30 ARHIVI XI 198ft Dr. Josip Mal, njegovo delo v arhivu n za razvo; arhiv ¡like Peter Ri^n'kar Študij strokovno usposabljanje in službo/anje Josip Mal jc bil rojen 22. decembra 1884 na 1'retržu pri Moravčah. Maturiral jc na 1 drŽavi i gimnaziji v Ljubljani leta J 904. Za študij zgodovine in geografije gaje navduiil profesor Ivan Vrliovec.1 Leta 1904 se jc vpisal na dunajsko univurzo, kjer st- je posvetil Študiju zgodovine in geografije. Kot Student zgodovine se jc leta l^Oč prijavil v pripravljalni tečaj na InStituiu za preučevanje avstrijske ¿godovine, v letih 1907—190? pa jc bil redni njegev član. Že v letih lyO^-l^OR je pc Studijskem programu instituta preg'eual vse važnejie arhive na Kranjskem in je evidentiral listine, k1 bi priSJe v poStev za objavo v publikaciji Rcgesta habsburgica, ki jO jc pripravljal profesor dr. Osvala Rcdlich.2 Doktoriral je 19. decembra 1908 z disertacijo Die I^gationsrcisc des Kardinallugu ten Guide von Sta, Lueina 1265-P, 67- Študij na In Stitutu za preučevanje avstrijske zgodovine je končal 5 julija 1909 in diplomiral pred komisijo uglednih profe sorjev: Ottcntliala, Dopscha, Rcdlieha, Dvoiaka, Winter in Zimmerman na in sicer iz zgodovinskih pomožnih ved arliivistikt virov zpodo/inskih raziskav, ustavne in upravne zgodovine ter zgodovine unictncsti. S tem je bil usposobljen za delo v arhivih, muzejih in knjižnicah Malov nastoo službe v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani sovpada z začetkom bolj orgamziranega strokovnega dela v muzeju, katerega program jc zasnovai leta 1909 takratni novi ravnatelj dr. Josip Mantuani. Arhiv in knjižnica sta bila takrat dve neurejeni in za javnost skoraj ncaostopni zbirki in jc njuno ureditev postavil dr. Mantuani v prioritetni delovni načrt. Deželnemu odboru za Kranjsko je predlagal, da je treba razmere v arhivu in knjižnici urediti in ju napraviti dostopni za javnost. Predlagal je, naj se d!elo zaupa tir Mahi, ki jc takrat končal Študije in naj s" mu tudi omogoči čimprejšnji nastop sluZbe v muzeju.3 Z odlokom Deželnega odbcia za Kranjsko z dne 29. novembra 19094 je dr. Josip Mal nastopil službo v Kranjskem deželnem muzeju, s tem pa mu je bila odprta pot za njegov strokovni in znanstveni razvoj na pcdrocju zgodovine, arhivistike in muzejstva. Na Malovo delo in njegov strokovni razvoj so vphvale tedanje razmere v muzeju in so nd njega terjale, da se jc moral posvetiti vsem trem panogam dejavnosti, p;, čemer je opravil pomembno delo zlasti na področju arhivistike in muzejstva. V muzeju je dr Mal opravljal naloge arhivarja, muzej skega kustosa in ravnatelja Na začetku svojega službovanja jc bil boli angažiran za delo v arhivu. Lota 1913 jc bi' kot arhivar imenovan za korespondenta Arhivskega ¿veta na Dunaju, leta 1914 pa kot muzcalcc za korespondenta Centralne komisije za varstvo umetnostnih in historičnih spomenikov.5 Ob prevratu leta 1918 jc bil že upoštevan arhivski i/i muzejski strokovnjak in ugleden slovenski kulturni dclavec ter je bil imenovan za čla- na kiiltnrnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani.6 Leta 1919 ga je Deželna vlada za SHvcnijo v Ljiibljani imenovala za. tajnika Komisije za likvidacijo kulturnih miti-tucij bivSe Avstrije,,7 Uil jc čian Komisije za pripravo zahtev za vrmtcv slovenskih kulturnih spomenikov ir arhivov il Avstrije,'1 leta 1926 pa jc bil član komisije za izmenjavo arhivskepa gradiva z Italijo.9 Ob upokojitvi ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr- Josipi Mantua-nija jc bil dr Mal s kraljevin; ukazom 28. avgusta 1924 imenovan za ravnatelja. To mesto je '.asedal do 30. novembru 1924, ko jc bil z novim kLaljevim ukazom z dne 30. novemora 1924 postavijen za državnega arhivarja v Narodnem muzeju. Z odločbo prosvetnega oddelka ¿a Slovenijo mu jc bilo 20. de:embra 1924 se poverjeno vodenje ravna teljskih poslov v Narodnem muzeju, ki jih, jc opravljal do 1 septembra 1927, to jc do imenovanja dr. Dragotina Lončarja. Po odhodu dr. Lončarja jc bil dr Mal 2! marca 1928 z odlokom Velikega županstva v Ljubljani ponovno imenovan za ravnatelja Narodnega muzeja. Dr. vlal jc kot ravnatelj skoraj vse razdobje svo jega službovanja tudi opravljal naloge državnega arhivarja. Kot arhivski strokovnjak je bil imenovan leta 1940 za člana izpitne knmisije za polaganje strokovnih izpitov za arhivarje in je bil izpiaS^valcc ;ta predmeta zgodovinske pomožne vede in arhivistika.'c Dr Mal jc bi! ravnatelj Narodnega muzeja v Ljiibljani do upokojitve 31 oktobra 1945.'' Državni arhiv pri Narodnem muzeju, njegova organizira nost in strokovni kadri Arhivska zbirka v Kranjskem deželnem muzeju jc nastajala in rastia z razvojem samegs muzeja, ki jc poleg nuizealij zbiral tudi pismene spomenike, raztresene Sirom po deželi. Zoirka arhivskega giadiva jc leta 188? prerasla v Deielni arhiv /a Kranjsko, le—ta pa jc bil upravno združen s Kranjskim deželnim muzejem. V tem čas» jc bilo arhivsko gradivo v Deželnem arhivu le shranjeno in varo vann pred izgubo in mučenjem, ni pa bilo nrejevaro in strokovno obdelano, ker za to delo ni bilo primernih strokovnih kadrov. Na prelomu 19. v 20. stoletje sije Deželni odbor za Kranjsko prizadeval zaposliti arhivarja v Deželnem arhivu, vendar ni imel posebnega uspeha, ker je vsak arhivar zaradi neugodnih delovnih pogojev kmalu poiskal drugo službo. Šcie 7. Malovim prihadom v Deželni arhi^ se jc začelo stanje popravljati tako glede urejenosti arhivskega gradiva kakor tudi njegove dostopnosti za znanstvene raziskave. Po prevratu je Deželni arhiv začel dobivati svoja finančna sredstva /a svoje delovanje.'2 Ijeta 1920 se jc Deželni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani preimenoval v Državni arhiv v Ljubljani,' 3 najpogosteje imenovati Držcvni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Driavni arhiv v Ljubljani je bil organizacijsko. upravno in kadrovsko povezan z Narodnim inuzc- ARHIVI XI 1988 31 jem '.-se do konca oktobra 1945. ko je bil ustanovljen Osrednji uržavni arhiv Slovenije v Ljubljani.14 Državni ailiiv pri Narodnem ■ muzeju v Ljubljani ni nikdar zaživel kot samostojna kulturna institucija čeprav so že pred letom 1926 /a to obstajali določeni pogoji iti sicer v obliki financiranja. Ko pa je bil leta 1926 ustanovljen Državn. arliiv v Ljubljani, je le—ta imel svoj proračun'â in s tem je bila tudi podana osnova za samostojno poslovanje arhiva Dr. Mal je bil ¿akrat stroko"na kadrovska zaseuba v arhivu, ki pa bi ga bilo potrebno Se uoločiti s sistemizacijo. Polet 'cEa bi ^c morale Se izvesti postopek za adniiniitraiivno in npravne ločitev od Narodnega inuzcja in s teni izvesti postopek za ureditev statusa Držrvnega arhiva v Ljubljani. Ker dr. Mal tega postopka m opravil, je Drža>'ni ariiiv v Ljubljani ostal posebna zbirka pri Narodnem muzeju. Zakaj dr. Mal ni izvedel ločitve at hi va od muzeja je ostalo zaenkrai Se nepojasnjeno, Dr. Mal je bil osebno vseskozi prepričan in jč tudi v javnosti zas'op^l stališče, da sta arhiv iu muzej dve enakovredni knltcrni instituciji s področja kulture m znanosti.16 To se vidi tako iz Almanaha SMS,1 kjer je Mi Mal leta 1925 ločeno predstavil Deželni arliiv in Narodni muzej, kjer pravi daje Deželni arliiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani eden največjih urejenih arhivov v Jugoslaviji. Podobno