DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU (JUGOSLAVIJA, DRAVSKA BANOVINA) DRŽAVNA TEKSTILNA SOLA V KRANJU (JUGOSLAVIJA, DRAVSKA BANOVINA) 3. IZVESTJE 1933. Vsebina (v smislu odloka Min. trg. in industr. I. Br. 7026/N z dne 24. II. 1933.). I. Govori na šolskih proslavah...............................str. 3 II. Zgodovina in današnja organizacija šole................. 7 III. Učni načrt.................................................... 9 IV. Pregled učnega osobja........................................ 10 V. Šolski letopis................................................ 11 VI. Seznam učne literature...................................... 12 VII. Poročilo o stanju uč. prost, in ostalih uč. prip............ 13 VIII. Poročilo o delovanju šol. fonda in dijašk. podp. društ. 14 IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1932/33 ................. 15 X. Poročilo o izvršeni počitniški praksi dijakov................ 15 XI. Poročilo o zdravst. stanju učencev in učnih prostorov „ 16 XII. Poročilo o šoiski razstavi ..................................17 XIII. Klasifikacija učencev....................17 XIV. Večerni tečaji.............................................. 19 XV. Praktični tečaji iz tkalstva................................. 20 XVI. Naredba o začetku novega šolskega leta................21 Natisnila tiskarna „Sava" d. d. v Kranju Za tiskarno odgovarja Nikola Stokanovič, Kranj. Govori na šolskih proslavah. Govor na svetosavski proslavi dne 27. januarja 1933. V XI. stoletju je med srbskimi državami zavzela vodilno mesto Raška. Vso zgodovino srbskih pokrajin v tem času tvorijo predvsem osvobodilni boji z Bizantinci. Toda ni bila lahka stvar doseči neodvisnost od Bizantincev, kjer so tedaj vladali v Carigradu izvrstni cesarji iz rodovine Komnenov. Najslavnejša doba srbske zgodovine se pričenja z vlado Stefana Nemanje (1168—1194). Njegovi potomci so vladali v Srbiji skoro 200 let in so dvignili državo do najvišje slave in moči. Najmlajši sin Stefana Nemanje je bil prav izredne nravi. Mnogo je čital svete knjige in življenjepise svetih mož. Nekoč so prišli na dvor menihi s svete gore Atos prosit darov. Rastko je vneto poslušal njihova pripovedovanja, zlasti so vplivale nanj besede nekega ruskega meniha. Tedaj je sklenil, da zapusti očetov dom in pobegne za menihi na Atos. Napravil se je, kakor da gre na lov; v tem pa je šel dalje in prišel brez zaprek na Atos. Nemanja je poslal svoje velikaše za njim, toda našli so ga že med menihi, preoblečenega v meniha — Savo. Ni se dal pregovoriti za povratek. Rastkov zgled je zelo vplival na očeta, ki je vse svoje življenje slovel tudi po dobrih in pobožnih delih in je ustanovil več cerkva ter samostanov — med njimi najznamenitnejšega v Stu-denici, v odljudni samotni dolinici ob majhni reki, pritoku Ibro-vem. Ker je Nemanja videl, da je država dobro urejena, je sklenil zadnja leta svojega življenja preživeti v samostanski samoti, na kar ga je nagovarjal tudi sin Rastko. Spomladi 1. 1196. je sklical Stefan Nemanja državni zbor v Rasu in se odpovedal prestolu na korist sinu Stefanu. Koje uredil nasledstvo je stopil stari Nemanja v samostan v Sludenici, kjer je dobil meniško ime Simeon. A kmalu se je preselil k sinu Savi na Atos, kjer sta odslej živela skupaj. Da bi srbski menihi mogli imeti na Atosu svoj poseben skupni dom, sta oče in sin sklenila, da sezidata zanje nov samostan. Izbrala sta si v ta namen prostor na severni strani atoškega polotoka, kjer so bile razvaline starega samostana Hilandara, ki so ga bili oplenili in razdejali pomorski roparji. Tu sta s pomočjo Sr- bije zgradila velika samostanska poslopja, iako da je imel novi samostan Hilandar značaj močno utrjene tvrdnjave. Osem mesecev pozneje je stari Stefan Nemanja zatisnil oči za vedno za mirnimi hilandarskimi zidovi. Hvaležni narod ga je kmalu uvrstil med svetnike — kot sv. Simeona. Dokler je še živel stari Nemanja na Atosu, je vladal mir v Srbiji. Po njegovi smrti pa je njegov najstarejši sin Vukan pričel vedno očitneje kazati mržnjo do brata Stefana, ki je vladal Srbiji. S pomočjo ogrskih čet ga je celo strmoglavil s prestola. Tedaj pa so prišle skozi Srbijo čete 4. križarske vojske. Križarji, ki so ljubili vojne pohode v neznane dežele, so kmalu zavzeji tudi bizantinsko cesarstvo. Cesar, kot tudi pravoslavni carigrajski patrijarh, se je preselil v Nikejo v Mali Atiji. Tedaj se je radi vednih nemirov in vojne vrnil domovvSava. Posrečilo se mu je doseči spravo med bratoma. Kralj Stefan je izrabil razrvanost v bizantinski državi — poslal je brata Savo v Nikejo na bizantinski dvor. Tu je Sava kot spreten diplomat dosegel pri cesarju in patrijarhu, da je postala Srbija samostojna nadškofija; za prvega srbskega arhiepiskopa pa so takoj imenovali in posvetili meniha Savo 1. 