LJUDSKI GLAS.
8 v j	Izhaja na mesec dvakrat. — Velja za celo leto
ST.fiV	3 gold., za pol leta gold. 1,50. — Vredništvo, oprav -
. O V •	nistvo:	Gradišče št. 9.
V Ljubljani 12. maja.
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat	TTT	1	-Ifl
4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. — Roko-	I I I	I
pisi so ne vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour.	J-L/
Nasledki sedanje sebičnosti.
«Ko v črnej zemlji bom počival In zelen mah poraste nad menoj, Vesele čase, dnove Užival bode narod moj.»
Ako je proroški duh nenadomestljivega našega pesnika vse uganil, predstoječe njegove besede se niso uresničile. Žalostne čase smo dočakali. Od vseh stranij in posebno od starejših za naš narod vnetih mož čujemo pritožbe o sedanjem razporu med nami Slovenci in o strastnem hujskanji po časnikih zoper lastne privržence. Tudi mi nikakor to sedanjo narodno (?) politiko odobravati ne moremo in spregovoriti nam je v tej zadevi nekoliko besedij.
Odkar je izginila prava ljubezen do naroda, odkar so nastopili nekateri sebičneži med nami, napreduje naš narod po rakovo in ne bo dolgo trajalo, da bo ljubezen do mile nam Slovenije med ljudstvom po polnem izginila. Smelo znamo trditi, da je to mlačnost med Slovenci prouzročil oni slovenski (?) duh, katerega naši mogotci le v prid svojega trebuha in žepa med nedolžnim ljudstvom razširjajo. Slaba izgoja, katero so naši kričači zakrivili, ne dopušča, da bi naš narod take domoljube med seboj imel, ko nekdaj, kajti zdaj je le denar Bog in ljubezen do očetnjave postranski »šport*. Na jeziku je se ve da časi temu ali onemu trehuhežu narod, a to je le sredstvo k dosegi onega, kar si pokvarjeno njegovo srce želi. Kje so zdaj oni govorniki, kateri so s tako velikim prepričanjem, res iz srca mnogokrali v lastno škodo — z čarobno močjo na naše ljudstvo uplivali, ga učili materino deželo ljubili in čislali. Kakšen razloček je pač med sedanjim taborskim govornikom, kateri vsako besedo le v ' svoj prid obrača, in neumrljivim našim Tomanu m! Kje so oni časi, ko se je še smelo reči, to je mož, ki se za narod žrtvuje, to je Slovenec iz prepričanja?! Kje so oni zasluženi možje, ki so ljudstvo vestno vodili k ljubezni do cesarja, domačije in bližnjega? Nij jih več, na njih mesto prišli so vsakdanji elementi, kateri le svojo se-
bično osebo na prvo stopinjo rijejo in ljudstvo z praznimi, da celč surovimi frazami in govori pitajo.
Mesto dokazov za sveto nam reč, nahaja se v njih lažnjivih govorih le obrekovanje, sumničenje in zasmehovanje onih poštenjakov, kateri se jim nehčejo in ne smejo vklanjati. Pri njih je resnica in pravica neznana stvar in le laž in zvijača jih sestavlja. Ali so taki možje, če sploh ime zaslužijo, pravi voditelji ljudstva ali je od takih koristolovcev, ki ljudstvo le za »Stimmvieh* smatrajo, zboljšanje sedanjih razmer pričakovati?! Absolutno ne, nikakor se ne moremo na nje naslanjati in prepotrebno bi bilo za naš narod, — ako sploh hoče okrevati, da se ti lažnjivi apostoli v deveto deželo bacnejo. Nekdaj je nam bila ljubezen do vladarja, ponižnost in udanost do vlade sveta reč in zdaj? Materij a ližem, katerega je sedanji slovenski (?) duh vcepil v srca ljudstva, ne dopušča več tega, kajti izumrli so vsi blagi čuti in le denar, denar ga v6di.
Kje se zdaj še kak mož najde, da bode naše pravice zastopal, kdo bode zdaj krivice zavračal, ki pretijo našemu narodu?! Nihče in če je še tak učenjak, se ne bode zmenil za naše težnje in le če ga plačaš, drago plačaš, te bo znabiti videzno zagovarjal. Edino pomoč, katero imamo še pričakovali, edino sredstvo, da nam zablišči zarija boljših časov, pomoč sedanje poštene vlade — to naši nesramni paglavci in narodo-hlinci z nogami leplajo in s tem ljudstvo v nesrečo tirajo. Ali se bi bila kedaj med naše ljudstvo, katero je, kakor naša zgodovina priča — od nekdaj dragocen biser v kroni preljubega nam [cesarja bilo, ona strašna ideja, ideja modernega socialdemokratizma urinila, ko bi še taki možje na krmilu bili, kakor nekdaj? Ti sedanji zapeljivci zakrivili so pač neizmerno nesrečo našega naroda, ti so uzrok sedanje socijalne bede.
Danes velja le še pregovor: »Rog je samemu sebi najpred brado ustvaril.* S tem materijalist-ničniin vojnim krikom bojujejo se naši mogotci zoper resnico, pravico, da celo zoper postavni red in, žalibog, da moramo to priznati, ljudstvo,
lahkoverno ljudstvo se še zmerom pusti sl priliznenimi besedami, obljubami, ustrahovanjem ali — alkoholom.
In ta slaba izgoja ljudstva maščuje se sl ‘šno v naših političnih, socijalnih in gospodarski! merah. Navdušenost našega ljudstva za blage, vzvišene čute, za svobodo in napredek, krasne katere so naši pradedi v popolni harmoniji razumeli, pešajo, vezi prijateljstva, ljubezni ii> edinosti so se razvozljali, nasprotno zaupan je izgubilo, sovražnost, nevošljivost, prevzemov!, dobičkarija, obrekovanje in zasramovanje s na polji, katero tako marljivo in dosledno <«iide lujejo naši častilakomi in sebični voditelji.