trditev je podal tudi v obrazložitvi picdloga finančnega načrta za Deželni arhiv za leto 1926, v kateri prïvi, da je to največji in edini javili arliiv za slovensko ozemlje in da je naS eminentm znanstveni in zgodovinski zavod.'" Ra/en tega je tudi pomembno staliice dr. Mala. zapisano v rokopisnem sestavku Stavba arhiva in biblioteke,1 y v katerem predlaga specializacijo muzejev pc vrstah dejavnosti in zgraditev posebne zgradbe za arhiv in knjižnico, s katero bi se itajMjSe in najcenejše reSilo vpraSanje arhiva. Za ta predlog se je zglc ucval po zagrebškem primeru kjer sta Državni arlnv in Vseučilišča knjižnica nastanjena v isti zgradbi in imata v^ak svojo upravo. Navedena stnliSča in predlogi dr Mala so predstavljali dovolj trdno osnovo ta dosego ločitve ^rhi-a jd miizeia, a kïjnh temu ostaja odprlo vprašanje k"1! ga je oviralo, da ni izpeljal postopka za njmio ločitev. Dci krivde gotovo pripada razmeram tedanje kulturne Politike na Slovenskem, precei krivde pa je tudi na stra ni J' Mala: in njegove politike do vodrnja obeh zavodov. Dr. Mal je bil v teli letih državni arhivar ir vrSilee dolino "H ravnatelja Narodnega mi.žeja l'o "sej verjetnosti je bi zaintetesiran. da sc ohrani obstoječi status in zaradi tega ni ničesar ukrenil, da bi se izvedla ločitev. Tykosta-"j»1 je tudi ugajalo upravnim organem m finanecijem, ker J'ni ni bile treba odpirati novih delovnih mest rn ¿anje "'-agotav'jati potrebnih finančnih -sredstev. Skoraj istočasno je na razvoj Državnega arhiva in nje go-o kadrovsko stanje usodno vplivala poteza dr, Mala k-r ob njegovem ponovnem imenovanju za ravnatelja •irodncga muzej ¡j ni nastavil na svoje bivSe delovno me-'to novega državnega arhivarja, temveč je nastavil dr R'ika iMMya ki nui je dodelil delo v arheoloJkem in i1 ulturnezgodovin;kem oddelku Narodnega muzeja Dr ¿avni arhiv je na ta način leta 1928 ostal brez strokovnega delavca, vsa dela in naloge Državnega arhiva pa je honorarno opravljal dr. Mal sam. Ta spodrsljaj je dr Mal 'eta 19.lii opravičevat s takoinrnovanimi Kadičevimi redukcijam, stotera napaka pa'se je dr Malu bridko maičevab ko je pcsknial v letih 1937 1939 naslaviti v Državnem arhivi: Stanka Juga rn je za to moral ponov no dobiti oaobritev delovnega mesta ailiivarja pri Mini- strstvu za prosveto v Heogradn. V predlog finančnega načrta za leto 19'8 za Drzavm arhiv v Ljubljani je dr. MjI dal zahtevek za finančna sredstva za delevno mesto ariii-varia, ki naj bi ga rasedel Stanko Jug in za delovno mesto sluiitelja v arhivu, hkrati pa je rudi zaprosil Ministrstvo za prosveto v Beogradu, da odpre v DrAavrem arhivu v Ljubljani navedeni delovni mesti. Z ugedne rešitvijo te proSnje je predvideval dr. Msl jpravno osamosvojitev Dr žavrega arhiva v Ljubljani.21 Zi ugodno reSitevte vloge pri Ministrsrvu za prosveto v Ilcograd.i je dr. Mal prosil za posredovanje narodne poslance dr J ure t: Ko:eja, Pavla1 Fiereta. Franca Semrova. Andreja Vebleta, ministra dr Miha Kreka in dr. Antona KoroSea, senatorja Fianca Smoieja. prol. bcogiajske univerze dr. Vikiorja NGvaka in jugoslovansko zgodovinsko druStvo v lkogradu.22 Intervencije upledniii slovenskih politikov in ostalih znanstvenikov niso pripomogle k tesitvi kadrovskega in s tem povezanega upravnega statusa Državnega arhiva v Ljubljani. L;ta 1938 je dr. Mal ponovno zaprosil za odobritev delovnega mesta arhivarja v Državnem arhivu Zopet sc je obrnil n; pomoč na ministra dr. Mina Kreka, dr. Franca Snoja in dr. Antona Korošca ter na ministrskega tajnika dr. Vladimirja Kukmana, sam pa je Sc osebno pojnsnil vso problematiko zaprošenega delovnega mesta tedanjemu ministru za prosveto dr. Magarcviču in načelniku Jak^ifri, ki sta mu obljubila ntodno reSitev navedene preSnjc.23 Kljjit. vsem intervencijam in pojasnjevanjem. je ostala namestitev arhivarja Stanka Juga ie n a p rej-odprt a in sicer z utemeljitvijo, da Državni arliiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani m samostojen tavod, ampak le oddelek Narodnega muzeja'Niti dr Malu niti uglednim posredovalcem ni uspelo prepričati dr. Kon stantinoviča na Ministrstvu za prosveto v Ii:ogradu, ua je Državni arhiv pri Narodnem muzeju samostojen zavod. ki je obstajal in deloval že pred prevratom leta 19)8. pii katerem so bili kot arliivniji zaposleni Antoii K/)blar dr. Frane Komatar in dr. Josip Mal in da sc 3 postavitvijo dr. Mala za ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani delovnega mesta arhivarja ni takoj zasedlo zaradi liadičevih redukcij.24 V brezizglcdni situaciji za namestitev Stanka Juga je leta 1939 interveniral ie poslanec Ivan Dolenc kateremu je dr KonitantinoviČ svetoval, naj Narodni muzej v Ljubljani v svoj predlog finančnega načrta za leto 1939 vključi ie zahtevek za namestitev Stanka Juga. Ko je bil izvrSen nasvet dr. Kon-stantinoviča, je bil Stanko Jug z odlokom St. 12221 z dne 6. aprila 1939 nastavljen v Narodnem muzeju v ffjlfbij ni in srecr kot uradniški pripravnik VIII. skupina 7 Namestitev služitelja v Državnem arhivu je bila v pristojnosti lianske uprave Dravske banovine ki ga je nastavila že leta 1938 in sicer kot dnevničaija.2^ Z namestitvijo Stanka Juga iu shižitelja dnevničaija je bilo rcScno kadrovsko vpraSanje v Državnem arhivu, ncrcicno pa je ostalo vpraSanje n)Cgove osamosvojitve kar naj bi bilo reSeno v novo uredbo o arhivih, ki je bila v pripravi Osnutek uredbe o arhivih, ki je bil pripravljen leta 1939. je urejal status arliivov v Jugoslaviji. Drugi člen osnutka te uredbe je določal da sc samostojni državni arhivi ustanovijo v Beogradu. Zagr;bu, Dubrovniku in Novem Sndu ter da v sklopu muzejev na Cetrnju, v Ljubljani. Sarajevu. Skopju in Splitu delujejo posebni arhivski oddelki Dr. Mal jt na ta osnutek uredb-: sestavil ob-Sirn, pripombe, ki jih je poslal ministLU dr. Francu Snoju27 7. napotkom, da je treba energično zahtevati, da se status Državnega arhiva pri Narodnem muzeju vLiublja- 32 arhivi xi im ni spremeni iti da se mora ta arltiv izenačiti z državnimi arhivi v Beogradu. Zagrebu, Dubrovniku in Novem Srdu. 1'isal m» je, da izenačitev statusa arhivov zahteva nasa r. a rod 11 a ¿a^t in da bo Ljubljana oškodovana, če b, bil arliiv samo oddelek Narodnega muzcia in da bo zaradi tej',a tudi dobival manišo dotacijo. Predlagal 11111 je, naj se ¿avzamc in doseže popravek osnutka uicdbc, da bo Državni arliiv v Ljubljani samostojen za^od, če pa tega ne bo dosege!, bc to pomenilo degradacijo /.n Slovenijo, ki p a jo jc treba ?. vsemi sredstvi preprečiti. Nadalje mu je Šc svetoval, naj /.a dosego te slovenske zahteve pridobi Indi predsednika senata dr. Antona Korošca in ministra dr. Miha Kreka. Objirnc in nicmeljene Malove pri|i(mibe na osnutek uredbe ter enegično posredovanje na.nrcd-ložem osnntek so bili nspoini in v dingere osnutku uredbe, ki je fcil pripravljen tik pred začetkom vojne, so upu-Stcvanc sprcnie.iibe glede stanisa arhivov sai je bilo v 3. členu osnutka uredbe določena, da se državni arhivi ns tanovjjo v lieugradn, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in na Cetinju28 razpad slarc Jugoslavije oziroma okupacija pa sla odložila sprejem uredbe o arhivih, Stains Državnega arhiva v Ljubljani jt zato ostal nespremenjen dc izida niedbe Narodne vlade LRS. s katero jc 1c--ta 31 oktobra I945-9 ustanovila Osrednji