1219. Srbije, ki je dotlej spadala pod ohridsko nadškofijo, v kateri so odločali Grki, je postala v cerkvenem oziru samostojna — autokefalna. Ko se je Sava po tem uspehu vrnil domov, se je z veliko vnemo lotil preuredbe cerkvenih razmer v Srbiji. Najprej je kralj Stefan dal zgraditi nov samostan 2iča na izlivu reke Ibar v Zap. Moravo. Žiča naj bi bil sedež nove srbske arhiepiskopije in tu v samostanski cerkvi naj bi se vselej vršilo kronanje novega srbskega kralja. Zato sta se brata potrudila, da bi bila zgradba čim lepše poslikana in okrašena. Ne dolgo potem je Sava odšel na romanje v Palestino, odkoder pa se ni več vrnil — nazajgrede je umrl v bolgarski prestolnici Trnovu 1. 1235. Savina smrt je bila težek udarec za državo in narod, ki je z njim izgubil modrega državnika, odličnega organizatorja in prvega književnega delavca. Njegove ostanke so pozneje prenesli v samostan Mileševo. Ob priliki nekega upora Srbov so se Turki hoteli maščevati nad Srbi in so Savine ostanke — te svetinje srbskega neroda — vzeli s seboj v Beograd in jih javno sežgali. Pomen sv. Save za srbski narod je velikanski. Država Raška je bila pod vplivom vrhovne cerkve in sicer autokefalne ohridske arhiepiskopije. Za časa Save pa je v Srbiji popolnoma prevladala vzhodna cerkev kljub najljutejši borbi zoper Bizanc. Dotlej je bila v Srbiji samo ena škofija in sicer škofija v Rasu. Sava pa je pozneje ustanovil več škofij in skrbel za dobro duhovščino s tem, da je ustanavljal šole. Tako je posredno ustvaril tudi dobre voditelje, ki so znali narod voditi in ga vzgajati k skupnosti, narodni slogi in bratstvu. Sava sam pa je pisal in prevajal cerkvene knjige v domačem jeziku in s lem poslavil prvi iemelj književnosii srbskega — jugoslovenskega naroda. Spisal je tudi življenjepis svojega očeta „2ivot sv. Simeona“. Z vsem tem je ustvaril osnovo srbski omiki — zgodovina pa mu je opravičeno dala ime srbskega prosvetitelja. Pravoslavna cerkev ga je proglasila za svetnika in narod ga kot svetnika tudi časti. (Kiihar Pavel, učenec I. letnika). Strossmayer-jeva proslava dne 27. januarja 193^. Pri Hrvatih je bilo v prvih desetletjih XIX. stoletja le malo narodne zavesti. Priprosto ljudstvo o svobodni narodni preteklosti ni vedelo ničestr več. Meščanski sloj je bil deloma tujega, največ nemškega rodu — več ali manj pod tujim kulturnim vplivom, plemstvo pa je bilo pomadžarjeno. L. 1825. je avstrijska vlada sklicala ogrski državni zbor. Ob tej priliki se je sestal tudi hrvatski sabor. Madžari so pod vodstvom Lajoša Košuta uzakonili reformo, da se mesto latinščine kot državni jezik uvede madžarščina. Hrvatskim velikaŠem takrat ni prišlo na misel, da bi v svojih deželah zahtevali za uradni jezik hrvaščino. Zato je sabor sklenil, da se mora vsa mladina naučiti madžarskega jezika — Hrvate so skušali pomadžariti. Sele 1. 1831. je pod Gajevim vodstvom začela delovati peščica mladih mož v cilju narodnega preporoda H vatov. Njih stremljenje pa ni šlo le za tem, da prebudi hrvatsko narodno zavest, marveč tudi, da izvrše narodno-politični preporod na temelju narodnega edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev. Večna nemško madžarska nasilja so pospeševala razvoj samih dogodkov. Med vsemi Slovani se je vedno bolj širila vseslovanska zavest, ideja skupnosti in medsebojne podpore in vzajemnosti. Avstro-ogrski Slovani so začeli z vedno večjimi nadami gledati na Rusijo, v kateri so gledali sfojo bodočo osvoboditeljico in voditeljico. Rusofilske vseslovanske tež nje so se ojačile prav posebno za časa prusko-francoske vojne 1. 1814—1815, ko je prevladovalo mnenje, da se bo Rusija po zmagah na zapadu obrnila zoper Avstrijo in jo razbila. V tej kritični dobi je prav posebno stopilo v ospredje jugoslovansko gibanje. Ves čas ustavnih borb so se med Slovenci pojavljali možje, ki so dokazovali, da je uspešna borba mogoča prvenstveno v zeupanju na lastno moč, a v tesni naslonitvi na brate Hrvate in Srbe. Enako so- Hrvatje pod vodstvom svojega vladike Strossmayerja smatrali, da jim more lepša bodočnost zasijati semo v narodnem edinstvu s Srbi in Slovenci. Josip Juraj Strossmayer je eden najslavnejših mož naše domovine. Rodil seje 4. februarja 1815. v Osijeku. Njegovi sta- riši so bili nemškega pokolenja, pozneje pa so se popolnoma pohrvatili. Po končanem študiju v svojem rojstnem kraju, kjer je študiral gimnazijo, je odšel v semenišče v Diakovo. Od tu je šel v Budapešto, kjer se je seznanil z največjim češkim pesnikom Janom Kolarjem, ki je bil početnik ilirske ideje in panslavizma. Prežet z idejo ilirizma je spisal Kolar svojo najlepšo narodno pesem „Slavy dcere“, ki je znana v vsej evropski literaturi. V Budimpešti je Strossmayer promoviral za doktorja filozofije in 16. februarja 1838. je bil posvečen za mašnika. Nato je odšel na Dunaj z nado, da bo nadeljeval svoje študije. Na Dunaju si je tudi pridobil naslov doktorja teologije. Prvo svojo službo je nastopil kot kaplan v Petrovaradinu. Kmalu pa je postal profesor bogoslovja v Djakovu. Končno je bil postavljen za dvornega keplana na Dunaju. Tu je bil zelo priljubljen radi svoje duhovite konverzacije in dostojanstvenega vedenja. Radi teh izrednih zmožnosti in vsestranske izobrazbe je postal že 1. 