Vsak nam nehote mora priznati, da sr bili prvi, ki smo pogumno zoper te trinoge našega ubozega ljudstva na noge stopili, naši nauk in nasveti so očitni in tudi neovrgljivi, ker so pošteni in resnični. Naši protivniki, ki so ob jed nem tudi protivniki ljudstva, nam dozdaj n i da, nijso mogli kake neresnice dokazati. Ker pa • rom resnico pišemo in njih goljufije odkriv nas sovražijo ter se na vse pretege trudijo, nas list uničiti, kar se jim pa nikakor posrečilo m če tudi ne pijemo kakor oni, se vč da za ljuc : groše — šampanjca.
Imamo le še jedno željo, in to v prid ljipl-stva, naj se naši zvijačniki uže vendar enkrat javnosti odpovedo in naj v kakem pozabljenem kotu svoj ljudstvu izmolzeni denar v miru uži vajo, kajti narod naš je uže do grla sit njih { lih, oratoričnih kozolcev!	—l ,
Izvirni dopisi.
Iz Medije pri Zagorji, 8. maja. Napoč zopet radosten čas, čas pomladanski. Spočita , rava pričela je zopet svoje delovanje, vse 1 , , in cvete. Z ponovljenim pomladom primerjal l>< tudi srce človeško, katero je baš v tem ( pričelo zopet vnovič upati in želeti. Z posebnim veseljem pozdravlja pa bolnik ta krasen čas m po večmesečnih bedah in skoraj uže obupan okrevanjem zagleda v zbujenji narave tudi o
Zabavni del.
Podonavski vtisi.
(Nekoliko iz dnevnika iztrganih listov. Po E(l. Jelinku podaja i + a.)
(Dalje.)
Mi Čehi smo raztrošeni po celem svetu. Obišči najoddaljenejšo in najneznatnejšo pokrajino, a če ne najdeš tam svojega rojaka — začudi se! Povsod in vselej služimo na vsakem toriščnem polji in pod vsakimi pogoji. To je sicer radostno poroštvo obsežnih zmožnostij češkega naroda, toda obžalovati je zraven, da to naše služništvo le malo kedaj biva zadostno ocenjeno.
Tudi donavsko porečje od izvira veletoka pak do njega izliva ponuja mnogokrat nesluteče priložnosti, sniti se z rojaki. Mnogi od njih zavzemajo tam važnejša stališča in našli so si v svoji novi domovini z rednim, po ničemur neo-skvrnjenim delovanjem neovrgljivih zaslug. Vsaj je tudi »božji sin matere Slave*, Šafarik, blago-darno deloval med Srbi! Kar je postal južnim Slovanom sploh in Bolgarom posebej dr. Konst. Jireček, imamo še gotovo vsi v spominu. Isto tako ni mogoče prezirati učiteljstvo češko, ■ katero
je v podonavskih pokrajinah bogato zastopano. Ko se vihre strasti nekoliko poležejo, našli bodo tudi ti delavci in širitelji znanja zasluženo priznanje. Nekatere izjeme, naj bi tudi bile kateri čas številnejše, ne zamorejo tukaj služiti v nobeno merilo.
Toda delavnost Čehov, naselivših se na slovanskem jugu, ne zavzema le zgolj šolstvo. Krasne, v resnici vrlo krasne sledi tega, našel sem uže v Novem Sadu, pozneje v Belem Gradu in naposled tudi v Bolgarskej. Spomnem tukaj samo na troje pri nas skoro po vsem neznanih mož, v svesti si, da delavnost generala Zacha in narednika Valentina v Srbskej je (češk.) občinstvu uže od drugod zadostno znana.
Častivredni Hadžič, spremljevaje me po zbirkah »Matice Srbske* v Novem Sadu, one je laskavo opozoril na rokopisne slike »iz Zagodin-skego okrožja*. V krasnih platnicah je bilo 120 umetniških slik, s posebno nadarjenostjo in veliko marljivostjo (a gotovo tudi z ne manjšo ljubeznijo) s peresom nežno črtanih. Slike n&rodne nošnje, pokrajin, občin, poslopij? spomenikov itd. poda/ale so znameniti obraz jagodinskega okrožja- Bilo je to delo Čeha g. Prof. Titelbacha, kateremu srbsko društvo daje v ta namen denarno pod-
poro, da bi zamogel v praznikih započen taka umetniška podjetja, iz katerih cest se vrne, vedno z bogatim plenom, za narodno stvar v zasluživnem. . . .
V Belem Gradu obiskal sem v glavni slutim, da edino javno srbsko biblioteko. Kol sem zamogel razbrati je biblioteka in kata vse v slušnem redu. Posebno važnost pa z( žuje, da se tukaj nakopičuje vse, kar Je izi srbskej literaturi, ali kar se drugje v Srbij daja. Reditelj te prve biblioteke je Čeh go Maisner.
Splošno je znano, Ja imajo Srbi že statistično literaturo. N' velika, toda neprimen zanesljiva in vsled P£a ledi neizmerno zanimiva Statistična kancelid1 v Belem Gradu izdala je poleg drugih puH™acij uže 11 zvezkov svojega oficijalnega cw,a: »Državopis Srbije*, popolno.,i n obraz sed-mje Srbije. A jeden iz najizdatne: :h močij -statistične belogmdske kancelije je < Redoljub Jovanovič (svoje češko imč taji), ur nik v srbskem naučnem ministerstvu in pisatelj mnogih zanimivih del iz stroke srbske statisti ;.:
Mimogrede zmenim se se o enem Čehu, kateri — naj tudi spada že Balkanu — vendar tudi spomina zaslužuje, da bi bili kulturni n
Savo svojih bolečin, nov up napolni mu srce, kajti dočakal je z Božjo pomočjo zaželjeni čas, od katerega zboljšanja pričakuje. Med vsemi bolniki vesele se pa pomladi najbolj na udih bolni, kajti prišla je saisona za toplice, katerim tudi jaz ta dopis posvetiti hočem.