državni arhiv Slovenije in dr, Mal jc z vsem svojim znanjem tudi sodc> lo"al v pripravah za izdajo tc uredbe. • Dniavm arhiv pri Narodnem muzeju jc razpolagal s itirrmi velikimi prostori, od katerih je bii eaen namenjen za čitalnico, ki so jo uporabljali obiskovalci a i biva in knjižnice Narodnega muzeja. V čitalnici ao bile kasneje ob stenah postavljene aihivikc police, v katciih jc bil namcicen arhiv Ilirskega guberr.ija v Ljubljani. Ob usta no"itvi Osrednjega državnega arhiva Sbvcnijc jc le-ta prevzel vse arhivsko gradivo, zbrano v Državnem arhivu pri Narodnem muzeju z inventarjem Narodni muzej pa jc zadržal še tis;c arhivske fonde, ki so bili shranjeni v njegovi knjižnici. Z upokojitvijo dr. Mala 31 oktobra 1945 je bilo pre kinjeno delo zavzetega poznavalca arhivov in pomenih nega arhivskega strokovnjaka in s tem tudi delovanje Državnega arhiva pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Malovo delo v arh.vu, pnd<, bi vanje nrhivskcgn gradiva m opravljanje službe varstva arhivskega in dokumentar nega gradiva Z delom v arhivu je začel kot diplomat liiitilnla za preučevanje avstrijske zgodovine usposobljen za vsa ilela in naloge ki jih obsega strokovna obdelava arhivskega gradiva Ob njegovem nastopu službe so bili arhivski fom di in zbirke praktično trejporabni za raziskovalno delo. Na arhivskih fondih in zbirkaJi so bila pred tem že oprav Ijena določena mcjcvalna dela, zlasti to velja za arhivsko gradivo Dcžclnrh stanov za Kranjsko in za Vieedomski urad za Kranjsko, za katcie so že abstajali pripomočki za uporabo, vendar jc bile tudi to gradivo v velikem nt redu. Iz Malevcga poročila3" jc razvidno, da jc bilo arhivsko gradivo shranjeno v kletnih prostorih, naloženo vsevprek pe mizah, predalih, policah ter tudi odloženo na kupih. Arhivsko gradivo, ki so ga nred tem že upo-rabJjali posamezni uporabniki, med katerimi so najpomembnejši Dimi iz Radics, Mullncr Kasjirct, Bide rmanu in ker ni bilo zaposlenega arhivarja, so uporabniki arhiv-vsktga gradiva sami pregledovali in arhivskih dokumentov pc uporabi nisc vračali na svoje mesto, temveč so jih odlagali in puščali, kjerkoli so našli prostor. S tem so uporabniki gradiva ustvarili popoln r.cred v arhivu. Dr Mal poroča, da je bilo arhivsko gradivo pomešano z lii bliorečnim gradivom in ua jc bilo picd začetkom urcjc valn n del porrcbno vse gradivo najprej razprasiti ločili arhivsko od bibliotečnega gradiva in nmzenlij, nikar je bilo potrebno ¿iihivsko gradivo razvrščati no provenicn ci. Vse delo je opravil dr. Mal s poiuii čjo npnkiijcnega finančnega uradnika di Jnsipa Starcta. / razvrščanjem gradiva so nastaie zliiikc pečatuv kulajn, mavčniii odli) kov. portretov, skic originalnih rist; fotografij, zemlje viilov načrtov, hcraldičnega in numizmatičnega gradiva Z urejanj eni aihivskiga gradiva jc oblikovni zbirke pntciv tov, plakatov in ietakuv. osmrtnie, listin tci več dmgil-arhivskih fondov. Pri urejanju iirhi/skcgn gradiva je me ral prebrat, list za listom jih razvrščati pn piiivcnieiici v smiselne enote in iz njih napraviti tehnične ciinre Na ta nacm je nastala okoli 80 fascikhiv obsegajoča zbirka Muzejskega drnin a. 27 faseikltiv obsegajoči) zbirka patentov in okrožnic, 10 fasciklov oLisegajuča zbirka aktoi francoske dobe, več oh se žili h arhivskih fondu v graščin in samostanov, graičinski aihiv lllcd C 5 fasc.), Dol (123 hsc.), Polhov Giadcc (23 fasc.), Kostanjevica (53 fasc.),' StiCnn (18 fase.), Znisov arhiv (34 fasc.) aibivski fond; kicsijskih uradov l.jiihljana, Nuvn mcsio in Postojn i (skupaj 52 fasc.), Knjigovodstvo Deželnih stanov za Krarjskn in Nad/.orstvn stanovskih puscstci (100 fasc.), cehovski arhivi (13 f'se.) in 13 fasc. depuzi tov Nadalje jc dr, Mul olitiknvn! rokopisno zbirko in zbirko literarnih zapuščin Največ po/mnusri in dela pa jc posveril urejanju lisiin, katerim jc napisal okuli 1000 regestov in okoli L5.00Ü kartotečnih lisikovkra jevnih in osebnih nicn. 7, opravljenim dcluui je omogočil čimvečjo in čimboljSc dostopnost arhii'skili fondov m zbirk za znanstveno -razisknvahio delu Pri urejanju arhivskcga'gradiva jc sirenicl 'z,i tem. da postane arhivsko giadivo čimpiej liostopno, Ohrjnilhso se njegovi pnpis, rokopisov in mbarjev kartoteka iiatcntov in okrožnic ter kartoteka z regesti lisiin s kartiitccnimi listki osebnih in krajevnih imen ki so ie danes dragocen liripomočck za uporabo, Popisom aihivskcga giaaiva ostalih arhivskih fordov in v.biik ni pnsvetil večje pozornosti ker se mu jc zdela važnejša njihiiva ureditev Pri urejanju arhivskih fondov je dosledni i upošteval princip provciiiciicc, gradivo paje sknSnl urediti po prvumi ureditvi. Ta princip je dr Mal tnili zastopal v svojih arhivskih teoretičnih člankih. Leta 1914 jc Jr. Mal pripravil prvo arhivsko ra¿stavo na Slovenskem.31 s katero jc prikazal razvuj pisave. Z ra/stavo jc javnosti prikazal razvoj latinskega piinia in ptsave od rimske dobe do hnnianizma- Na ra/stavi jc posamezne vrste latinskega pisma piedstavil z originalnimi dokumenti iz arhiva, manjkajoče ilokninciitc-cksponatc p;i jc nadomestil s fo'okopijami. O razstavi jc tudi napisal strokovno poročilo. Deželni aihiv jc dc srede dvajsetih let v glavnem pove čevnl svoje aihivskc fonde in i.hirke ?. darovi posameznikov ter z naknpi ./.a kar pa ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev. V tem času, razen nekaterih izjem, Deíc'ni arhiv ni pokaral posebne iuieiativc a iskanje arlii škrga gradiva na terenu. K it izjemo moremo lipo števati Mafov poskus leta 1920,32 kojc kot k:istos knjiž nree in arhiva Kianjskcga deželnega muzeja zaprosil Po verjen.Stvo za nk in liogočastjc Deželne viadc za Slovenijo, da bi nin omogočilo V| ogled v registraturo liivšc De- _M.li: /1 XI W88 33 žel ne vljdc /i Kianjsko iri je ob tem tudi ponudil mož-nosi pievzcma obsežnega aihivskega fonda v De/cInl frhiv pri Narodnem muzeju. Deielna vlaua ponuubi dr. Mala ni ugodila. Leta 1921 sta bila Deželnemu arhivu pr1 Narodnem muzeju punrijena zbirka ti'Jiend za obdobje I793--ISI3 tei arhiv Okiajneea ghivsrstva Novo mesto, česar pa Deželni arhiv ni prevzel in je nato to gradivo Okrajifo glavarstvo Novo mesto uničilo.33 Ko je UI M al sredi dvajsetih let ti rdi opravljal naloge lavnalelja Narodnega muzeja, se je zače' bolj zanimati za motnost koncentracije aihivskega giadiva s terena. Poskusil je pridobiti katastisko gradivo, kije biio tedaj v varstvu I listo ličnega semiuaija Filo/.ofske fakultete in Pieiernov za pisemski spis. ki ga je hranilo Sresko sodišče v Ktanju. Za Dižavm arhiv jc pridobil arhivsko fonde graičir; K ni-pa v lieli ktajini, Pr>dgiad--Ostrovica. Klevevž in Kri* P» Kamniku, tiSki arhiv Mntnik icr nianjie količine drugih aiiiivalij. med katerimi jc najpomembnejše plebiscit nt1 gradivo s Koioike iz leta ]920#W Pridobivanje arhivskega gradiva s terena jc bilo povezano z določenimi finančnimi sredstvi, ki jili je piistojni finančni upravni organ sproti dodeljeval na dovolj utemeljene zahteve, ki jih 1 sestavljal dr. Mal. Proti koncu dvajseti!) let jt začel Dr; avni aihiv v Ljubljani na pobudo dr. Maja prevzemat' obsežne ailnvske fonde upravnih oiganov za Kranjsko u. 