1849. škof v Djakovem, leto nato je bil tudi posvečen. Kot škof si je postavil lepo geslo za svoj življenski smoter: „Sve za vjeru i za domovinu“, katerega je tudi zvesto izpolnjeval skozi vse svoje življenje. Strossmayer je bil navdušen za vse veliko, lepo in plemenito. Najprej je na mesto male neznatne cerkvice sezidal v Djakovu veliko katedralo, zidano v romansko-gotskem slogu. Na njeno pročelje je dal napisati „Slavi božjoj, jedinstvu cr-kava u slozi i ljubavi naroda.“ Te besede so bile v tedanji odvisnosti od Madžarov zelo pogumne in velikega pomena. Za tem je ustanovil v Zagrebu „Akademijo znanosti in umetnosti“ z namenom, usivariti gorišče narodne samozavesti in kulture. V ta namen je žrtvoval za tedanje čase velikansko svoto 50.000'— goldinarjev. Akademija je bila otvorjena 28. julija 1867. leta. Danes je to eno prvih gorišč kulture v naši državi. K akademiji je manjkala samo še univerza. Tudi tej je Strossmayer ustvaril trdne temelje in jo posvetil 13. okt. 1874. leta. Vse svoje delovanje za kulturno vzgojo Hrvatov pa je takorekoč kronal z „narodno galerijo“ v Zagrebu, kateri je podaril najlepše slike slavnih slikarjev. Strossmayer je bil po stari hrvatski navadi izredno gostoljuben. Bil je mnogo let v pfijateljskih odnošajih s tedanjimi največjimi možmi vse Evrope in vsakega je očaral s svojo bla-godonečo in duhovito govorico. Z dopisovanjem je \zdrževal zveze s slovečimi znanstveniki Francije, Italije, Nemčije in Anglije. Njegovi najboljši in najdražji prijatelji pa so bili sinovi bratskih slovanskih narodov: Cehov, Poljakov in Rusov. Tako je bil v tesnih stikih s slavnim češkim zgodovinarjem Palackim, s tedanjim češkim politikom Rie 'z velikim ruskim filozofom Solovjevom. Brez dvoma njegovi zakrknjeni sovraž- niki zavidali prav radi njegovega globokega vseslovanskega prijateljstva in prepričanja. Srbi v južni ogrski, hrvatski Slavoniji in Dalmaciji so imeli za svoj glavni cilj združenje s svobodno kneževino Srbijo, kateri naj bi se pridružili tudi Hrvatje in Slovenci. Da se ta jugo-slovenska ideja ni učinkovitejše uveljavila tudi v praktični politiki, je krivo le dejstvo, da so se posamezni deli srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda politično šele probujali in počasi korakali proti samostojnosti. Sele ko se vsi narodni sloji okrepili v svoji samozavesti, je mogla volja in zavest skupnosti priti krepkeje do izraza. To se je zgodilo na viden način 1. dec. 1870. leta v Ljubljani, ko so se sestali kulturni voditelji srbskih, hrvatskih in slovenskih dežel (med Hrvati Josip Juraj Strossmayer) ter slovesno proglasili za svojo nalogo in cilj združiti vse svoje moči v dosego edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev na književnem, gospodarskem in političnem polju. Ta jugoslovanski program, za katerega je vladalo veliko navdušenje, pa se ni mogel prav uresničevati, ker mu je manjkala zadostna podpora od zunaj. Strossmayer je imel tudi plemenito čuteče srce za trpeče človeštvo. Zlasti je nudil velike podpore rednim dijakom, pesnikom in umetnikom. Leta 1905. dne 8. aprila je za vedno zatisnil oči po kratki bolezni. Njegovo ime se sveti v zgodovini naše domovine, sedaj že združene in ujedinjene, kot svetla zvezda vodnica, ki nam kaže, kakšen mora biti plemenit značaj, domoljub in voditelj zdravega naroda kot je naš. Slava mu! (Strlič Emil, dijak I. letnika). II. Zgodovina in današnja organizacija šole. Ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Z razvojem tekstilne industrije v dravski banovini je postalo aktualno tudi vprašanje o vzgoji strokovno izšolanega domačega naraščaja. Zavedajoč se važnosti tega vprašanja, je kranjski mestni občinski odbor že leta 1Š25. začel akcijo o ustanovitvi tekstilne šole v Kranju. Uspeh tel akcije je bil ta, da je „Mestna hranilnica“ zgradila današnjo stavbo tekstilne šole. Dokončni uspeh pa je onemogočilo finančno vprašanje. Že je izgledalo, da ne bo mogoče realizirati započete akcije, dokler se ni za šolo začela zanimati tudi tedanja ljubljanska samouprava, ki je 3. IV. 1929. sklicala anketo o tem vprašanju. Ljubljanska samouprava je imela trdno voljo ustanoviti v Kranju tekstilno šolo že do septembra 1931. Po likvidaciji oblastne samouprave pa je stopila na čelo akcije kr. banska uprava dravske banovine. Dosegla se je ugodna rešitev prošnje kranjske mestne občine na ministerstvo trgovine in industrije. Z odlokom I. Br. 4632/VII./929. z dne 14. maja 1930. je bila v Kranju ustanovljena »državna tekstilna šola v Kranju“. Po tem aktu ministerstva za trgovino in industrijo je kr. ban. uprava dravske banovine imenovala „Pripravljalni odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju“. Z lastnico poslopja Mestno hranilnico se je sklenila najemninska