V našem kraju otvorili bodo 15. t. m. toplice, katere so se v kratkih letih pri ljudstvu jako priljubile. Dozdaj je mnogo tujcev v naše toplice prišlo in skoraj vsi so okrevani naše kraje zapustili, kar je dokaz, kako blagodejna je ta gorka voda. A zadržek je bil, da ni veliko več gostov sem prišlo, kajti naši kraji imeli so premalo stanovanj za vse. Na mnogo nagovarjanje je pa lastnik teh toplic, g. Praschnikar, izvrstne naredbe za goste vpeljal, tako da bodo s stanovanjem in 7. vsem postreženi. Želeti je, da bi se mnogi gosti letos v naše toplice podali in v ozdravljivi vodi zopet pridobili oslabele svoje moči. Pa ne samo izvrstne toplice, ves naš kraj je za goste jako ugoden. Zdrav zrak obdaja naše hribe, med katerimi se krasni vrtovi nahajajo in lepe poletne hiše vzdigujejo. Lepa sprehajališča so tu in posebno pot iz toplic v Zagorje, kjer ste dve jako razširjeni tovarni. Dobrovoljnost, našega ljudstva in druge prijetnosti romantične okolice ostali bodo gotovo v spominu obiskovalcem Medije. V bližnjem Zagorji je za tujce največji komfort. Dobre gostilne, med katerimi se posebno gostilna gosp. Medveda, jako uljudnega moža, odlikuje, ponujajo gostom isto postrežbo, ko sploh mestni hoteli.
Kar se pa sme velika olajšava za vse naše toplice obiskajoče goste, posebno pa za na udih bolne imenovati, je to, da naš kraj na železni cesti leži in se brez posebnih stroškov more dospeti do Medije.	T.	K.
Iz Kočevja, 4. maja. Odkar nam je nemila smrt iz naše srede poklicala vrlega našega dekana gosp. Josipa Novaka, kateri si je v času svojega bivanja med Kočevarji priboril občno spoštovanje, nismo niti enega dopisa iz našega mesta v cenjenem Vašem listu čitali, ker izgubili ste s smrtjo Novakovo izvrstnega sodelovalca in mi redkega poštenjaka. Da prerano umrlega Vašega dopisnika vsaj nekoliko nadomestim, namenil sem se Vam časih iz našega mesta kaj poročati, premda dobro znam, da se moje zmožnosti nikakor ne morejo primerjati nenavadni duševni spretnosti bivšega našega dekana. Ker sem z umrlim dekanom pričel, hočem z novim našim dekanom gosp.Kres6-tom nadaljevati. Vdan prvega maja napotil se je la gospod na posebno vabilo neka-
pori gojeni in manje znani našinci za mejami ljubljene domovine bolj razločno bili karakteri-zirani. Mislim na pred nedavnim v Plovdivu umrlega kneževega kapelnika Franceta Švestko, prvega skladatelja bolgarskih narodnih pesnij. Nekatere njegove skladbe izšle so že v tisku na Dunaji, veliki del tega dragocenega materijala pa je še ostal v zapuščini.
*	*	■	;i'	i':.
*
Za čas mojega bivanja v Belem Gradu pričakoval se je kraljev povrat iz daljšega potovanja po srbskej zemlji. Beli drad je pripravljal slavnosten sprejem. Pristanišče j« bilo okrašeno •/. svežim cvetjem in cesta zadej je bila posuta 7. žoltim peskom. K večeru ra/sveti se malo mesto v slavnostno razsvetljavo.
Eno uro pred prihodom so jele po telegra-fičnih oglasih zbirati He v pristaji znamenitejše vojaške in civilne osobe. Viiied prijateljske postrež-ljivosti privoljen je bil tudi meni pristop v sam paviljon, kjer je poleg kraljice in kraljeviča pričakoval kraljev prihod tudi diplomatičen zbor in nekoliko zastopnikov tujih držav. Od njih je nad vse se svojo ogromno postavo in veličajno uni-
terih meščanov v Kočevje, toda le za kratek čas in le v ta namen, da je o priliki rojstnega dneva kneza Auersperga, kateri dan se pri nas uže od nekdaj slovesno obhaja, sv. mašo bral. Vsa cerkev je bila prenapolnjena, kajti mnogi uzroki vodili so ljudstvo v njo: Prvič novi dekan, drugič knezov rojstni dan in tretjič do zdaj pri nas še nezaslišana cerkvena godba, pri katerej je mestna ter ognjebrambovska banda izvrstno svirala. Vsi c. kr. uradi, c. kr. gimnazija z dijaki, katere naš vrli, za šolsko mladino velezaslužni gospod c. kr. vodja B. K nap p kaj dobro in res v izgled vsem srednjim šolam nadzoruje, dalje vsi zavodi, meščani in mnogo okoličanov udeležili so se pri sv. maši. Po končanej maši pozdravili so predstojniki uradov gosp. dekana ter ga povabili v našo prijetno pivovarno, ker so se vsi prav dobro zabavali. Gosp. dekan vrnil se je potem zopet v svoj dosedanji službeni kraj, kjer ima še nekatere reči urediti in čez par dni vrnil se bode zopet v Kočevje. Uljuden mož je g. Krese in upamo, da bodemo zmerom prijateljski ž njim občevali.