'odiSc niiitalilr od konca 18. stoletja dalje. Leta 192935 e Državni aihiv prevzel spise in icgistiatuine pomožne niige Dezehicgi. piedscdstva za Kianjsko od leta 180i 8b0 (38C' fcseiklov in knjig) ter spise Policijske diiekci-c v UuHjani za obdobje 1816--1866 (fc>4 fasc.), leta i1 >30-' je bilo prevzeto arhivsk" grauiv Ihiskega guber fMa v Ljubljani za obdobje 1784- 184<-J (1700 fasciklov i" pripadajočih icgistraturnih knjig). leta 193737 jc predsedstvo Okiožnega sodiiča v Ljubljani piedalo Dt-'•avnemii arhivu takoimenovano staro sodno registratuio, i je obsegala okoli ¿000 "aseiklov in knjig, v okvii kaI ie so sodili spisi Deželnega sodiiča za Kranjske za ieta ""M-.IR«©. imeniska knjiga, teiezijanski kataster. r.a-puicinski imcntaiji testamenti, normalije leta 193838 jc Driavni aihiv piidobil arhiv Dizavnega namestniitva r Deželne vlade za Kianjsko v Ljubljani za obdobje 1850- IRČ0, leta 194039 pa arhiv Deželne komisije za ^ruljiiko odvezo tei zbirko patentov, okrožnic in ku-lcn'' (208 fase.), tik pied okupacijo leta 194140 pa ic flradivo Manjšinskega i nit itn t a v Ljubljani in Picseniov zapuščinski spis. L naknpom je bilo Icla I93041 piidob-eno arhivsko gradivo graičine Stara Loka. ki je bilo 45 jc dr Mal posvetil poseb >1° pozornost vaistvu arhivskega giadiva shranjenega v ^ i rod ne m muzeju tet zaSčiti aihivskega gradiva zunaj ^liiva. ki mu je grozilo uničenje s stiani okupatorjev. pioienc gradivo jc picvzcmal Vzačasno hianienie ter E3 'e na ta način obvaioval pred uničenjem Deponiianc Sradivo je bilo pc vojni vrnjeno njihovim lastnikom.42 Arhivsko gradivo Dižavnega arhiva jc bilo zarad: nevar-n°st: bombnih napadov leta l •M'* pieseljcno v zakloni: Na'odnega muzeja, za varstvo arhiva pa je skrbel di Mal. Ko so v časovnem razdobju 1937--1941 na pobudo Apelacijskega sodiiča v Ljubljani okiožna in sreska sodiiča v Sloveniji začela izločati spise, jc di Mal opravljal pomembno in odgovorno delo nadzoiovanja izločanja nepomembnega dokumentarnega gradiva sodnih regis-tialur v Sloveniji. V tem Času so sodiiča izločala civilne in kazenske spise za obdobje 18S0-1910. Apclacijsko sodiiče jc o izločanju izdalo posebna navodila, ki so določala.. da morajo' sodiiča o izločanju spisov obvestili Državni aihiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani, le -ta pa je moral v roku ireh mesecev opraviti kontrolni pre gled izločenih spisov. Di Mal jc opozarjal sodiiča. da ne smejo izločati starih zemljiikil, knjig in urbarjev ter spisov, ki dokumentirajo uporabo slovenskega jezika v sodnih obravnavah ter spisov o poilovanju sodiič v slovenskem jeziku. Kontrolne preglede izločenih spisov je opravlja! osebno dr. Mal, le pri Sreskein sodiiču v Kranjci muje pomagal ie dr. Josip Žontar. Kontrolnim pre gledom izločenih spisov sodišč jc Jr. Mal posvetil pre ccj ca«a. sam je prevzemal odgovornost za kakovost opiavljenega Jela in zato k temu uelu tudi ni pritegnil arhivarja Stanka Juga. Preglede izločenih spisov je opravil leta I93743 pri Okrožnem in Sreskem sodiiču v Novem mestu in pri sodiicu v Vjinji goii, leta 19:-844 pri sodiičih v Kranjn. Ljuiomeru P:uju, Žužemberku in Ribnici, leta 1(>394S pri todisčih v Kočevju, Smaiju pri Jelfah, Slovenski Bistriti Sbverskih Konjicah. Laškem. Skofji Loki, Mokronogu, Marenbergu. Triiču, Radovljici in Rogatcu, leta 194046 pri sodiičih v Kozjem, Gornji Radgoni. Litiji ter na Okrožnem sodišču v Manboiu. leta pa ori sodiičih v Velikih Laičah in II reži call lz ohranjene aokumcntaeiie v Narodnem im'zcjii ni lazvidno, koliko grauiva jc bilo izločeno pri navedenih sodiičih Državni arhiv pri Narodnem muzeju v tem časn ni prevzemal arhivskega giadiva navedenih sodiJč in dr. Mal tudi ni dopustil da bi a i hi vs ko gradivo sodiič |)icvzemali v vaistvo muzeji v Skofji Loki, na Ptuju in v Mariboru.48 ki so prosili Apclacijsko sodiiče z.a pievzem arnivskega gradiva sodiič z njihovega okoliia. Di Mal |C bil prepričan in jc vzdajnu načelno zagovarjal mnenje, ua to gradivo sodi v osicdnji državni arhiv.-DiŽavni a i Iti v pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Dr. Mal ima veliko zaslugo v tem da ^ leta 1945 picntcčil izločanje in s tem tudi uničenje obsežnih fondov arhivskega gradiva lianske uprave Dravske banovine, Ko jc zvedel, da nameravajo v zgiadbi Narodne via .dc LRS izločiti in uničiti najpomembnejše upiavne at-hivske fonde za Slovenijo za obuobje 1918—]5, jc kot picdstavnik Netočnega muzeja v Ljubljani, sicer v zelo težkih politič.iih razmeiah. zahteval od Narodne vlade LRS In pri vodstvu Znanstvenega inilitcita SNOii, da omenjeno arhivsko giaaivo zaičitita in ohranita ter da naj se t.z nameravano izločanje tega gradiva imenuje stioktivna komisija.45 Dr Mal je s svojim energičnim posredovanjem preprečil uničenje naj pome mbnejiih viiov za /.godcvinc' Slovcnecv med obema vojnama Uporaba arhivskega gradiva v Driavnem arhivu v Ljubljani Pomanjkljivosti uporabe arhivskega gradiva za znanstvene in raziskovalno delo v Deželnem arhivu ie pesku sal odplaviti di. Mal. Leia 19^3 jc pripravil posobun pravilnik Red za uporabo arhiva, ki gaje odobril ptosvet-ni oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo.50 Ta pravil nik je Sc dopuičal posojo arhivskega gradiva iz Diželnega 34 A lil iivi XI 1988 arhiva in siccr v obliki med arhivske posoje ter posojo arhivskega gradiva na dom, Kot je hib s taka izposojo vciika nevarnost za poškodovanje arhivskega giaiwa ici tnui velika možnost za izgubo in uničenje dragocenega arhivskega gtadiva e dr, Mal leta 151 predlagal Ve likenni županstvu ljubljanske oblasti spremembo in dopolnitev omenjenega pravilniku in sicei v tem, da se ukinja posoja arhivskega gradiva na dnu), za modaihivsko i/nosojo in za izposojo gradiv,i posameznim uradom pa se jc ud njih zahtevalo posehno i/Javo, s katero so uradi jamčili da se bo gradivo uporabljalo le v uradnih piosto-rili in da bo grai Ivo tavarovano in sklenjeno ^a peso-janje aihivskcga gradiva v inozemstvo je bilo določeno, da se gradivo posodi le nreke konzularne službe in sicei ob uveljavljeni recipročnosti. Državni aih < je tako poso-jo največ i uvajal i arhivi v Avstriji, Arhivsko gradivo Deželnega oziroma Državnega arlnva v Ljubljani je tiiln dostopno za npoiaho v čitalnici, ki je bila skupna za ^rliiv in knjižnice, Upoiahnikom je sprva izdajal arhivsko gradivo dr, Mal, v njegovi odsotnosti pa tudi drugi muzejski uslužbenci, Leta 192452 jc dr, Mn! uvedel za posojil arhivskega gradiva pcsclimi evidenčne knjigo, s kalem je DejHni arhiv začel voditi dokumentacijo o uporabnikih in uporabi arhivskega gradiva, Lvidcnčna knjiga je imela sprva Sest rubrik, tekoma Številka, datum posoje arhivalije dane v posojo, šievilo zvezkov ali listuv uptiiabljevaUe in niadnik, ki jc gradivo pasodil '/■ leti sr> Številu mlini 1 nanjSali in pe* nekaterim riditikain pa je hil sinemcnjen naslov; rubriko tipojabljevalcc so nadomestili s |iod]risoni uporabnika, nibrikc vnaunik, ki |l gradivo posodil, pa v rubriko opombe Za leni 1930 v evidenčno knjigo ni vpisanih nobenih pod nt kov o posoji gradiva. Na jiačetkii je evidenčno knjigo skrbno vod'I dr Mal a že ob koncu leta 1924 so podatke o izposo- zapisovali drogi muzejski nslnibenn Kasneje se je dogajalo, da so v evidenčno knjigo vpisovali podatke o izposoji tndi sami uporabniki aihivskega gradiva, k,n ptiča, da v Državnem arhivn ni bilo athivaija in da so zaradi tega nastajak pomanjkljivosti v zvezi s posojo i it