo v nebesih večje veselje, če eno izgubljeno najdejo, kakor če 99 zvestih pasejo? Izseljenska nedelja kaže na ta Kristusov nauk in kliče vsem: ven iz domače fare za farani na tujem, za izseljenimi, za onimi, ki so v nevarnosti! Pismo našim na tuje. Predragi Slovenci na tujem! Zopet praznuje cel slovenski narod svojo izseljensko nedeljo, t. j. praznik spomina in ljubezni do vseh vas, ki živite zdoma, kjerkoli po svetu, v tujini izven meja naše lepe domovine Jugoslavije. Vaš praznik je to, posvečen molitvam, mislim in skrbem celega naroda samo za vas. Zapustili ste svojo domačo hišo in odšli v širni svet, da si tam zaslužite svojega kruha. Toda mi doma Vas nismo pozabili. Narod doma ni pozabil, da Vas je nad tristotisoč izven državnih meja po raznih delih in državah sveta. Ni pozabil, da ste Vi še vedno naši, prav tako naši, kakor če bi bili doma, da ste del našega narodnega telesa, da ste Slovenija, Jugoslavija na tujem. Se vedno čutimo mi doma, da ste Vi, dasi daleč z doma, kri naše krvi. naši bratje, naše sestre, pa živite kjerkoli na svetu. Če nas ločijo gore in doline, morda morja, ločijo nas samo telesno V ljubezni smo pa združeni z Vami. Današnji Vaš praznik naj obnovi v nas tu doma to našo ljubezen do Vas, da Vas ne bomo pozabili. Vsi Slovenci, tu doma in Vi na tujem, moramo ostati zvesti drug grugemu. Vse nas mora družiti zvesta ljubezen do naroda, do naše države in domovine, do naše skupne vere in cerkve. Danes je cel narod tu doma na kolenih in moli za Vas, da bi Vas Bog na tujem blagoslavljal, branil in čuval, da bi našli svojo časno srečo, 'pred vsem pa, da bi iskaje časne sreče, ne izgubili svoje večne sreče. Da, Tvoja družina, katero si pustil tu doma, tvoji domači, danes mislijo na Te in mislijo za Te. Današnji Vaš praznik naj pa tudi obnovi v Vas ljubezen do Vaših domačih, do rodne zemlje, do naroda in države. Živite po raznih tujih krajih med tujimi narodi, med tujimi verami. V nevarnosti ste, da se nam ne izneverite, da pozabite na vse to. Današnji praznik naj za eno leto zopet poživi v Vas sladke spomine na dom in domače, da se boste zavedli, da imate do svojih domačih na tujem iste in enake dolžnosti, kakor če bi bili doma Razdalja vas ne odveže te dolžnosti. Ne pozabite, da je tujina vedno le tujina, mrzla in brezsrčna do Vas, da Vas ima rada, dokler Vas potrebuje, dokler Vas lahko izkorišča. Mati pa ni in nikdar ne bo. Spomnite se te dni, zlasti letošnje božične praznike, na mile jaslice Vaše mladosti, na milo božično Detece, Vašega Zveličarjal Koliko duševne sreče ste vžili ob teh jaslicah Tudi danes, na tujem še bolj kot doma potrebujele tega nebeškega dobrega Pastirja, tega dobrega, edino zvestega vodnika. O, odprite mu na božično noč svoje srce, da pride k Vam I Obnovite vanj nekdanjo živo vero. Ta vera Vas bo krepila v poskušnjah življenja, da boste vstrajali, Vas bo delala močne, da boste zmagali prevare tujega sveta in ostali zvesti katoliški Slovenci in dobri Jugoslovani. Če ste morda pretrgali svoje vezi z domačimi tu doma, jim nič več ne pišete, nikari tako! Izseljenska nedelja naj Vas navduši da jim boste za letošnji božič gotovo zopet pisali. Če ste očetje, in imate doma svojo ženo, svoje otroke, o, ne pozabite jih! Pišile jim zopet! Pošljite jim od svojih zaslužkov, da bodo vedeli, da še na nje mislite. Če imate tu doma svoje stariše, svojo mater, svojega očeta, o, spomnite se na to nedeljo na nje! Spomnite se, da Vas tudi na tujem še vedno vežejo dolžnosti Četrte božje zapovedi, da tudi za Vas velja božja obljuba: »Spoštuj očeta in mater, pa boš dolgo živel na zemlji in se ti bo dobro godilo!" Božji blagoslov je zvezan za Vas z izpolnjevanjem te dolžnosti. Imate tu doma brate in sestre! Spomnite se jih te dni zopet s kakim pismom 1 Ena družina ž njimi ste še vedno, Vaši bratje in sestre so! In Vi ste njih bratje in sestre Današnjo nedeljo Vas pa tudi svarimo pred nevarnostmi tujih mest, tuje družbe, tujih razmeri O, koliko naših Slovencev je na tujem že žalostno poginilo, koliko jih izgubilo vero, koliko se nam jih je izneverilo narodno! Nikari ne verjemite mamljivim, zapeljivim vabam sveta! Tudi na tujem je isti Bog nad Vami in isto večno pogubljenje pod Vami. Tudi na tujem je plačilo za greh samo smrt, samo nesreča Naša slovanska dekleta, ki se pehate po raznih službah za svoi