Kočevje sploh v zadnjem času dobro napreduje, kar nam mnoge nove upeljave pričajo. Imamo zdaj svojo godbo, požarno hrambo, nove hiše so se zidale, nov zidan most se je napeljal čez «Rinžo», vse se obnovlja in zboljšava. Dasi tudi smo mi Kočevarji pri nekaterih slovenskih zagrizencih jako sovraženi, smemo pa vendar trditi, da se sosednim Kranjcem prav dobro in mirno občujemo, ker mi pustimo vsakemu narodu svoje pravice, a tudi zahtevamo, da se naš narod spoštuje. Pa kmalu bi bil zagazil v politiko, katere se iz principa ogibam.
Še nekaj! Nekemu kočevskemu meščanu so 2. prosinca t. 1. konja pobili, ker so mislili, da je «smrkov». Komisija je konja po raztelesenji kakor zdravega spoznala in ga na 300 gld. cenila. Dotičnik vložil je prošnjo za odškodnino, a stvar še zdaj ni rešena. Kaj porečete k temu? lio li in kedaj odškodnine dobil? (Ako stvar tako stoji, mora in bo dobd škodo povrnjeno in stvar se bode, ako ni kakega zadržka, gotovo kmalu rešila, kajti sedanja poštena vlada ne trpi nobene krivice. — Ured.)
Znano Vam je tudi, da se je naš obče priljubljeni in res delavni župan g. Josip Braune svojemu deželnozborskemu poslanstvu zaradi bolezni odpovedal, kar njegovi volilci jako obžalujejo. Na njegovo mesto hočejo nekateri našega borštnarja g. Fabra voliti, kar se pa gotovo ne bo nikdar posrečilo, ker je večina zoper njega. Pa zopet sem jo predaleč zabredel in da ne bi znabiti kake besedice preveč zinil, končam rajši
formo odlikoval se ruski zastopnik, čegar beli šopek na blestečej čeladi vihral je nad glavami ostalih. Govoril je izključljivo le s kraljico.
Kraljica Natalija je gospa močno simpatična, prijazna, resnično krasna in pri ljudeh odkritosrčno priljubljena.
Nič manj me, se ve, ni zanimal mali kraljevič, priljubljen fante, ki uže doslej pojavlja nekatere dobre lastnosti, s kraljevo dostojnostjo še nevezane. K svojim malim sovrstnikom obnašal se je dosti prijateljsko. . . .
V Srbiji ima narod še sedaj radost videti svojega kralja in kraljico v narodnej nošnji. V takšnih trenutkih je — kakor vsakdo pravi — kraljica naravnost čarovna in kraljevič kar za poljubiti.
Naposled so zagrmeli na trdnjavi topovi in na donavskem ovinku prikazal se je salonski parnik. Kralj je stal na krovu. Še le ko se je parnik približal k bregu, zaklical je skup-Ijeni narod tukaj zbran, v številu kakih 2000 glav: »Živio!» Kralj je salutiral. Ko seje paladija k bregu približala, pozdravila je najpoprej kraljica prisrčno svojega soproga, potem kraljevič
in nnnAdorl	.	-vi
ta dopis v nadeji, da bode v «Lj. Glasu« sprejel. Zdravstvujte!	-	x.
lz Črnomlja, 8. maja. No, gospod urednik, če je moj zadnji dopis tudi v oni nesrečni «Pa-pierkorb» potoval, vendar nisem obupal, ker si mislim, da ni bil ne prvi ne zadnji, katerega je ta nemila osoda zadela. Pa kaj Vam naj danes poročam, ker ste tako izbirljivi? V naše volitvene zadeve se nočete mešati, toraj tudi ne bodem o tem druzega poročal, nego to, da je izid še precej srečen bil, premda so se naši Skadnjičani «spun-tali». O joj! To so Vam bili vroči dnevi! Naši predmestjani hoteli so iz svoje srede župana, a žalibog, nekaj premalo jih je, drugače bi mi bili mestjani pod njih «knulo» prišli. Izvoljeni so bili v občinski zastop možje iz vseh stanov, možje, ki to ime zares zaslužijo, in uverjeni smo, da bodo vsi v blagor občine, v prid našega mesta sodelovali. Novi župan te ni izvoljen in ne motim se, da bode vsakako vrli naš dosedanji, za naše mesto jako zaslužni župan g. Šuštaršič, katerega zmožnosti in sposobnosti za županski posel gotovo ne more nobeden naših občanov doseči. A, kakor se govori, Bog daj, da ne bi resnica bila, hoče se omenjeni gospod zaradi preobilih druzih opravil svojemu častnemu poslu odpovedati. Ker ravno o županovi volitvi pišem, hočem še nekoliko o volitvi novega načelnika ognjebrambov-skega omeniti.
Dosedanji načelnik g. Skubic se je iz nam neznanih uzrokov svojemu predstojništvu odpovedal, kar ognjebrambovci jako obžalujejo. Za njegovega naslednika izvolili bodo bržkone namestnika g. Jeršinovica, kateri bi bil zato mesto kakor nalašč. Zdaj, ko je mestni zastop sestavljen, spregovoriti hočem še eno željo volilcev. Mesto potrebuje prvič lepše vunanje oblike in drugič treba, da bi se glavni trg nekoliko uravnal in posipal, ker zdaj je tako zanemarjen, da se uže skale kažejo in se po noči vsled tega in posebno zarad slabe razsvetljave, lehko kaka nesreča pripeti. Treba toraj še nekoliko svetilnic na trgu napraviti, katere bi majhen denar stale. Vodnjak še popravljajo, a kaj pomaga, ko do vode ne pridejo. Kopljejo in kopljejo, a niti kapljica se ne prikaže. Novice prihodnjih dni poročal Vam bodem takoj, do tja pa zdravi!	(?)