upoiabo arhi/skega gradiva Uporabniki arhivskega gladiva so v primeri' izposoje gradiva na dom vpisali v uihiiko opombe ¿voi naslov. Ker nekateri uporabniki niso pravočasno vrnili izposojenega gradiv,i, je dr, Mal pismeno mgital Nerodnosti z izposoja arhivskega gradiva je uredil arhiv,n Stanko Jng. Arhivsko g.adivo jc bilo dcsUipno za uporabe do 16. februarja 1944-3. to !je do evakuacije arhivskega giadiva v kletne* ptostote Narodnega muzeja, kjer jc hil o arhivsko g'adivo uskladiščeno do lein 194C Popularizacija arhivistike in arhivski, shihe O svojem sirokov.ieni delu na aihivskem gradivu iir o problemih arhivistike in aihivske službe icr o pomenu ailhvov in arhivskega gradiva za slovensko zgodovinopisje je dt. Mal objavil več stiokovnih člankov, s katerimi je /gradil lemcljc aihivistikc in aihivske službe na Slovenskem, Članki objavljeni v zgodovinskih strokovnih in drugih tcvijah, izpnčnjejo njr.govci strokovnost na področju arhivarstva in dakimic nihaje njegovo zavzetost in prizadevanja za (Kveicanje slovenske javnosti o pomenu aihivskcga gtadiva vobče tet o pomenu arhivov za kulturo, /nanosi in zgodovino slovenskega naroda. Izredno pomemben je M a lov pnspevek za razvoj arb vske teorije pri Slovencih ter pti oblikovanju jugoslovanske in 'lov mske aihivske zakonodaje, s katero seje tudi me-jeval status arhivov, S področja nilwov in arhivistike jc dr. Mal objavil Sest člankov, Prvi članek datira v leto 1910, to je v pivo leto njegova službo vanj,i, V čJanku z naslovom Pomen in organizacija aihiviv 4 je po/.ival na polreho ohranjanja ,irhr skega gradiva, hralce /c jioučil o iiomcnn arih"-skega fjadiva za kulturo in zgodovina, najpomembnejša pa je njegova pobuda z,i ustanov ne v osrednjega ail.iva vseh slovenskih pokrajin v Ljubljani, srediiču zedinicnc Slcvenije, Oh postavitvi pive arhivske razstave na Slo ven skem leta 1914 v prostorih Deželnega muzeja v Ljubljani, s k^ieio je priknzal razve pisavi v arhivskih dokumentih, je objavil članek z naslovom lta/\oj naše pisave,5^ v kaietem je podal zgodovinski prikaz razvoja la tinskega pisma od rimske dohe do humanizma, V njem je na poljuden naJn opisal najiioiiicinbnejSe vrMe latinskega jiisrna in njihove načilnosti. Razstava in članek predstavljata prvi prikaz palcografije kot zgodovinske pomožne vede na Slovenskem, V kratkem, vendar izicd-no pomembnem članku Avstrijski arhivi,5(> objavljenem leta 1924 se jc dr, Mal zelo odgovorno dotaknil.Se danes nerešenega vprai;mja izvedhc arhivsl.ega sporazuma sklenjenega med Kraljevino SiIku Mivatov in Slovencev ter AvsHjn leta 1923 Slovensko javnost je takrat sezna nil z. dciom jugoslovanske komisije, opravljenem ob podpisu omenjenega spotaziima, l^eta 1928 je dr Mal ob|a-vil kiatka navodila za ohranitev in ureditev manj Sili arhivov.5 Navodila so dugoccn pripomoček za uiejanje aihivskega grniliva Napisal jih je nn osnovi lastnih delov, ni h izkušenj, ki si jih jc pndobil z razvrščanem, urejanjem in tehničnim opremljanjem a rh i skega gtadiva gra-Sčin Krnpn in hidgiad -Ostiovica, Članek z. navodili 'i urejanje jc tedaj predstavljal vzotcc za urejanje arhivskega gtadiva graičin let drugih arhivskih fondov, ki so jih arlnvi začeli prevzemati v varstvo. Navodilom je d od ril tiid^olirazcc za lazviičanje posameznih zvrsti arhivskega gtadiva v 16 kniaktcnstičnih skiipm. Kljub potnanj kij i vos t im, 71 as ti glc-Jc sistema like razviSčanja aihivske ga gradiva v skupine, so navodila pionirsko delo v slovenski arih isliki, hinicnibim je da navodila slonijo na na čelu n rej a n. a arhivskega gradiva po princip" provcnicn ce in nivotne ureditve gradiva, V sestavku Knjižnici in ailiiv-*" iz leta 1931, namenjenem uporabnikom aihiV' skega gradil, je dt, Mal podal osnovne informacije o arhivskih fondih in zhhkali, ki jih je hranil Dižavni ar liiv ]iti Naiodncin muzeju v Ljubljani, V članku Oigani-z.acija ljubljanskih arhivo' IJ jc dt. Mal podal svnjo vizije o organizaciji ailnvske službe in arhivov na SI oven' skem, IzhodiSčc nni je nstanoviiev osrednjega slovenske arhiva, ki ga je videl v Dtžavnem aihivn pri Narodnem moz.cjn v Ljubljani, 'In arhiv naj bi poleg listin urbarje patentov, kiiicml, rokoiiisnih knjig, notic, li iciamih /aniiičiu spominskih albumov, korespondence, osmrtnic, historičnih ktajepisnih zhiik,zhirk historičnih zemlje vi lov, pečatov, pečatnikov in grbov zhiral tudi manjše aihivske fonde, ki naj se centralizirajo s podeželja in arhive osrednjih uradov, V osrednji slovenski arhiv n j bi se oddajali spiši posameznih uradov sokccsivno in sicei takrat ko akii ne hi bih več potiehni za tekoče uradno poslofanj< Dr. Mal tndi ugotavlja daje shrani' lev vseli iniiivskih virov na enem mestu za državo naj gospod a iticjac in za aihi.alijc najboljša resitv, pri čemer je iiajvaJnejic, da so a i hi valijo izločene v varstvo stio-kovnemu vodstvu, 7.:\ aihivske prostoie oziroma aihivske A KI 11VI XI 198» 35 /grailhc pa jc mnenja. da jc nujiisticzncjie, čc sc zgradijo sk.ii[iijj /a aihiv in knjižnico ki imata vsak svojo npravii. iakci staliičc jc poilal tndi leta 1927 v scstavkn ki jc nstal v rokopisu in ima naslnv Siavba arhiva in hihlitite kc.1,0 kjcr 11111 jc Nil k:i /Kil za^rcMki prima, kjci sta DrZavni arhiv in Viciičiliika hihliatcka nastanjena v isti zgradbi T;i Jiredkw jc ohnavil lei a 19.15 oh načrtovanju irgradujc Narodne m univerz letne knj./.nicc v l.jiihk.ni. fin |c Icia 1935 obstajal predlog. naj sc osrednji slovenski arhiv prostorska poveča v /¿radhi Naunlncga liinzc-ja, kd jii sc i/ njega EcseffTd del zhitk v načrtovani obilni niii/cj, ki ga jc nacitovala ustanoviti Zbornica za trgn-viiio, obrt in iudi.strijo \ Ljiihljani. jc dal dr. Maipred logn svojc snglasjc kci jc menil, da jc Državni ailiiv tesno povezan /. muzejsko kiijiinioi, ki ima najbogatejšo Instniicno literaturo v l.johljani, kije nr-iiahrikmii nr lovskega gradiva neobhodno potrebna/'1 StaiiSče dr. Mala jc bilo da niorajc arhivi imeti knjižnico /. vsemi objavami arhivskega grailiva in listm, Časopise m revije tci druge periodične publikacije. kijih i/ilajajo mititiiii, akademije znanosti, iiansivcnri dii.Stva inililikaeije s dročja zgodovine, uradne liste slovaijc ter drugo litcia tdio. ki jo potichnjcjo znanstveniki in ilndcnti pn raziskovalnem delu v ailiivn. 