kruhek, <^anes misli ves narod tu doma na Vas Koliko žalostnih poročil dobivamo o velikih nesrečah, o morebitnih zablodah, ki so Vas zadele marsikatero Vemo, da tudi na tujem zvečine delate čast priznanemu poštenju slovenskih deklet. Toda bojimo se za Vas vspričo teh žalostnih poročil. »Društvo za varstvo deklet" Vam s tem pismom pošilja na tuje posebno pismo. O, slovenska dekleta, ostanite poštena tudi na tujem, kjerkoli ste! Živite tako, da bo cel Vaš narod lahko ponosen na Vas, na Vaše lepo dekliško življenje! Zlasti pa ostanite v ozkih zvezah z domačo hišo, z dekleti domače župnije, z dekliškim društvom domače župnije. Vedite, da ima narod tu doma posebno društvo, „Društvo za varstvo deklet", ki je ustanovljeno samo za Vaše varstvo in obrambo. V vseh stiskah, če se Vam zgodi krivica, če potrebujete modrega sveta, če potrebujete pomoči, obrača'te se zaupno na to društvo (naslov: Društvo za varstvo deklet. Palača Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana) Društvo se bo za Vas zavzelo, Vam pomagalo, Vas skušalo rešiti. Če si se pa, slovensko dekle, morda že spotaknilo in padlo v nemoralno blato, če že objokuješ svojo nesrečo, tudi ti zaupno piši in prosi pomoči. Vse, kar bo človeščo možno storiti, bomo storili za te. Da, dragi naši na tujem! Izseljenska nedelja je danes, Vaš praznik, praznik naše ljubezni do Vas in Vaše do nas. Danes se vsi obnovimo v tej zvesti medsebojni ljubezni! Vsi prisezimo, da bomo vsi delali na to, da bo Slovenija, Jugoslavija tu doma in Slovenija, Jugoslavija na tujem samo eno! Da bomo vsi mi doma in Vi na tujem še naprej ena družina, en narod, ena država, vsi katoliški verni Slovenci in Jugoslovani. V tem duhu Vas danes mi tu doma iskieno pozdravljamo. Tudi jaz, tvoja mati, oče, stariši, bratje, sestre se pridružujemo tem lepim besedam celega naroda in ti kličemo isto in te iskreno in prisrčno pozdravljamo in pričakujemo od tebe za letošnji božič daljšega pisma in poročila, kako se ti godi. Z iskrenim pozdravom tvoj .,. V imenu celega naroda in države: Družba sv Rafaela v Ljubljani. Društvo za varstvo deklet v Ljubljani. * * * Ljuba naša hčerka in sestra! Na letošnjo izseljensko nedeljo hite vse misli k Tebi in za Teboj, ki si odšla od nas v tujino Ni ga dneva, da bi se Te ne spominjali pri vseh naših vsakdanjih delih in opravilih, zjutraj, ko vstanemo, pa zvečer, ko gremo spat. Vse, kar delamo, delamo tako, kakor da bi bila ti zraven in bi nam pomagala. Pa vsak dan bolj gotovo vemo, da Te ni, in da te tudi še dolgo ne bo Najbolj pa so naše misli pri Tebi, kadar prihajajo poročila iz kraja, kjer si Ti, pa ne moremo razbrati, če si pač tudi Ti zraven pri tistih poročilih, če se tudi Tebi tako godi, kakor poračajo, ali Ti je bolje ali še slabše Tvoj tako dolgotrajni molk pa nam je v veliko žalost. Ničesar se ne zevedamo, da bi Ti bili hudega storili, a Ti molčiš. Tvoja želja, da greš v tuje kraje, nas je takrat prehudo zadela in nismo mogli drugače, kakor, da smo Ti branili. Vso našo ljubezen si morala čutiti iz naših besed, vso našo skrb iz naših solz, ko si odhajala. In zdaj so že pretekla leta, ko Te ni in mi vsi tako redko dobimo kako poročilo o Tebi Prav zato Ti pa danes pišemo to pismo, da boš vedela, kako zelo mislimo na Tebe in kako zelo se Te spominjamo vsak dan. Bližajo se prelepi božični prazniki Vsaj za ta dan trdno pričakujemo od Tebe obširnega pisma, da bomo vedeli, kako se Ti godi. Le spomni se na one lepe božične dni vsako leto, ki si jih prt živela med nami pri jaslicah, onih lepih adventnih juter, ko smo hodili k zornicam, ko nas je vse objemala ljubezen do božjega Deteta in smo tekmovali med sabo, kdo mu bo napravil več veselja, kdo bo bolj njegov. Na vso to lepoto se spomni, pa nam piši! Vsi tako težko pričakujemo poročila od Tebe, zato prav dobro vemo, da to pot ne zastonj Ne mogla bi nam napraviti večjega veselja, ka^or če se vrneš domov in ostaneš med nami Nimamo sicer nobenega razkošja doma, toliko pa že imamo, da boš lahko ostala med nami in borno, kakor nekdaj, zopet vsi srečni v oni med sebojni ljubezni, ki je mrzla tujina nima in zato tudi dati ne more Takoj prvo pismo naj nam prinese veselo vest, da se boš vrnila in pri nas ostala. V tem veselem pričakovanju Te na letošnjo izselje-niško nedeljo prav iskreno pozdravljamo in Ti kličemo: Na veselo svidenje! 1