pogodba. Najemnino plačujeta začasno v enakih zneskih kr. banska uprava v Ljubljani in kranjska mestna občina. Banska uprava je „Pripravljalnemu odboru“ nakazala znesek 100.000'— Din za najpotrebnejšo opremo in izdala nalog, za nakup strojev. S tem je bila šola ustanovljena, najpotrebnejše opremljena in 10. septembra 1930. so se vršili izpiti prvih kandidatov za sprejem v I. letnik. Sedanja organizacija šole. Namen šole je vzgojiti dobre tehniške uradnike za tekstilno industrijo. Dijaki dobe podrobno znanje iz tkalstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Sola je organizirana po vzorcu sličnih inozemskih zavodov. Za vstop v šolo se zahtevajo 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Pouk traja 2 leti. Po dovršenenem II. letniku polagajo absolventi završni izpit. Poleg pouka se vrše na šoli večerni tečaji, ki so namenjeni predvsem starejšim praktikom, da si pridobe najpotrebnejše teoretsko znanje iz tekstilne stroke. Absolventi večernih tečajev imajo prednost za vpis k rednemu obisku tekstilne šole, ako njih predizobrazba odgovarja vsem splošnim zahtevam. Poleg večernih tečajev se na šoli prirejajo praktični tečaji iz tkalstva, kojih namen je praktično izvežbati brezposelne delavce in im stem omogočiti lažjo zaposlitev v tekst, podjetih. Po odobritvi tozadevnega pravilnika bo na šoli začel poslovati preizkuševalni urad za tekstilno industrijo. Učni načrt. i Število tedenskih ur Predmet I. letnik II. letnik 1. semester 2. semester 1. semester 2. semester Narodni jezik 2 2 2 2 Nemški jezik 2 2 2 2 Aritmetika 1 1 Geometrija in opisna geometrija 2 2 — Stroj^slovje 2 2 2 2 Trgovinstvo 2 2 1 2 Tehniška fizika 2 2 1 Kemična enciklopedija 1 2 — Prva pomoč v nezgodah in liigijena 1 — — Organizacija tekstilnih tovarn — — — 2 Nauk o tekstilnem materijalu 2 2 — Predilstvo — — 2 1 Ročno tkalstvo 1 1 Mehanično tkalstvo 3 3 4 4 Jacquardsko tkalstvo — — 1 1 Vezave 4 4 4 4 Dekompozicija ikanin 4 4 4 4 Strokovno računstvo 1 1 — — Kemična tehnologija vlaknin — — 3 2 Apreterski stroji — -- 1 1 Strojno risanje 2 2 — — Strokovno risanje 2 2 2 2 Vzorčno in dekorativno risanje 2 2 2 2 Preizkuševanje tekstilnega materijala .... — — 1 — Vaje iz ključavničarstva 1 1 — — Vaje iz ročnega tkanja 4 3 2 2 Vaje iz strojnega tkanja 3 4 10 10 Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva .... — 1 Telovadba Ferijalna praksa (6 tednov) 2 2 2 2 Skupaj tedenskih ur . . 46 46 46 46 Med počitnicami morajo učenci prakticirali najmanj 6 tednov v kaki tekstilni tovarni. Pregled učnega osobja. A) Redni učiteljski zbor. 1. Dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. upravitelja šole. Poučeval je: v 1. letniku: Kemično enciklopedijo 2 uri, nauk o tekstil, materijalu 2 uri, narodni jezik 2 uri, I. sem. prvo pomoč v nezgodah in higijeno 1 uro; v II. letniku: kemično tehnologijo vlaknin 3 ure, narodni jezik 2 uri, I. sem. preizkuševanje tekstil, materijala 1 uro, II sem. vaje iz tekstilne kemije in bar-varstva 1 uro. Skupaj tedensko 13 (12) ur. 2. Ing. Mlakar Jakob, pripravnik-suplent (imenovan z odlokom Min. za trg. in indust. I. Br. 34607/0 z dne 12. X. 1932) je poučeval: v I. letniku: nemški jezik 2 uri, aritmetiko 1 uro, geometrijo in opisno geometrijo 2 uri, tehniško fiziko 2 uri, strojeslovje 2 uri, strojno risanje 2 uri; v II. letniku: nemščino 2 uri, I. sem. tehniško fiziko 1 uro, strojeslovje 2 uri, v obeh letnikih telovadbo 2. uri. Skupaj tedensko 18 (17) ur. Razrednik II. letnika. 3. Stupica Maks, predmetni učitelj-pripravnik, je poučeval v I. letniku: ročno tkalstvo 1 uro, dekompozicija tkanin 4 ure, strokovno računstvo 1 uro, vezave 4 ure, trgovinstvo 2 uri, v II. letniku: dekompozicijo tkanin 4 ure, o apreterskih strojih 1 uro, predilstvo 2 uri. II. sem. organizacijo tekstil, tovarn 2 uri. Skupaj tedensko 19 (21) ur. Razrednik I. letnika. 4. Korbar Franjo, pripravnik (imenovan z odlokom Min. trg. in ind. I. Br. 25036/0 z dne 2. VIII. 1932) je poučeval :v I. letniku: mehanično tkalstvo 3 ure, praktične vaje v delavnicah 8 ur; v II. letniku jacquardsko tkalstvo 1 uro, mehanično tkalstvo 4 ure, praktične vaje v delavnicah 12 ur. Skupaj tedensko 2£ (2® ur. Župančič Otmar, zač. strokovni učitelj, je poučeval: v I. letniku: strokovno risanje 2 uri, dekorativno risanje 2 uri, praktične vaje v delavnicah 8 ur; v II. letniku: strokovno risanje 2 uri, dekorativno risanje 2 uri. vezave 4 ure, praktične vaje v delavnicah 12 ur. Tedensko skupaj 32 (32) ur. B) Pomožno osobje. 6. V u j č i č H u g o n, delavniški mojster-dnevničar, postavljen z odlokom kr. ban. uprave dravske I.anovine 1. No. 2003/4 z dne 14. VI. 1932. 7. Jelenc Gregor, služitelj-dnevničar, opravlja posle šolskega sluge od 6. II 1932 po obl. kr. ban. uprave dravske banovine I. No. 9066/2 31. C) Honorarni nastavniki: Do nastopa službe g. Ing. Mlakar Jakoba (1. novembra 1933) so poučevali gg. honorarni nastavniki: 1. Česen Karol, dirigent „Zadružne gospod, banke“ v Kranju: je poučeval (celo leto) brezplačno 1 (2) uri tedensko v II. letniku trgovinstvo. 