Domače zadeve.
(Podpore z a požarne hrambe.) Kakor se nam poroča, ustanovili bodo na Studencu in v Velikih Lašičah požarni hrambi. Novima društvoma dovolila je c. kr. pr. vzajemna
v nekolikih minutah. V pripravljenih kočijah odpeljal se je potem dvor v bivališča, pomudivši se nekoliko na molitev v katedralnej cerkvi.
Pred cerkvijo je bilo razstavljeno kakih petero društev, toda v ostalih ulicah je bilo popolnoma prazno. Čez pol ure zavladala je v'mestu nenavadna tišina.
Pred deveto uro na večer začela se je razsvetljava. Ena ulica, Mihajlova, je bila dostojno razsvetljena, dasi tudi sem zapazil i v njej marsikatero temno okno.
Toda dosti bodi tega . . .
.laz se nisem prav nič čudil. Kralj se je povrnil zgolj z potovanja po svojej zemlji in tak moment, ne biva dosti proslavljen. Za to pa sem se čudil uradnim in neuradnim telegramom, ki sem jih čital po svojej vrnitvi iz Srbije v novi-nah: .Kralja je pozdravil narod z neizmerno radostnim navdušenjem in slavo velelepo. Na večer briljantna razsvetljava* i. t. d.
No, no, pomislil sem si, so li vsa telegra-lična poročila iz s ve Ul tako »trezna*, kakor je bilo to — pa se za nje lepo zahvaljujemo.
(DnSje prihodnjič,) •
zavarovalnica v Gradci uže naprej po petdeset, goldinarjev podpore, kar je pri ustanovi tacega društva gotovo izdatna vsota. Kulantnosl ter radodarnost omenjenega zavarovalnega zavoda ste sicer znani, a to ne zna vsak, da graška ase-kuranca vsako leto nad 4000 gl d. za koristne namene razdeljuje, kar se nikakor ne sliši od nekaterih drugih zavarovalnic, katere k večjem ljudstvo odirajo. Poštenost te naše domače zavarovalnice gre celo tako daleč, da mnogekrati še takim pogorelcem škodo povrne, kateri so vsled neplačanega letnega doneska vsako pravico na odškodnino izgubili, kar nam v zadnjem času nekateri slučaji, posebno pa v N o t r a n j i G o r i c i pričajo, kjer je pogorelec vso škodo povrnjeno dobil. Ne treba nam priporočati to za našo deželo najkoristnejšo asekuranco, ker zadostuje mnogoletno delovanje zavodovo.
— (Izvršitvi mestnozborskega sklepa) v zadnji seji, da se napravi v Emonskih ulicah stavbeni prostor, pretijo velike ovire, tem bolj, ker bode, kakor strokovnjaki trdijo, ta »Stadt-verschonerung» zopet, kacih 60000 gld. stala. Nakup «Frtice», katera se bode morala vsakako odstraniti, dalje odstranjenje skalnatega zidovja od krakovske kapelice do Gradašice in druge reči, zahtevale bodo velike denarne žrtve, katere naj bi naši mestni očetje rajše za koristnejše in po-trebnejše namene doprinesli. O tej priliki strinjamo se tudi mi z mnenjem večine ljubljanskih prebivalcev, da bi bolje bilo. ako bi se ne baš lepa hiša «pri Šikcu* v Gradišči odstranila, in nnj-lepši prostor bode postal. To bi primeroma le malo denarja stalo in mesto bi bilo zares olepšano. To našim odbornikom v pretres.
— (Volitev v mestni z as to p.) Jutri volili bodo volilci prvega razreda novega odbornika, ker se je naš za mesto velezaslužni gosp.
Fortuna svojemu odborništvu odpovedal. Gospodu Fortuni izrekel je mestni odbor za mnogoletno nesebično delovanje najtoplejšo zahvalo. Obžalovati je, da morajo tako zaslužni možje svoje kurulične stole zapuščati, ker so sedanje razmere res prečudne. Kandidatom postavljen je g. Ničman, ker g. Senekovič ponujene mu kandidature ni hotel prevzeti.
— (Vodstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice v Gradci) razpisalo je v smislu § 92 pravil na dan 9. junija svoje letno redno društveno zborovanje. Na dnevnem redu bode:
1.) Računsko poročilo za petinpetdeseto upravno leto; 2.) poročilo računskih pregledovalcev; 3.) poročilo o delivnem društvu, koje nameravajo ustanoviti vzajemni zavarovalni zavodi; 4.) proračun za upravno leto 1884; 5.) volitev treh računskih pregledovalcev in jednega namestnika. Kakor poizvemo, se bo tega zborovanja tudi mnogo kranjskih drušlvenikov udeležilo, kar priča, da se za la reelni zavod naše občinstvo dobro zanima. Zavodov nadzornik za Kranjsko, gospod K. Hudabiunigg, se bo, kakor vsako leto, tudi letos k zborovanji podal.
— (Zadnja slovenska gledališka predstava) Holtei-jeve «Risernice» sme se ena najboljših letošnjih predstav imenovati. Renefici-janle sprejelo je občinstvo s živahnim aplavzom in mnogolepih vencev ter šopkov so prejeli. Go-spica N i g r i n o v a, biser slovenskega gledališča, Prejela je prekrasen venec ter šliri lepe šopke Gosp. Petriču darovalo je gledališko občinstvo v priznanje njegovih zaslug za slovensko Talijo krasen venec, in gospico Zvonarjevo tudi ni prezrlo.
