Kaj vse vpliva na govor
V prejšnji števiiki smo govorili o črki «R", danes pa bi navedli ne-kaj težav, ki preprečujejo otroku pravilno in lepo izreko.
Na pojav govome motnje lahko delujejo mnogi fakiorji. Govorna motnja je pogojena z organskimi faktorji (anatomska odstopanja), nevrološkimi, psihološkimi in dednimi fakiorji. Lahko pa se vsi li faktorji tudi prepletajo in jih je ležko oddvojiti.
V dobi učenja govora otrok ^proizvaja" glasove tako koi jih sliši od okolice, gibi govomega aparata (ustnic, jezika, nega, zob . . .) pa se prilagajajo sposobnostim posameznika. Govomi organi se razli-kujejo od človeka do človeka, pa vseeno velika večina Ijudi govori pravilno. To pomeni, da otroci v različnih dobah učenja govora pri-lagodijo delo svojih govornih organov čisto nezavedno, ne da bi mi-slili na 10, kako doseči pravilno izreko glasov. Ce\o oiroci s težavami (nepravilno vraščeni zobje. predolgo mehko nebo, visoko nebo, kratka podjezična vez. nepravilno obbkovan jezik . . .), lahko prila-godijo delo svojih govoril lako, da je izgovor pravilen. Otrok razvije neke vrsle nadomestnih sposobnosti.
Vendar pa ni vedno lako, zato je v lakih primmh nujna pomoč specialisla Ipediatra, ortodonta, logopeda . . .).
Danes bi povedali nekaj več o faktorju, ki pomembno vpliva na otrokov govor, ni pa tako zelo pogost. To je slab govorai model. Re-kli smo že, da se otrok uči govora od svoje okolice. Posnema vse, pa tudi izreko. V primeru, da ima nekdo iz otrokove najbližje okolice govomo motnjo, starši, bratec ali seslra, jo otrok lahko osvoji. Če ima govomo momjo samo ena oseba (npr. samo oče), ima otrok možnosl izbora: ali izbere motnjo ali ne. To ni odvisno od lega, kdo se več ukvarja z otrokom, ampak kdo prevladuje v družini, koga otrok posnema, kdojeotrokov vzomik. Poznan jc primer, kojede-ček, ki je osvojii pravilno že vse glasove začel pogrkovati, ko se je vr-nil oče, ki je imel to napako, iz vojske.
Pomembno vtogo v tem obdobju odigrajo vzgojiteljice v vrtcih in tovarišice v prvih letih šolanja, ker so otrokom vzomiki.
Slab govomi mode! pa je tudi infantilni govor odraslih, uporablja-nje vrste pomanjševalnic, pačenje besed in podobno. Skoraj vsi go-vorimo z otrokom bolj nežno. ln to ni narobe. Narobe je, kadar pa-čenje vpiiva na otrokov govor. V ambulanio je prišla deklka z go-vomo motnjo in mati je zatrdila, da z deklico govorijo pravilno. Se v istem irenutku pa ji je rekla: XiLki se na ta stolček". Mati se ni zave-dala svojega govora. In pogosto se tega starši ne zavedajo. NajboljSe je, da z otrokom govorimo naravno in starosti primemo. Vsekakor morate pusiiti maKku, da govori po svoje. vendar pa obenem paziie, da tudi vi govorite po svoje. Naj vas kar prosi za Mkotka" in naj vam pove, da ga je «papu". Vi pa mu Je ponudite Bpiškot" in ga vpraSaj-te, če ga je ^pojedel".
Logoped Irena Pakiž