2. Ing. Hladnik Stanko, v I. letniku: teh. fiziko 2 uri, aritmetiko in geometrijo 3 ure; v II. letniku: teh. fiziko 1 uro, strojeslovje 2 uri. 3. Prof. Ivančič Adolf: v II. letniku: narodni jezik 2 uri in nemščino 2 uri. 4. Prof. Kolar Ivan: v I. letniku: narodni jezik 2 uri in nemščino 2 uri. V. v Šolski letopis. 2. septembra: sprejemni izpiti. Izpit je napravilo 27 prijavljenih. 5. s ep t e m br a: vpisovanje. V I. letnik se je vpisalo 27 novincev in 2 ponavljalca. Končno vpisanih: v I. letniku 28, v II. letniku 14 učencev. I. konferenca: sestava začasnega urnika. Začetek rednega šolskega pouka. 29. oktobra: II. konferenca (1. redovalna). Poročilo o pri- javah učencev ja večerne tečaje (vpi^lo «e je skupaj 30 učencev). Nastop službe f. ijg. Mlakar Jakoba. Sestava definitivnega učnega načrta. 31. oktobra: ekskurzija v predilnico in tkalnico bombaža Ed. Glanzmann & Gassner v Tržiču. 16. novembra: III. konferenca. Pretres novega „Pravilnika o poslovanju obratnega fonda“. 30. novembra: ekskurzija v elektrarno „Majdič“ v Krenju. 1. decembra: svečana proslava praznika narodnega ujedi-njenja s slovesno službo božjo. 17. decembra: slovesna proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. IV. konferenca (2. redovalna.). Od 23. dec. do 11. januarja: božične počitnice. 11. januarja. V. konferenca: določitev ekskurzij za šolsko leto 1932/33. 13. januarja: ekskurzija v škrobarno „Jugočeške“ v Kranju. 27. januarja: VI. konferenca (3. redovalna): določitev ocen za zimski semester. Svetosavska proslava, združena z govorom o narod, prosvet. Josipu Juraju Strossmayerju. 31. januarja: ekskurzija v tovarno „Inteks“ v Kranju. Od 31. jan do 6 feb.: semestralni odmor. 10. marca: VIL konferenca (4. redovalna). 13. marca: eksurzija v tovarno mikane volne v Naklem pri Kranju. 8. aprila: Vlil. konferenca (5. redovalna). Določitev pro- grama za dve večji ekskurziji I. in II. letnika Od 23. do 29. aprila: Velika ekskurzija I. letnika po dravski in savski banovini. Od 23. aprila do 6. maja: velika ekskurzija II. letnika po celi državi. 24. maja: praznovanje sv. Cirila in Metoda. 1. junija: IX. konferenca (6. redovalna). Določitev ocen za letni semester. 3. junija: zaključek predavanj v II. letniku. 10. junija: zaključek predavanj v I. letniku. Od 16. do 17. junija: pismeni završni izpiti. Od 19. do 21. junija: ustmeni završni izpiti. 24. junija: sklep šolskega leta, razdelitev izpričeval in otvoritev šolske razstave. Solo ter njeno poslovanje je večkrat nadzoroval banovinski inšpektor g. prof. Mihael Presl. VI. Seznam učne literature. 1. Dr. ing. Kočevar Franjo „Nauk o vlakninah“. 2. Stupica Maks „Dekompozicija tkanin“. 3. Dr. ina. Kočevar Franjo „Kemična tehnologija vlaknin“. 4. Ing. Mlakar Jakob „Izbrana poglavja iz tehniške fizike“. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih pripomočkov. 1. Šola ima 2 veliki predavalnici, kemični laboratorij za preiz-kuševanje tekstilnega materijala, preizkuševalnico tekstil, materija-la, tkalnico, delavnico, 1 sobo za ravnateljevo pisarno in knjižnico, 4 kabinete za učno osobje in sobo za služitelja (istočasno skladišče izgotovljenega blaga). Telovadba se vrši v sokol, telovadnici Narodnega doma v Kranju. Za zdravstveno stanje učencev skrbi šolska poliklinika v Kranju. 2. Laboratorij za kemično preizkuševanje tekst, materijala je opremljen s potrebnim kemijskim inventarjem. Zbirka vzorcev tkanin je zadovoljiva. Za nazornejši pouk se pri predavanjih uporablja tudi epidiaskop. 3. Preizkuševalnica je opremljena z vsemi najnujnejšimi aparati za preizkuševanje tekst, materijala. Poslovati začne, čim bo odobren tozadevni pravilnik. 4. Strokovna knjižnica obsega 76 knjig in brošur. 5. Tkalnica ima 6 mehaničnih statev, 7 ročnih statev, 1 su-kalni stroj, 1 navijalni stroj za osnovo, 1 navijalni stroj za votek in snovalni stroj. 6. Delavnica za montažo in popravilo strojev je opremljena s potrebnim ključavničarskimi pripravami in orodjem. Solo je gmotno podpiral poleg kr. banske uprave dravske banovine Ministarstvo za trgovino in industrijo, odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju in domača tekstilna podjetja. Ravnateljstvo tekst, šole se zahvaljuje na tem mestu vsem cenjenim tvrdkam še enkrat najtopleje za njihovo veliko naklonjenost ter za moralno in gmotno podporo. VIII. Poročilo o delovanju šol. fonda in dijaškega podpornega društva. 