Igrali so izvrstno. Palma večera pak je bil naš spretni igralec gosp. Danilo kakor »Hans •lurež.» Ne motimo se, ako trdimo, da ima Danilo kakor igralec veliko prihodnost. Njegova gledališka nadarjenost je nenavadno velika in pri vsakej predstavi je dokazal, da v. Ono iskreno ljubeznijo do slovenskega gledališča igra, katera je vsakemu umetniku potrebna. Gospica N igri-
nova igrala in pela je krasno, ne tako pa gospica Zvonarjeva, katera je, da si tudi ima mnogo nadarjenosti, preslabo akcentovala in pokazala, da ji še mnogo šole manjka. Pa upajmo, da se bode časoma uže izurila, vsaj je začetnica. Gospod Bonač je tudi jako izvrstno igral, in čudno se nam zdi, da tako dobra moč ne prevzame večje role. Gosp. K o c e 1 igral je — kakor zmerom — nedosegljivo dobro. Obžalovali bi le, ako bode gosp. Kocčl res slovenski Taliji za zmerom slovo dal, ker bi vrednejšega namestnika naše gledališče težko dobilo.	—ar.
— (Za t,ifuzom umrl) je danes zjutraj g. 11 o it z, kateri je gotovo vsem Ljubljančanom še iz onega časa znan, ko je pri Kozlerji gostilno imel. V zadnjem času bil je samostalen gostilničar pri «Kroni* v Gradišči. Mož je bil komaj trideset let star in zapusti družino.
— (Novo tiskarno), v kateri se «-Bosni-sche J’ost-» tiska, otvoril je v Sarajevem naš rojak Ljubljančan Špindler. Želimo mu srečen uspeh!
— (Nov humoristični list) «.!urij z pušo», kateri bode v Trstu v 10. in 25. dan vsa-cega meseca izhajal, prišel je nedavno prvič na svitlo. Cena mu je 2 gld. do konci leta. Ker je list, dober in njegov namen, vse one, ki se zoper narod kaj pregrešijo, hudo stresti, pošten, priporočamo ga p. n. občinstvu najtopleje.
— (Tepež) bil je neki včeraj med vojaki in civilisti pri »Dalmatincu* v Šiški. Ker se kaj tacega večkrat, v tistem kraju pripeti, trebalo bi ostreje zoper nemirneže postopati.
— (Zidovska roba), katera se uže tudi pri nas trži, dela domačim izdelkom veliko konkurenco. Posebno marele in solnčniki, ki se zdaj za malo krajcarjev dobivajo, so tako slabi, da skoraj niso za rabo. Naj bi se rajši domačim par krajcarjev več privoščilo in dobro, pošteno blago se bode dobilo. Naš someščan gosp. Mi kuš prodaja — če tudi nekoliko dražje, kakor njegov židovski konkurent — izvrstne izdelke in človek se sme vsaj zanašali na vztrajnost, robe.
— (Živo lisico v kurjem hlevu) vjeli so v Zagorji pri bivšem županu g. Medvedu, ko si je ravno hotela za svoje mladičke dobro pečenko pridobiti. Nek za plotom ležeči hlapec zapazil je lisico, katera je nad dva metra visoko, a tako nesrečno skočila, da se je sama v kurji hlev zaprla. Takoj so vsakdanjega nepovabljenega gosta prijeli in zlate svobode oropali. Kakor se je konštatiralo, imela je nesrečnica osem mladičkov, kateri so bržkone gladu poginili.
— (Medved gostilničar — kapucin ec plesalec.) Minoli predpust prišel je nek učitelj v gostilno g. Medveda, kakor kapu-cinec maskiran in začne plesali. Gostilničar Medved zagledavši plešočega kapucinca, reče: »Nikoli nisem še videl kapucinca plesati!* Kapucinec mu pa naglo odgovori: «ln jaz nisem nikoli še videl medveda za gostilničarja!*
— (P. n. občinstvo o p o -zarjam o) na v denašnjem listu priobčeni) naznanilo o spremembi krčmarja pri «Bierquelle». Iz lastne izkušnje priporočamo to gostilno vsem onim, ki hočejo dobro in ceno postreženi biti.
Drobtinice.
(Okrožni predstojnik v Mostaru), gosp. vitez Sauerwald, zvrnil seje 24. m. m. iz voza ter si levo nogo zlomil. Ta nesreča izbudila je v srcih vsega ljudstva največje obžalovanje in sočutje, ker je omenjeni gospod zarad svojega človeškega postopanja proti svojini podložnim obče priljubljen in čislan. Tudi mi bi želeli, da bi kmalu okreval.
(Smrt v Neretvi) blizu Moslara našla sta nedavno dva mlada moža, in sicer nek služabnik in nek vojak. V obeh slučajih je nepaznost, zakrivila nesrečo.
— (Anarhisti) poslali so nekemu Šlae-gerju blizo Dunaja pismo, v katerem od njega
1000 gld. zahtevajo. V listu je imenovan dan, ura kraj, kdaj in kje mora denar izročiti, ker ga bodo drugače ustrelili in mu pohištvo zapalili. Policija, kateri se je to naznanilo, podala se je v odločeno uro na imenovani prostor, a anarhist ni prišel, ker si je bržkone uže mislil, da bi ga prijeli. Schlaeger je prišel, a denarja ni pustil. Lepi časi!
— (Ribji lov), čegar enakosti se zna iskati, bil je 20. m. m. v Lago maggiore. V enem hipu potegnili so trije ribiči 16 centov rib in več kilogramov postrv, od katerih je ena 18 funtov tehtala. Število vjetih rib ceni se na 6000.