1'n ovojem delu seje dr Mal soočal tridi s problemom zbiranja oziroma prevzemanja arhivskega gladiva v knjii-nio.1/' Ilil jc mnenja, da kiiuiiiijc lahko zbiiajo in hranijo jnUi aiiiivikd gradivo, /lasti gradivo literarnih zapn-i^in. Zaradi takega staliiča so ecinn zapniči. slovenskih ll;cratov picvzclc v svojc varstvo knjii.i lcc, med nji mi tin], mi cjska knjiinii:a Narodnega muzeja v Ljubljani. V okvir popularizacije ailiivov in arliivskc slni.be jc litba uvrstiti ludi predavanje dr. Maia z naslovdin Organizacija ailiivov,63 ki ga jc imel 2. septembra 192S v Mariboru ob projavi 25--letnice delovanja Zgodovinski. drnitva v Mariboru PreJavrnje jc hilo v času začetka priprav za iistanoviicv ailitva v Manliom. Namenjeno jc -ile /godovi na rje m, ljubiteljem zgodovine in SirSi niari-boiski javnosti, V predavanju je dr Mal razgrnil svojc t; ianjc na nrgaiiiz.acijn ;ir1iivskc slni.be v Sloveniji. l'o JTU strani vsehuje piedavanje analitični prikaz vlogi. arhi-v°1' pri gojitvi domoz.nanstva. knborc. znanosti ni dnino "niske ljubezni, po drugi strani pa jc v predavanju poudaril vlogo in naloge athtvov /a varstvo aihivskcga graili-'■'a, osnovnih viiov za zgodovino Ponovno jc picdlagal i-otrcho ]ic ustanovitvi osrednjega slovenskega arhiva, v katerem sc bo skonccntriialo vse ailnvsko gradivo, kjer bc skrb za ulnanitcv ailivskcga gradiva poverjena pes' nemil, strokovno usposobljenemu uradniku. Opozori1 ji' tndi na razliko med rcgiMiaturaini in aihivi; regi-'tratnra je namenjena hranjenju tekočih in nercicnili zadev in praktičnim potrebam snnjočcga življenja, ailiiv na mora slniiti v pivi vrsti znanosti. Poudaril je d.i arhivi 'jpiavljajo p, naloge nadzorstva nad izločanjem "ladiva v registratnrah, da naj organizirajo posebne te Caje za aihivarjc občinskih, liikih in dingili ailiivov, n;i attrili sc iili bo teoretično in praktično poučilo o njihovih nalogah, V /.vezi z varstvom arhivskega gradiva jc opozoril na nporabo holjSih irakov /.a pisalne stroje in a 1'gotavljanjc trpcinosti zapiso1. s pisalnimi sticji, 'Vdlagal jc sc, da sc ra/poSljc po dcJ.cli iioscbnc vptaial "C pole, s katerimi sc ho dobil vpoglcil v stanje ailiivov P I'e'cli. Na predavanju jc picdlugal sprejem dveli icso-ll|cij in sicei resolucijo za spioi.itcv skiipičinskc la/.pravc o načrtu zakona o muzejih, varsivn staiin in historičnih spomenikov, ki so ga jneilložili vladi stiokovni krogi, v (ikvini tc resolucije jc vključena tmli izvedba kaiastra in iiiveiifi.rizaeija arliivov Slovenije, v drugi lcsolnciji pa jc bila pnstavljcna zahteva pn viniivi ailiivskuga gradiva iz Avstiijc po arhivskem spoiazcinin iz leta 1D23. Izvajanje liiednanKlnih pogodb o arlnvili Kiit dobrega piiznavalea avstrijskih arli 'ov jc Icia 1919 Deželna vlada za Slovenijo pritegnila dr. Mala v Konrsijc /.a hkv'dacijo knlintr.ili iniiitnctj hivic Avstrije v Ljubljani/'^ Hil jc tajnik komisij'; ki je imela oti februarja do aprila 1919 iri sric. ^fliisijfj« pripravila gradivo /a izvidbo likvidacije prcmoicnia 'knpiiilr knlturnih vre dnot in naprav nekdanje Avstrije, Slovenske predloge zaliicv na pogajanjih na Dunaju jc Kominja krar.cviiie SMS marca P-PO v sestavi dr. Kadovič, dr. Ii^ni< if in dr, luč popolnoma ignorirala in bi v primeru uveljavitve puiiokola, k sta ga podpisala v i.iicnn Kraljevine SMS dr. Apaiajkovič iit v imenu repablikc Avstn-c dr, Ren ner | ostalo v Avstriji vse izredno pomembno arhivsko gradivo, ki zadeva Slovenijo. Na srečo ta za nas izredno neugodna pogodba nikoli ni začela veljati, ker jc priilo na podlagi takoimenovanegn. rimskega protokola i/ leta 11)21 do novili pogajanj, katctili rczuliai je bil 2fi junija 1923 na Dunaju sklenjeni tako imenovani aiTrski ipo> raznni, ki je siopil v veljavo 19. novembra 192> !'o krajinska uprava za Slovenijo je v priplavali /a sklenitev ieg.a spnnznma predlagala v to komisijo dr. Maia,c : česar pn v Ucogradu niso spicjeli. 1) Mal jt za komisijo pnpravil okvirni popis arhivskega gradiva, ki smo ga za lite vati od dunajskih arhivov in znanstvenih zbirk na Do naju, od Štajerskih arlnvov v Gradcu ter od Namestniikc ga aihiva v Innsbiuekn. /a picdscdstvo Pokrauiiske uprave za .Slovenijo jc na seji 25. novembra 1921 lolniačil iziaz "cirgaiiičnc arlnvaličnc ccloie (ailiivski fond) z naslednjim "pdd lein izrazom jc ra/.nmcti vse spise zgodovinskega značaja, ki so nastali kot produkt določenega urada ali ohlastva za gotov določeni obseg ali delokrog" (npr. arhivi stanov občine, sodiiča). S tem jc kot ailiivski strokovnjak utemeljil upravičenost uaiili zahtev do naSili aihivskih fdndov, ki sc sc nahajali v avstrijskih arhivih. Po cnosiransk' pickinitvi arhivskih pogajanj s strani Avstnje leta 19?fi jc Si. Mal vcčkiat zjlneval od naiili |iristojiiih ininistrsicv, da /.ahtevajo od Avsirijc izpolnitev aihivskcgj sporaznma iz leta 1923. To jc zahteval na ptt davanjn oh 25 letnici Zgodovinskega drnitva v Mariboru 2. septembra 1928.ft8 lxta 193569 jc pri Ministrstvu za zimaiijc zadeve v Ueogtadn picdlagal, naj se doseic uresničitev arhivskega sporazuma, haiin Dravske banovine dr Natlačcnn pa je predlagal, naj doseic dasepeve-ri i/vcdba likvidacije arhivov z Avstrijo Itanski upravi Dravske banovine, leta 19?770 seje obrnil na dr. Rudolfa Andreiko in od njega zahteval nora pojasnila v zvezi z izvajanjem arhivskega sporazuma in leta 194C, 1 ko jc od Ministrstva za zunanje zadeve zahteval, naj od Nemčije doscic vrnitev arhivskega gradiva Jugoslaviji. Tedaj je ic posebej zahteval vrnitev blejskih listin ki sc nahajajo vTholskcm deželnem arhivu v Innsbruekn. V z.ve/.i z vrnitvijo arhivskega gr.idiva iz Avstrije jc pomembno stališče dr. Mala, da sc inoraio iz Avstrije vrnicnc aihivalijc izločiti tja kamor sodijo.72 S tem je kategorično odklonil teZnio, da sc to giadivo koncentri- 36 AIÎI1IV1 XI 1988 ra v Beogradu. Dr Mal je bil oh tem vseskozi innenia, da se arhivsko gradivo, ki zadeva Sbvenijo, lirani v tjubljan-skem Deželnem arhiv». Dr. Mal je bi! član komisije na konferenci o vračamu arhivskega gradiva Italiji 1er vrnitvi arhivskega gradiva, ki so ga Italijan v času zasedbe naiili krajev leta 1918/ 1919 odpeljali s seboj v Italijo. Na sestanku v Narodnem muzeju v Ljubljani od 12. do 14. oktobra 19?.či,73 na katerem so slovensko slrar. zastopali dr Joup Mal, dr. Gustav Circgorm in dr. Pian Vodopivec italijansko stran pj dr. Pclicc Pieroni, so se dogovorili o recipročni predan arhivskega gradiva. Iialija jc takrat prev/ela tri žabo-je arhivskega gradivu, od tega sta bila dva zaboja 1 ržaS-kili, en zaboj pa goriških arh valij hkrati pa se je zaveza la, da bo Jugoslaviji vrnila odpeljano arhivsko gradi™. V Driavnem arhivn pn Narodnem muzeju v Ljubljani je dr. Mal opravljal vsa administrativno-tehnična dela. Sestavljal je vse dopise in odgovore na prn.ete dopise 1er poročila o delu arlii 'a, ki jih je poiiljal nadrejenim npravnim organom. Izdeloval je predloge finančnih načrtov in finančne obračune ter periodične obračune o porabi finančnih sredstev za sinZbena potovanja, ki jih je oprav-Ijal v zvezi s sinilo varstva arhivskega gradiva pri inietiii kili aibivskega gradiva na terenu ter v zvezi s kontrolni' mi pregledi izločanja sodnih registratur. Dopise jc pod pisova! v imenn vodstva Driavnega arhiva. Dr Mul je bil tudi glavni cenilce pri odkupu arhivskega gradiva. Kot arhivar m raziskovalce arhivskega gradiva jc dr Mal postal eden najpomembnejših slovenskih zgndevi-narjev. Jc avtor Zgodovine slovenskega naroda najnovej-ic dobe in îlevilnih zgodovinskih znanslvcnih razprav Člankov in polemičnih spiscv ter strokovnih referatov Znanstvene razprave in članki obravnavajo driiilieno-politična, dri.avnopiavna, kt:ll:irnozgodovinska, ti met-nostnozgodovinska in liierarnc-zgodovinska vprašanja ter vpraïanja dnho'Ticga iivljcnja Slovencev in starih Slovanov. Razprave in članki lemeljijo na arhivskih virih in predmetih materialne knlinre slovenskega naroda. D: Mal je napisal tudi več polemičnih razprav o prcblemih zgodovine Slovencev v sredniem veku Svoja zgodovinska dela in razprave je dr. Mal objavil deloma v samostojnih publikacijah, glavnino p? v raznih zgodovinski h časopi-sib izdajah akademij znanosti in umetnosti zbornikih, revijah in časnikih V razdobju 36 -letnega službovanji v Narodnem mm zeju v Ljubljani jc dr. Mal deloval in skrbel za napredek slovenskih arhivov in muzejev. Javnosti jc siccr bolj poznan kol zgodr vinar in muzejski strokovnjak, manj pa kot arhivar in arhivski strokovnjak Arhivsko gradivo, v katerem je zapisano in opisane njegovo delo, nam doku-menlira daje dr. Mal gradil tudi lemelje slovenski arlii-vistiki. Teoretično znanje je i:speino pmaJal v arhivsko prakso, 1'ri strokovni obdelavi arlnvskega gradiva se je pogoste iooval s sirokevninri arhivskimi leoreliînimi problemi, ki jih je lispeino reševal na rezultatih praktičnega strokovnega dela in z uporabo desezkov mednarod ne arhivske prakse. S tem je nerazviio slovensko arhivsko shržbo ter aihivistiko kol vedo poskušal približati arhivistiki arhivske razvitih držav. Dr. Mal jc bil prvi slovenski arhivski leoretik in slovenska arhivistika ga upra vičeno ilcjc za svojega ustanovitelja. OrOMltL 1 AS. I'riv h Jr. Josip Mal sttall - I. se ¡lav :k Mojc življenje in delo. 2 AS, 1'riv. A dr. Joip Mal, {kalh 1, sestavek Mojc življenje in delo. 3 Narodni muzej v Ljubljani, spi si 19C9 spis 58. 