1. Delovanje šolskega fonda: V šolski fond se steka predvsem čisti dobiček od prodanih skript. Do sedaj so se izdala strokovna predavanja „O vlakninah“ (dr. ing. Kočevar Franjo) in „Dekompozicija tkanin“ (Stupica Maks). V tisku se nahaja „Kemična tehnologija vlaknin“ (dr. ing. Kočevar Franjo) in „Izbrana poglavja iz tehniške fizike“ (ing. Mlakar Jakob). Promet šolskega fonda: prejemki: Din 2807'44 izdatki: „ 1516 46 stanje blagajne Din 129098 2. Delovanje dijaškega podpornega društva: Namen društva je podpirati v vsakem oziru učence zavoda in skrbeti za splošno izobrazbo dijaštva. V društvu so vpisani vsi učenci (39). Občni zbor društva se je vršil dne 1. decembra 1932. in se je na njem izvolil odbor za tekoče šolsko leto. Društvo je revnejšim učencem dalo več manjših podpor za nabavo šolskih potrebščin in za ekskurzije. Denarni promet društva je znašal: prejemki Din 6407 55 izdatki „ 2209'75 Ostanek v blagajni Din 4197’80 IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1932/33. 31. oktobra: ekskurzija v predilnico in tkalnico bombaža Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču. 30. novembra: ekskurzija v elektrarno „Majdič“ v Kranju. 13. januarja: ekskurzija v škrobarno „Jugočeške“ v Kranju. 31. januarja: ekskurzija v tovarno „Inteks“ v Kranju. 13. marca: ekskurzija v predilnico mikane volne v Naklem. Od 23. do 29. aprila: ekskurzija 1. letnika po dravski in savski banovini. Dijaki so si pod vodstvom svojega razrednika g. Stupice Maksa ogledali sledeče tovarne: 1.) „Metka“ v Celju. 2.) »Jug. tekst, tvornice Mautner, d. d. tkanica St. Pavel pri Preboldu. 3.) Hutter in drug v Mariboru. 4.) Karl Thorra v Mariboru. 5.) Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru. 6.) Doctor in drug v Mariboru. 7.) Braun v Mariboru. 8) Zelenka v Mariboru. 9.) „Teksta* v Mariboru. 10.) Varaždinske tvornice svile v Varaždinu. 11.) Tkalnico Marib. tekst, tovarne v Varaždinu. 11.) „Tivar“ v Varaždinu. 12.) „Prozorija“ v Oroslavju. 13.) „Preslica“ v Oroslavju. 15.) Zagorsko iovarno volnenih tkanin v Oroslavju. 16.) „Krapinsko tekst, industrijo“ v Krapini. Od 23. aprila do 6. maja: velika ekskurzija II. letnika po naši državi. Ekskurzisti so si pod vodstvom svojega razrednika g. ing. Mlakarja ogledali sledeče tovarne: 1.) Predilnico in tkalnico volne VI. Teokareviča v Paračinu. 2.) Tkalnico Dingarac, Stojanovič, Galočevac v Zemunu. 3.) Tov. volnenih izdelkov Ziv. Vukojičič v Zemunu. 4.) Tvornico svilenih izdelkov (kravat) Spitzer & Vermeš v Novem Sadu. 5.) Tekstilno industrijo „Ristič a“ v Novem Sadu. 6.) Prvo jugosl. tvornico svilenih izdelkov v Osijeku. 7.) Tvornico jute in konoplje v Osijeku. 8.) Banovinsko tkalnico preprog v Sarajevu. 9.) Predilnico in tkalnico bombaža v Dugiresi. Ekskurzistom se ni dovolilo ogleda tekstil, tovarne volnenih izdelkov g. Koste Iliča na Karaburmi pri Beogradu in tovarne pliša Mitič N. Svet. v Zemunu. X. Poročilo o ferijalni praksi dijakov. Predpisano 6-tedensko počitniško prakso so napravili vsi lanskoletni absolventi I. letnika. Počitniško prakso so dovolila sledeča podjetja: 1.) Predilnica in tkalnica bombaža v Tržiču (Tadel Anton, Dacar Peter). 1.) „Štora“ v Št. Vidu nad Ljubljano (Marenče Stanko, Berlič Jože). 3.) „Jugočeška“ v Kranju (Vreš Jožica, Mikič Kamilo). 4.) „Tekstilindus“ v Kranju (Mertelj Emil, Kompare Viktor). 5.) Doctor in drug v Mariboru (Orešič Franc, Vogler Leon). 6.) Tov. Koste Iliča v Beogradu Karaburma (Ocepek Janez). 7.) Banovinska tvornica preprog v Sarajevu (Prebil Bruno). 8.) Tkalnica drž. tekst, šole v Kranju (Rutar Edvin). Poročilo o zdravstvenem stanju učencev in učnih prostorov. Rezultat pregleda I. let. II. let. Obolenja št. ostalo nepregledanih 1 — interna obolenja 45 dober 5 2 kirurgična obolenja 3 J& N srednji 21 12 očesna obolenja 4 ■JI t" slab — — otolaryngoloska obolenja 12 nepravilen vid 2 3 ostale bolezni 9 očesne bolezni 3 — zobna obolenja 1 motnje sluha — — Opombe: bolezni nosa in ust 2 — motnje govora — — zdravstveno-higijenska po- pljučno obolenje — 1 svetovanja z dijaki 1 tuberkulinova reakcija 16 10 obsevanje s kremenč. lučjo napake na srcu 1 — (vsega 41 obsevanj) 2 kožne bolezni 8 4 poslani k specijalistu za slaba telesna nega 1 6 pregled oči 2 povečanje žrel. in nebn. 3 — poslani k specijalistu golša 15 2 otolaryngotoga 1 nepravilnosti na okostju — — (Poročilo državne šolske poli- slaba drža 5 3 klinike v Kranju — ga. dr. Pance). živčne bolezni 1 — druge nepravilnosti 6 7 tD caries 21 14 0 N v redu 5 — Poročilo o šolski razstavi. Šolska razstava je bila otvorjena od 15. do 18. junija. Raz-stavljni so bili razni vzorci blaga, izdelanega v šolski tkalnici in grafični izdelki učencev obeh letnikov. Obisk razstave od strani občinstva je bil izredno velik. XIII. Klasifikacija učencev ob zaključku šolskega leta 1932/33. (ojačeni tisk znači odličen, ležeči prav dober uspeh). A. Klasifikacija ob zaključku šol. leta. I. letnik (26 učencev) Izdelali so: Bernik Ivan, Preska Palme Karol, Ljubljana Ferjančič Alfonz, Ljubljana Rus Tomaž,. Bled Ivanc Aleksandra, Ljubljana Rustia Vladimir, Gorica (It.) Kadunc Milan, Ljubljana Šibila Ivan, Šmartno Kanoni Avgust, Glince Štiglic Viljem, Radovljica Koman Andrej, Dravlje Strlič Emil, 2iri Kiihar Pavel Ižakovci Senica Jožef, Ljubljana Maestro Jakob, Sarajevo Solar Vladimir, Trst (It.) Novak Bogomir, Metlika Teran Srečko, Ljubljana Popravljalni izpit imajo: Andromako Mirko, Sv. Peter (kem.) Petrič Rafael, Ljubljana (kem.) Barle Ivan, Novomesto (fizika) Vlah Olga, Gorica (It.) (ročno Gobec Anton, Krčevina (fizika) tkalstvo) Juh Miroslav, Ljubljana (kem.) Završan Franc, Ljubljana (vez.) Izdelal ni: Lukačevič Juraj, Varaždin. Izstopila med letom sta: Sivcov Igor, Petrograd (Rus.) Siegel Ivan, Vižmarje. Izključen je bil na podlagi člena 42. 