— (Ruski častnik — begun.) Pred kratkim časom hotel je nek rusk častnik v Avstrijo desertirati in preoblekel se je v to svrho za žensko. Ko so v kupeju njegov potovalni list zahtevali, mislil je, daje izdan in mesto dokumenta izvlekel je iz žepa revolver ter se ustrelil. Pri preiskavi mrliča konstalirali so, da je mlada dama — rusk častnik.
— (Žvižganje — sredstvo, da človek lep postane.) Žvižganje zmanjša usta. To je dokazal neki zdravnik. Gospice v Filadelfiji so takoj žvižgati pričele in zdaj dosegle so v tem uže tako spretnost, da jih nobeden črevljarsk učenec v tem nemore prekositi.
— (Milijonar v zaporu.) Nedavno zaprli so moža na Ogerskem, čegar premoženje se na 20 milijonov ceni, zaradi — veleizdajstva. Kako nevarno in od kakih strašnih nasledkov spremljano je zmerom tako zločinstvo, nam priča predstoječi slučaj. Pa tak brezvesten človek ne zasluži usmiljenja!
— (Kaj je cilinder?) Nek burkež je to vprašanje fako-le rešil: »Der Cylinder ist, eine kiinstliche Fortsetzung des natiirlichen leeren Rau-mes im Kopfe.*
Listnica uredništva.
Gosp. P. M. v Arlici: Sprejeti oboje. Presrčna zalivala. Prosimo kmalu nadaljevanja. O osodi Vašega «Lj. L.» poslanega podlistka nismo še nič poizvedeli, ker do zdaj nismo vtegnili z dotičnim uredništvom v tej zadevi govoriti. Mi ga nismo sprejeli. Priobčen do zdaj še ni bil. Natančneje prihodnje dni pismeno. — Gosp. J. J. v Kamniku: Hvala lepa, smo prejeli. Radi Vam verujemo o omenjenej zmotnjavi. Čudno, da se to tako rado pripeti. Kakor iz predstoječi h vrstic razvidite, niste v tej zadevi Vi sami. — Gosp. R. L. v Ljubljani: Z posebnim ozirom na Vašo osebo in naše dosedanje prijateljstvo znanega dopisa nismo priobčili. — Gosp. P. K. v L.: «Jurij s puSo» izhajal je, kolikor nam znano, Se le enkrat.
Poslano.
Opozorujem vse one širokoustneže, ki so, ali iz hudobije ali nevednosti, o priliki zapora dveh tukajšnjih obrtnikov tudi moje ime zlorabili, kakor bi jaz ž njima v kakej zvezi bil. da bodem, ako se kaj tacega ponavlja, takoj in brez ozira na osebo, pomoči pri veleslavnem c. kr. državnem pravdništvu iskal. Jaz sem pošten meščan in državljan, toraj nikakor ne trpini obrekovanja. Zoper par takih hudobnežev sem uže tožbo vložil.
Jakob Škerbinc,
mestni odbornik.
Nedavno potoval sem na Notranjsko in se tildi nekoliko časa na Rakeku mudil. Obiskal sem novo gostilno gospoda •)oMl)>ii Mavca (prej g. Tomšiča), kjer sem izvrstno postrežbo zapazil. Več vrst dobrega, naravnega vina, okusna in čuda cena jedila ter izvrstna prenočišča se tu dobivajo. Iz srca me veseli, da zamorein to javno priznati in vsem potovalcem pošteno to gostilno priporočati.
V Celj i 2. maja 1884.
M. Jager, zasebnik.
Podpisani prodaja les po sledečih cenah:
IDesOse iaa- plol^e:
'L cole po 2‘/ kr.
’ » H *
1	»	»	41/.,	»
"h	»	»	5‘/	»
1'/,.	’	»	6‘	*
2	»	,	S'/l	>
Cevi za vod-zija-lze
po 40 kr- colo.
ZFloixe rpecesnove,
2 coli debele, po 14 *r- P/2 cole debele, po 10 kr.
Eemelj^e za strelko
po S‘/s-
Jjes za- stavToo
(smerekov) P° 25 kr. □ črevelj.
ECra-stoTT- les
od 60 kr. do 1 fl. □ črevelj.
S spoštovanjem
Ivan Peterca.
Šivalni stroj!
Originalen Šivalen stroj (Howe)
Natančneje pri ured-
je zaradi selitve ceno na prodaj, ništvu «Lj. Glasu>.
Oznanilo.
Cospodičina
katera je v vsili hišnih delih kakor tudi v računstvu kaj dobro izurjena, želi proti primerni plači kake službe, najrajše v kaki prodajalnici za prodajalko ali blagajničarko vstopiti. Pogoji jako ugodni. Prosilka je iz dobre hiše in ima tudi dobro izgojo. Zmožna je obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi.
Natančneje poizvč se pri opravništvu «Lj. Glasu«.
r
SHSBSBSaSHKSBSBKSBSBSBbeSHSBSiSHii^ra
Adolf Eberl
stavbeni in pohištveni barvar, izdelovalec slikanih napisov, lakirnik.
Lastna fabrikacija
i oljnatih barv, lakov 1 in firnežev.
| Prodaja na debelo in drobno, cj X-o"U.’bljsi:n.si,
S Marijin trg, tik franciškan-S	skega mostu,
p Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. gj ^SHsaszsasasasaiasEsasHsasasasasasasasasc!^
65S SSSS> 5SSSSf®SS£ff®SSiJ>	SSSSSSKS^SSSSS?	<3?
s	s
| Prevzetje gostilne. |
Usojam se naznaniti, da sem prevzela gostilno W A pri «Bierquelle» in si bodem prizadevala, čestitiin ® gostom z dobrimi, okusnimi jedili, izvrstno pijačo in naglo postrežbo v vsakem oziru postreči.