4 AS, tian 1, personalna mapa dr Josipa Mala. 5 AS l'riv A dr. Jdiip Mat, ikat'a 5, 6 AS, Narodni svel v Ljubljani, fasc. 2. 7 AS 1'riv A. dr. Josip Mil Skalla 4 8 AS, lian 1, fasc. Arhivska konvciitija ' Avslriji) 9 Narodni muzej v I.j ubija ni, spisi 1926, ,pis ilev. 731,801, 802 10 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1940 s]iis 455. 1 I AS, tian 1, pcsonalna mapa dl. Josipa Mala. 12AS Priv. A. dr. Josip Mal Ikalla P, Narodni muzej v Lju-liljani, spisi J924. spis Slcv. ^SOjtAj 1925, spit ilev. 471. 13 Narodni iruzcj v l.juliljani, spisi 1926. spis i'. 524-, Arhivski fondi in zlirkc v arhivili in arhivskih od-lolklli v SI-RJ, SR Slovenija sir. 79; Umck Emu, Arhivi SR SIovcnij:, llnciklopcdija Slovenije, 1. 7v. a Ca, sir. 119; JoJc 2oniar, Arliiv. I:.ncikbpc-dija SWcnijc. 1. nrJ A -Ca, sir. 113. 14 Uradni lisi SMOS in NV. 1945 Si..'iO. 15 Narodni muzej v l.juliljani, spisi 1926, ipis Si. 524. 16 AS, 1'riv. A. ilr. Josip Mal, Jk.ilto 5. Predavanje Orpaniza-cija artiivov. 17 Narodni muzej v 1.juhtj.ini,spisi 1925, spis 746. 1B Narodni muzej v l.jubtjani, spisi 1925, spis 471. 19 AS , Priv A dr Josip Mal, Skatl» B, sestavek Slavka arhiva in biMiolckc. 20 Narodni muzej v Ljubljani. s[iisi 193B, spis Iicv. *05. 21 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, spis iicv. 51. 22 Narodni muzej v l.juliljani, spisi 1937. spis M 27, 387. 402.407.638 23 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 19-18, ipis Slcv 37, 274, (¡05 6H8 706. 24 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1938, spis ilev. 605. 25 Narodni muzej v Ljubljani, jpi\i 1939, spis ilev. 182. 26 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1938, spis SI 426. 27 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1939. spis it. 359. 28 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1941. spis Štev. 157. 29 Uradni lisi SNO? in NV 1945,it. 50. 3C AS, 1'riv, A. dr. Josip Mal, ikalt:. 4 [Kirtičilo za napredo vanje 1923. 31 AS Prh A. dr. Josip Mal. Skarla 4, poročilo za naprrdo vanje 19"*3: Josip Mal, Riz.voj nafe pisave Carniola, 1S14, sir. 136 143 32 AS. Priv. A. dr. Josip Mal, Skalla 8 konccpl dopisa dr. Maia 1'overjeniStvj za uk in begoCasljc Dcf.clnc vlade za Slovenijo z dne 24.4.1920. 33 Narodn1' muzej v Liubijani, spis 1974, spis Ucv. 696. 34 Narodni muzej v Ljubljani, knjipa daiov, knjiga nakupov. 35 Narouni muzej v Ljubljani, spisi 1925, ipis Slcv. 204. 3b Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, ipis Slcv 378. 37 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, spis Slcv, 287. 38 Narodni muzej v 1 jutitjani, spisi i9?8, ipis ilev. 690, 765. 39 Narodni muzej v Ljulilj.ini, spisi 1940, snlsilev. 744 40 Narodni muzej v Ljubljani ipisi 1941, ipis Slcv. 129, 18I. 41 Narodni muzej v Ljubljani, knjiga nakupov. 41 Narodni muzej v Ljubljani spisi 1945, spis Slcv. 71 208 43 Narodni muzej v Ljubljani, spist t937, ipis iicv. 50, 56, 230.341. 44 Narodni muzej v Ljubljani ipiit t9.18, spis Slcv 50,208, 230, ,69,43t, 469. ARHIVI XI 1988 37 45 Narodni mur.ej v Ljubljani, spisi 1939 spis Slev. 144, 177, 210,211 314,360.3^7,i07 535 009 46 Naiodni muzej v Ljubljani, spi si 1940. ipi* ilcv. 162, 164.372.45G. 47 Naiodni muzej v Ljubljani. spisi 1941, spis Hev. 121. 185. 48 Naiodni muzej v Ljubljani, spisi 1918, spis Ilcv 7l3;spisi 1939 spit Ilcv. 360' spisi 1940. spi* itev. 383 49 Narotlni nmrej v i.jubljarl, spisi 1945. spis Ilcv. 206. 50 AS.Piiv A. di. Josip Mal.ikatla 5. 51 Naiodni muzej v Ljubljani, spisi 1929, spis Itev. 155. 52 AS, lividenčna knjiga posojc gradiva 1924 195. 53 AS, llviden^iia knjiga povojt gradiva 1924 |95 54 Josip Mal, 1'onien in oiganizacija arliivov, I)S, 1910 sir. 19 24. 55 Josip Mal Razvoj nase pisave, Car, 1914, iti. 136-143. 5G Josip Mal. Avsiii;skl aihivi. 1924. str. 260 IG1. 57 Josip Mal, Krilka navadila za oliranilev in uiedil^v nitij lili aihivov. C^N. 1928 sli 175-1J9 58 Josip Mal, Knjiini« in uiliiv. Vodnik po kuliurno/godo-vinskiii zbirkih Narcdneca muzeja v LJubljani, Ljubljana, 1931. M;i. 17G -180. 59 Josip Mal. Otfanizacija ljubljanskih amivov, Znanstveni vesinik l 1914/19,35,iirv 1, sir. 3-6. 60 AS. Priv. A di. Josip Mj!, ikalt. 8. ieslavek Stavba ailiiva fn frblioiekc 61 AS, Piiv : di, Josip Mal Ikaila 4 koncept dopisa Dei.el ni 'ladi za Slovenijo z dne 26 2. 1919. 62 AS, l*riv. A. dr. Josip Mal ikaila 3. seslavek O pomenu arhivov. 63 AS, Priv A. dr Josip Mal Ikaila 5. picdavanjc Organizj cija arhivov. 64 AS. Priv. A dr. Josip Mal, Ikaila 5. 65 AS, Priv. A. tir. Josip Mal. Putla 4, dopis Likvidacijske krrnisijt Kraljevine SMS Poveijenistvu za uk In bogocasije D« iclnr vlade za Slovenijo z dne 5. 6 1920. 66 Josip Mal, Avstrijski aihivi. Cai 1924, sir. 260-261. 67 AS, Ban l,k( n olu' Arhivska konvencija z Avstrijo. 58 AS, Pru A dr. Josip .Val, ikaila 5, prediranje Oipniia-Ptja arhivov. 69 AS, Priv. A. dr. Josip Mal ikatla 4, mapa Likvidacijska komisija. 10 Narodni muiej v Ljubljani, spisi 1937 spisi! 81,107 71 AS, Ban l, konvotui Arlii-fik» konvencija z Avstrijo 72 AS, Priv. A. dr. Josip Mil, ikatla 5, koncepi dopisa Po v«jeniiivui a uk in bogoiasijc IJcŽclnc vlaij za Slovenijo z dne '1. 4. 192C koncept dopisa Srbski kraljevski aksdeifiji v lieo' Etartu z. dne 8 2. 1924 i3 NarndnJ muiej v Liubljani spisi 1976 spis Ilcv, 731, 801. ZUSAMMENFASSUNG r Josip Mal, sein Werk ¡m Archiv und für die Eni ^i-'klung der Archivistik PcterRibnikar Dr Josip Ma!, slowenischer Historiker, Direktor des f Jtio:ia1muscums in Ljubljana und Atcliivar im Staats* arcliiv beim Nationalmusc'im In Lj-ibljana, wdr am 22. Dc7cmhcr 1R84 geboren. Er beendete das Studium der f:cschichte an der Philosophischen Fakultät Her Wiener niversiläi und das Sludiun1 am Instilul für Forschung 1 österreichischen Geschichte in Wien. In den Jahren ?