2. odst. „Zakona o drž. sred. tehniških in moških obrtnih šolah,“ Jankovič Peler za dobo enega šolskega leta. II. letnik (13 učencev). Izdelali so vsi in sicer: Berlič Jožef, Ljubljana Ocepek Janez, Kamnik Dacar Peter, Žihpolje (Austr.) Orešič Franc, Tezno Kompare Viktor, Kreplje (It.) Prebil Bruno, Glince Marenče Stanko, Dravlje Rutar Edvin, Slap ob Idrijci (It.) Mertelj Emil, Globoko Tadel Anton, Tržič Mikic Kamilo, Ljubljana Vogler Leon, Maribor Vreš Jožica, Rogatec. Izključen je bil na podlagi čl. 42, 3. odst. „Zakona o drž. sred. teh. in moških obrtnih šolah“. Čirič Soko do završitve s pripombo, da sme svoje študije dovršiti na drugem zavodu. B). Popravljalni izpit za šol. leto 1931/32 je imel dijak I. letnika Stegnar Rudolf iz Podbrezij iz nemščine in strokovnega računstva. Izpita ni položil. C.) Završni izpiti. Po dovršenem II. letniku tekstilne šole delajo absolventi završni izpit, na katerem naj pokažejo, koliko so si pridobili strokovne in obče izobrazbe v tekstilni stroki. Završni izpit obsega 9 predmetov: a) pismeni izpit: 1) dekompozicijo tkanin (naloga sme trajati največ 6 ur), 2) vezave (naloga največ 3 ure). b) ustni izpit: 1) strojeslovje, 2) trgovinstvo, 3) nauk o tekstilnem materijalu, 4) predilstvo, 5) tkalstvo (priprava mate-rijala, ročno in mehanično tkalstvo), 5) strokovno računstvo, 7) apretura in kemična tehnologija vlaknin. c) ako kandidat izvrši 1 pismeno nalogo slabo, mora delati tudi iz tistega predmeta ustni izpit. č) ako kandidat izvrši 2 pismeni nalogi slabo, mora vnovič delati izpit čez leto dni. f) pri ustnem izpitu se dovoli za slab uspeh v 1 predmetu popravljalni izpit čez 3 mesece, v 2 predmetih čez pol leta. Za slab uspeh v 3 predmetih mora kandidat delati izpit čez 1 leto vnovič iz vseh predmetov. Kr. banska uprava za dravsko banovino je odobrila program in pravilnik o završnem izpitu dne 7. jun. 1932 z odlokom VIII. No. 2233/2. Program završnega izpita: 1. Pismeni izpiti: 16. in 17. junija 1933. 2. Ustmeni izpiti: 19„ 20. in 21. junija 1933. Izpit so položili: Berlič Jože, Ljubljana Ocepek Janez, Kamnik Dacar Peter, Žihpolje (A.vstr.) Orešič Fran, Tezno Kompare Viktor, Kreplje (It.) Prebil Bruno, Glince Marenče Stanko, Draulie Rutar Edvin, Slap ob Idrijci (It.) Mertelj Emil, Globoko Tadel Anton, Tržič Mikic Kamilo, Ljubljana Vogler Leon, Maribor Vreš Jožica, Rogatec Izpitni odbor: predsednik : dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. upravnika šole. Izpraševal je: nauk o tekstilnem materijalu in kemično tehnologijo vlaknin. člani: podpredsednik: Ing. Mlakar Jakob,. Izpraševal je: strojeslovje. zapisnikar: Zupančič Otmar. Izpraševal je: vezave. Stupica Maks. Izpraševal je: dekompozicijo tkanin, predilstvo, tkalstvo (priprava materijala in ročno tkalstvo), strokovno računstvo, apreturo in trgovinstvo. Korbar Franjo. Izpraševal je: mehan. tkalstvo. XIV. Večerni tečaji. Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njihovi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole in tudi za druge interesente prireja šola večerne tečaje. Obiskovalci dobe po završenih tečajih izkaze o obisku, uspehu in vedenju. Predavali so člani rednega učiteljskega zbora. V letošnjem letu so se vršili tečaji iz: 1. nauka o tekstil, materijalu (dr. ing. Kočevar Franjo, 2 uri). 2. strokovnega računstva (Stupica Maks, 2 uri). 3. dekompozicije tkanin (Stupica Maks, 2 uri). 4. praktičnega tkalslva (Korbar Franc in Vujčič Hugo, 4 ure), 5. tkalstva (Zupančič Otmar, 4 ure). Seznam obiskovalcev. Antonov Vladimir Krulc Rudoif Bajželj Peter Lebar Franc Bogataj Franc Lesjak Jožef Bregar Janez Melliva Julijan Engelman Stanko Mohar Ivan Filipovič Ivan Sagadin Maks Foriš Nikola Sedej Stanko Globočnik Nikola Sever Oton Hafner Franc Skubic Ivan Hudobivnik Stanko Snidič Anton Izmajlov Nikola Snidič Jožef Jantar Franc Stare Gregor Jelenc Gregor Šilar Jožef Jerončič Vladimir Skofic Franc Kejžar Peter Šušteršič Ivan Kne Peter Tratnjar Franjo Kočar Albin Velikonja Franc Kodrič Rudolf Zore Jožef Korač Franc Zubčič Jožef Kristan Evgen Zubčič Milan Krmelj Anton Žagar Jernej (42 obiskovalcev) V prihodnjem šol. lefu 1933/34 se bodo vršili večerni tečaji iz sledečeh predmetov: 1. Dr. ing. Kočevar Franjo: Nauk o tekstil, mat’rijalu, 2 uri. kemična tehnologija vlaknin (beljenje, barvanje, tiskanje itd.) 2 uri. 2. Ing. Mlakar Jakob: Strojeslo-je, 2 uri. Praktična elektrotehnika, 2 uri. 3. Stupica Maks: Dekompozicija in strok, računstvo, 4 ure. 4. Korbar Franjo: Praktično