Točijo se sledeče pijače:
Graško Schreinerjevo pivo, liter	po	.	24	kr.
3/10 litra	»	.	8	»
Staro črno Borbonilo-vino liter	»	.	48	»
Staro, fino ljutomersko vino »	»	.	40	»
Rudeče bizeljske vino	•	»	.	36	»
in raznovrstna druga vina v boteljah.
Dalje se priporočam za naročila jedil, bodisi ,, » proti mesečni ali pa sprotni plači; izvrstni zaju- U
§ trki
se tudi pri meni dobivajo, g Mnogobrojnega obiskovanja prosi odličnim spoštovanjem
S	Marija	Medved.
O. kr-privilegij za zboljšanje šivalnih strojev.
i Ivan Jax
Ljubljana, Mmje Terezije cesta, hotel „Evropa“. § Zaloga
raznovrstnih šivalnih strojev
za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu po-| trebnemu šivanji. Izdelovalnioa Strojevih stopal in posameznih delov. — Zaloga šivank, ovirna in olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi pio ’ prav malej doplači na mesečne obroke v znesku 5 gld. njegovim zahtevam primeren S‘.\ ul en stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam.
M g«BrrrvB^JW.ui:rv*~- ^ -■	-
Podpisani naznanja, da je gostilno gospoda
Tomšiča na Rakeku
prevzel ter se priporoča vsem potovalcem kakor domačinom za mnogohrojni obisk. Vina in jedila so jako fina in cena, postrežba nagla in dobiva se tudi ceno prenočišče.	Odličnim spoštovanjem
Josip Mave.
MNOVO!!
Najbolje seme velikanskega korenja (en sad 8 do 10 funtov teže), prava domača in nemška detelja, velikanska pesa, vsake vrste trave, kot najbolj sloveča cesarska senožetna mešanica (Kaiser-Wiesen-misclinng), najžlahtneje trave in detelje skupaj in za vsako zemljo najbolj ugodna itd.
Zanesljivo dobro in kaljivo in najceneje po pošti
pri
J. R. Paulin-u,
špecerijska prodajalnica na oglu Špitalskih ulic v Ljubljani.
Tudi prava japonskaajda, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti.
A. Mayer-jeva
zaloga piva v steklenicah
v Ljubljani
priporoča izvrstno
marčno pivo
iz pivovarne bratov Kosler
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
•um
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani zahvaljuje se r>. ■ občinstvu za njemu do zdaj izkazano zaupame ter priporoča za s?'zono svojo bog; 'o zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in rsjel ;antne:se upravliene, potem
dežn ike
v bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, -Inaka, klot, pol-svila, svila, double-face-svila. g’, ike in z notranjim robom, gumi itd. z elegantnimi palicami po najnižjej ceni.
Posebno se priporočajo dežniki m pa solnčtiiki za gospode s piak-tičmm, tako naglo priljubljenim
patent-paragon-aumat-stojalom.
Nouveautes v dežnikih: samootvorni, samozapo. i, v kovčegu shranljivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom sov :.-rej množini
na izber.
Dežniki se kaj naglo na novo prevlačijo in popravljajo fr- naročila z dežele, tudi na posamezne dežnike, zvršujeje se točno po vo 'I naročnika s poštnim povzetjem.
Prekupcem stoje na razpolaganje obširni cenilrTu brezplahio.
UPS®
faTorilszant
dežnikov in solnčnils:oT7-
v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
Prevzete? restavracije.
Dovoljujem si visoki gospodi in p. n. občinstvu naznanjati, da sem
restavracijo v hotelu „Stadt IIKieiT
prevzel in da si bodem prizadeval, dobra in nepopačena vina, najboljše steinfeldersko pivo točiti ter z dobrimi, okusnimi jedili kakor z promptno postrežbo zaupanje čestitih gostov si pridobivati.
Za obilno obiskovanje prosi
odličnim spoštovanjem
Josip Trinker
restavrater.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se častitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam prečastitim gg. trgovcem svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno
slavnemu občinstvu pa svojo po polnem na novo osnovano
kemično spiralnico
v katerej se nerazparane možke in ženske obleke, obleke za plese in vizite, šali, lapecirarsko blago, pregrinjala z vsemi okraski, ne da se tisti zmanjšajo ali pa zgube prvotno barvo in obliko, lepo očedijo. Isto tako se lepo očedijo obleke od baržuna in raznega blaga, plašči, janke, katere so obšite s čipkami ali kožuhovino, uniforme z baržunastim okrašenjem ali vezenjem, ako so se pomečkale, opražile ali po dežju oškodovale, tudi ako so se onesnažile s firnežem ali črnilom. Zastori se sprejmo pri meni za pranje in se potem nategnejo, kakor so bili prvotno, jako lepo, ne dr. se raztrgajo. — V mojej
ličnej 1oa,rT7-a,rI5I
sprejema se različno blago iz svile, bombaža ali pa pomešano, čipke vsake vrste, rute s krepona, pregrinjala, tapecirarsko blago, blago s pliša, damasta in ripsa. Tudi se pobarvajo različne obleke za gospode in gospč, ženski paletoti in deževni plašči, ne da se isti razparajo ali pa da postanejo manjši, v vsakej barvi, katera se želi.
Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
JOSIP REICH,
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 v Ljubljani.
H. Hauptmann
v poslopji bogoslovnice v Ljubljani
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, Arneže in lake
m
m
m
'M
m prevzame
il
vsa pleskarska dela pri novih stavbah
po najni^jih cenah.
m
%
I
LUrTl
m
I
M
m
Izdajatelj in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.