Ö9 1945 wurde er tm Keiner Landejmuseuir dem späteren Nationalmuseum, zuerst als Arnhivar und Kus tos, später als Direktor des Nationalmuseums in Ljubljana und ilonorarleiter df-s. Staatsarchiv in Ljubljana als besonderer Abteilung des Nationalmuseums, tätig. Als Archivar trill er 7.111 systematischen Ordnung des im Lindesaichiv tuun krainer Landesmuseuin aufbewahrten Archivgutes zu. Im Landesarchiv gesammeltes Arcliivgut dmchsah er, aiiichsorlicrle nnd aus dem nichlgeordencten Archiven! forni.erte er Archivbestän de und jammlungeii. Damit verlnlf er dazu, iaii das Archiven für die wissenschaftlich^ Forschungsarbeit zugänglich wurde. Hei dei Arclwgut'ordnung berucksr einigte er den Grundsatz der Provenienz und der orig, nellcn Archivgutordnurg. Für die Urkund'msanmlung die Grundbüchei—. Ilandselirifleir F'alcnl— und Kieisseliieibcnsaninuu-igen machte er Rcgeste, zuge hörende Verzeichnungen und andere Hilfsmittel für Benutzer. Fürs Staatsarchiv beim Naiionalniujeuni gewann er umfangreiche w.clitigste Arcfiibcslande der Verwaltungsorgane fürs land Kiain vom Ende des 18. Jahrhunderts weitei das Aichivgut der alten Gerichts-regislratur, ilie ftrehivbestände der Grundherrschaften Kiiipa. Podgrad -Ostrovica, Kievtvj, Km bei kamnik Sura Loka. sowie mehrere kleinere Archibcstände und -Sammlungen. Außerdem erledigte er die Au (gaben helrcffend den Archivgutschutz im Terrain , beaufsichtigte die Aussonderung des Schriftgutes der Gericht stiöfe in Slowenien in den Jaliren 1°37 —1941 und un-ternalini Sclirille hinsichtlich dcr Sichcrstellung des At chiygutes, dem wahrend der Okkupation und in den ersten Jahren nach der llefrciung in 1945 die Vernr clitung drohte Im Staatsarchiv regelte er mit der Ge> schal'tsordnung die Archivgutbenutzung und d gules, das in den Wieiier Archiven und Wissenschaftsanstalten In Wien, in den Grazer Archiven, sowie Im Stcllverlrctci'i>arcluv In Innsbruck aufbewahrt wurde. Nach der einseitigen Unterbrechung der Verhandlung:n seifens Österreich im Jahic 19J6 forderte er mehrmals von den jugos'awischen zuständigen Behörden, sie soll ten von der österreichischen Organen die Vollziehung des Archivguiübereinkommen; und dadurch d'C Zu> 38 ARHIVI XI I9H8 riekcabe dts kostbaren Archivgntes Jugoslawien vcilau-gen lin Jalue 192(i arbeitete Dr. Mal in den Vertiandluii-gen mit lia.,en 111 LjuMjanu mit. Damals wurden Italien diei Kisten des Triest und Goiizia Gegend betieffenden Arehivgutes übergebm. Wichtige Aibeit erledigte Di Mal auch hei den Voi-liereitnngen dei Aiehivgesct/gebiing, sowie liei tlei Organisiening des Aieliivdierstes in Slowenien Dr Mal war det erste slowenische Arc'iivtheiietikcr, der dei slo weniiche:' Archivistik die (Ii untllagen gestellt hat Nadškofijski arhiv v I j ubij an od Toinaza Hrena do Maksa Miklavčiča France M Dcnrar Nadikofijski 31 hi v v Ljubliani je ustanova, ki danes združuje I. (nad) škofijski arhiv v ožjem pomenu hesede torej tisto gradivo ki nastaja ¡z dejavnosti ljubljanskih Šktifnv (od leta 1961 nadškoTov)in iz poslovanja (nad)Škofij-škili madev, 2 kapiteljski arhiv vse-buje- arhivsko kladivu, ki nista-ja iz dejavnosti in pristojnosti ljubljanskega stolnega ka pitlja; 3. župnijske arhive gie 7a župnije, ki so svoje sta re^ie ariirvsko giadivo (do približno leta 1919) sbianile v nadškofijskem arhivu; J samostojne zbirke pergamer.tire listine, zapuščine duhovnikov, slikovno gradivo, pomožne zhiike in po debno, S. gradivo cerkvenih ustanov ki so nekoč delovale na ozemlju ljubljanske ([iad)skofije (teiitorij seje v zgndu vini neka;krat ¿pieinenil), nato pa so nioiale prenehati z delom Sodobna ureditev nad Škofijskega arhiva v Ljubljani je neločljivo povezana z delom piof dr. Maksa Mikiauči ča,3 ki je deloval v nadškofijskem arhivu od leta 1937 do svoje sit,rti leta 1971 Dr. Maks MiklavCič je bil kompleksna osebnost, ki se je istočasno razdajala na različnih področjih, vse svoje službe pa je vzel zelo resno in seje nanje tudi vestno in temeljito p,.pravt-al, Kuje 20. febrr.arja 1937 za Pranee-tom 1'okornom prevzel Škofijski ailtiv, gaje po njegovi lastni izjavi našef v zelo žalostnem stanju Takratni 1J i ■ -bljanski škof Gregnrij Rožinan (1930- 194S/59) ga je prosil, "naj arhivalije spravi v tak red, ki bo omogočil njihovo upoiabo za znanstveno delo Do Miklavčičuje seveda Škofijski arhiv iincC /a seboj /c burno zgodovino. Njegova usoda pa je bila, kot verjet' no povsod, v veliki meii zvezana z nekaterimi izjemnimi osebnostmi tako v dobrem kot slabem pomeni V poslovanje,skoiijske registrature in s tem na neki način tudi v notranja stukluro aihiva sc odločilno posegli prcil »■sem trije JjubliansK Škofje Tomaž Ihen. vMiliael Hn "ido in Jakob Missia, ki so vsa(t v svojem stoletju dali arhivu svoj pečat. Urejatije oziiorna.preurejanje mhivskega jiadiva je seveda Je velike bolj povezano s konkietnim deioin "sako-krampa arhivarja, ki je to slržbo opravljal, m ceikvenih predpisih je za ji hi v lakoj za Škofom odgovoren vodja Škofijske pižame6 (ravnatelj ali kancler), ki pa je imel tudi v (nadškofijskem ailiivn v Ljubljani a tc delo sh-mostojnega pomočnika aihivarja. 1'oslovanje škofijskega inada in s tem tudi usodo m 1 li-va ljubljanske (nad)íkofije hhke z gotovostjo zasleduje mo icle od ikofa Tomaža llicna dalje. Vsaj ok1 iien pre gled gradiva in njegovo pc;mpno naraščanje narr. omogo čajo Škofijski inventaiji ki so bili vsaj od leta 1558 napravljen. po vsaki spieiuembi na Škofijskem sedežu {Ško-fnvi smrti, če je bii ikof prestavljen dingam. npr. liiifti-ilo, kueubiug Ginber Missia: če seje škofiji odpo^dal kot 11 ju. Si¡ñsmnnd llcrbeist >in in Jeme Vidmar). V piičnjočeni prispevku se bom omejil na kratek zgodovinski oris m edil ve Sknfijskega ailiiva v o/jem piimenu besede, torej tistega gradiva ki nastaja iz dejavnosti ljubljanskih fiiad)Škofov in poslovanja (nail)školljskih inadov.7 I.jnb'janski škofje so vsaj ilo Jkofa Rainalila Scarl cltija (](i30 40)8 veliko bivali-v Gornjem Giadu ali na livom (Kiištof Ravltai, Uiban Textor, Jane/. Tavfhi). Uradne posle v Ljubljani je navadno incjal peneialni vikar Zvečina je bil to kanonik, ki gaje v stolni kapitelj imenoval škof od tod ime "ad baculiun" in ki je v knpitMu tudi zastopal škofove interese. Ostale kanonike je nanueč imenoval eesar Zato se je tudi v kapiteljskem arhivu nabiralo gradivo, ki je izredno pomembno za zgo-tlovino ljubljanske Škofije. Tomai Hrcu (1597/99 I i: 30) je imel ,/ostren zgodovinski čut, obenem pr je bil dober upiavnik.^ Neurejen piavni status nekaterih župnij ljubljanske škofije mu je naiekoval potiebo, da se je poglobil v dokumentacijo, ki sojo c ikofiji hianili njegovi piedniki. Uredil je arii .v Ijublianske škofijt- v Gornjem Gradu in ustanovil škofijski ai hi v tndi v L'-uhlja ni Takoj po nastopu škofovske službe je začel voditi piotoko), v katerem je legisniial vse svoje uradne zadeve 10 Njegovi nasledniki so to piak-so ohranili 1'ač pa v tc piotokole niso vpisovali spisov, ki zadevajo gcspodaiske zadeve (urbarialno gradivo, testamente, pogodbe, sodne ohiavnave in podobno) in dopisovanje z. državnimi in deželnimi oblastmi. Zaradi poznejših posegov v ureditev arhivskega gradiva danes ni več mogoče z. gotovnstje ickor,sirniia!i Hrenove uredil' ve skolíjskega arhiva, čeprav se nam je oluanil t.i MiiS' tei Register iz leta 1613.11 Žc zaradi hftslova eaffiegaje namreč vprašljivo,'če je bil ailiiv po tem katalogu kdaj tudi deiansko'iirejeii. Ihen je bil namieč sam svoj ailñ-var. Ko je leta- 1614 postal namestnik nadvojvode v Giadeu, mn novi državniški posli poleg njegove Skoiov-ske službe skorajda niso več dopuščali, da bi sc intenziv noje ukvarjal z. aihivom. l/.iazit jtpravtiik je hil tuili škof Oton Friderik grof