tkanje in montaža statev, 2 uri. Mehanično tkalstvo, 2 uri. 5. Zupančič Otmar: Tkalstvo, 4 ure. Prijave za obisk večernih tečajev sprejema ravnateljstvo v dnevih od 18. do incl. 23. septembra 1933. Redni pouk se prične dne 2. oktobra 1933. Višina šolnine je razvidna iz razpredelnice v oddelku XVI. XV. Praktični tečaji iz tkalstva. Praktični tečaji iz ročnega in mehaničnega tkalstva so namenjeni predvsem brezposlenim delavcem, kar naj jim olajša vstop v tekstilna podjetja. Tečaji se vrše dopoldne pod vodstvom dtlavniškega mojstra vsak dan od 7. do 14. ure, ko se na šoli vrše teoretična predavanja. Seznam obiskovalcev: Jerman Primož Udovč Alojzij Stupnikar Viktor Zupančič Janez Eržen Albert Vrhovnik Anton Sešek Anton Kuralt Vinko Kuralt Franc Darling Leopold 2ontar Janez 2an Frančiška Kočar Albin Dacar Marija Hudobivnik Stanko Plestenjak Marija Kosec Metod Lokar Anton Franko Marija Stular Jožef Jankovič Frančiška Čadež Florjana Jelenc Janko Kejžar Peter (24 obiskovalcev). XVI. Naredba učencem o začetku novega šolskega leta 1933/34. Novi zakon o srednjih tehničnih šolah ter izpremembe in dopolnitve k zakonu o taksah določajo : 1. Vpisnino 50 (petdeset) Din mora plačati vsak učenec, in sicer v kolkih na prijavnici. 2. Šolnino plačajo učenci, katerih stariši (oz. tudi učenci, ako je njim predpisan davek) plačujejo preko 300 Din letnih davkov, in to po sledeči lestvici: Po davkih: znaša šoln. za red. uč : za obisk. več. teč.: od 300’— do 500'— Din 125*— 50'— Din n 500— „ 750'- „ 150-— 62'50 „ n 750-- * 1.000- „ 200'— 75- . n 1.000'— „ 1.500'— „ 250'— 100'- „ ** 1.500'— „ 2.500'- „ 300'— 125-— „ n 2.500— „ 4.000'— „ 350'— 150'- „ n 4.000'— „ 6.000'— „ 400'— 175'- „ n 6.000'— „ 9.000'— „ 450'— 200'- „ n 9.000'— „ 12.000'— „ 500'- 225'- „ n 12.000'— „ 15.000'— „ 550'— 250'- „ n 15.000'— pa od vsakih 1.000'- - D. še po 30'—D. 10'— „ Ako imajo roditelji v šolah več olrok, plačajo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale pa polovično šolnino. Za pravilno odmero šolnine mora prinesli k vpisu vsak učenec potrdilo od pristojne davčne oblasti o vseh neposrednih davkih, ki jih plačujejo roditelji, oz. tudi učene sam. Državni in samoupravni (banovinski ali občinski) uslužbenci predlože davčni izkaz od tistega predstojništva, kjer dobivajo plačo. Ako pa plačujejo razen od plače še kakoršnekoli druge neposredne davke, morajo predložiti tudi o teh davkih izkaz od pristojne davčne oblasti. Pogoji za sprejem na državno tekstilno šolo v Kranju. 1) Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali privatistov šola ne sprejema. 2) Za vstop v 1. letnik se morejo prijaviti učenci, ki imajo pogoje za vstop v višjo srednjo ali višjo strokovno šolo; (t. j.: absolviranc nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo določeno po „Pravilniku o delovanju, redu in pouku na drž. tehniških srednjih šolah“ čl. 60, odst. b) in c). 3) Vsak kandidat mora izpolniti prijavnico in jo kolko-vati s kolkom za 50 Din. Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Priložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) (zadnje šolsko spričevalo, č) [ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju] izkaz o praksi, d) [ako kandidat ni bil v pro-šlem letu redni učenec kake javne šole] nravstveno spričevalo. 4) Prijavljenci za prvi letnik morajo napraviti sprejemni izpit, in sicer: a) kandidati z nižjim tečajnim izpitom delajo samo psiho-tehniško preizkušnjo. b) kandidati s kvalifikacijo, določeno po členu 60. b) in c) „Pravilnika o delovanju, redu in pouku na drž. tehniških srednjih šolah“, delajo izpit iz sledečih predmetov: 1) narodni jezik, 2) geometrija, 3) aritmetika, 4) fizika, 5) risanje; [snov iz teh predmetov se zahteva kakor za nižjo srednjo šolo, oz. za nižji tečajni izpitj; 6) psihotehnična pre- izkušnja. 5) Izmed kandidatov, ki uspešno dovrše sprejemni izpit in dosežejo v vseh pogojih najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 24 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovali večerne tekstilne tečaje, b) s tovarniško prakso, c) prejšnje leto odklonjeni radi pomanjkanja prostora na zavodu. Spored o pričetku šol. leta 1933/34. 1) Popravni izpiti se prično 31. avgusta ob 8. uri. 2) Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo 31. avgusta in 1. septembra od 10.—J 2. ure in od 14.—16. ure. 3) Sprejemni izpiti kandidatov za I. letnik se prično 2. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju mora vsak učenec: a) izročiti prijavnico s kolkom za 50 Din. b) plačati 20 Din za zdravstveni fond. c) predložili potrdilo od davčne oblasti o neporednih davkih roditeljev (oziroma o svojih davkih) in plačati šolnino po zgoraj navedenih predpisih. č) plačati (50 petdeset) Din kavcije za čuvanje šolskega inventarja in učnega materijala. 5) Redni šolski pouk se prične dne 5. sept. ob 14. uri popoldne. V Kranju, na Vidov dan 1. 1933. Ravnateljstvo drž. tekstilne šole.