LEItJIK.3. SltW.7. yuna GLASILO T OVA KIJ L VERIG LESCE VSEBINA 1» Kako je izvršen plan za celo podjetje do 3°/6-1961 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta 2 ■ 2. Zakaj tako slaba proizvodnja v mesecu juniju 3-4. 3. Kakšne so perspektive za izvršitev planskih nalog v mesecu juliju in predvsem avgustu 5-6 4« Sklepi upravnega odbora podjetja 6-7 5. Razprave in sklepi predsedstva in plenuma sindikalne podružnice 7 - lo 6. Nekaj misli o izboljšanju medsebojnih odnosov lo - 12 7* Izostanki od dela - pravočasno prijavljanje 12 - 13 8. Hidravlična krmilj a 14 - 17 9. Zgodovina vijakov - nadaljevanje 18 - 2o 10. Zgodovina tovarne - nadaljevanje 21 r 22 11. Vprašanja in odgovori 22 - 24 12. Iz lanove beležnice 25-28 1 Izdaja? Tovarna verig lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Bulut Niko - Izhaja 15*. v mesecu. KAKO JE IZVRŠEN PLAN ZA CELO PODJETJE DQ30/6-L96X. V'PRIf MERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA V tem obdobju je Lil plan po vrednosti izvršen s 12o cJo -v-primerjavi z istim obdobjem leta i960, ali za 252,000.000.- dinarjev več. Nekoliko slabša je realizacija prodaje in sicer je izvršeno samo z 96,2 i° ali za 52,000.000.- din manj kot v preteklem letu. VZROKOV ZA TO JE VEČ IN TI SO: Novi obrat je začel obratovati šelem v začetku meseča aprila in še to le delno. Vzrok za to je, da šo se zakasnele investicije od strani Gradbenega podjetja in delno zaradi peči, katero nam je dobavilo podjetje C E R " Čačak. Obrat kovačnice ni mogel dati tisto, kar je bilo planirano ali tisto kar je dal v istem obdobju lata i960. Delno nekaj manj naročil razne opreme kot pa v preteklem•letu, poleg tega pa še niso bili ustvarjeni pogoji za serijsko proizvodnjo gosenic, kar je bistveno. Velika ovira za izvršitev realizacije je delna stagnacija na trgu za. navadne matične vijake, katere ni bilo mogoče plasirati zaradi pomanjkanja obratnih sredstev pri naročnikih. Zato so se povečale zaloge gotovih izdelkov. K temu so delno pripomogli tudi novi predpisi o znižani udeležbi pri izvozu, kar povzroča, da zaenkrat ne moremo plasirati vijakov na zunanjem trgu kot smo jih preje s faktorjem 2, Povprečni prejemki na zaposlenega so bili v prvih petih mesecih preteklega leta Din 2o.8o9„-, dočim so v letu 1961. 23,169.- ali za 16 io višji. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je v-.tem času produkcija zelo porastla ako ravno na to do tega časa še niso vplivale nove investicije. Ako nebi bilo zgoraj ‘navedenih pojavov bi bil rezultat vsekakor .sijajen in bi bili v tem primeru tudi prejemki cca 27.000.- din namesto zgoraj navedenega zneska Din 23.169.- Zaposlenih je bilo 3,6 :/o več kot pa v prvih šestih mesecih lanskega leta. Marinko Valentin ZAKAJ TAKO SLABA PROIZVODNJA V ME SBC Ü JUNIJU Celo podjetje je v mesecu juniju doseglo količinski osnovni plan le z 9o > in'je tako junij mesec po količinski proizvodnji najslabši mesec v teku lata 1961. Da je bilo poslovanje' talco slabo je več vzrokov, ter je potrebno, da predvsem ugotovimo slabo poslovanje posameznih obratov odnosno slabo realizacijo posameznih izdelkov po obratih. Obrat vijakama je de segel količinski osnovni plan le z 95 i° kar je naj slabši mesec v teku leta. V tem obratun nam je vsled delne stagnacije na domačem in zunanjem tržišču ter splošno spremenjene finančno kreditne politike pri nas in pri naših odjemalcih, primanjkovalo delno naročil, predvsem za grupo zakovic, matičnih, sponskih vijakov ter debelejših matic, da pa nebi še močneje bremenili že itale zelo skromna obratna sredstva in večali zaloge vijačnih izdelkov, je bila proizvodnja ob danih pogojih občutno slabša. Taka situacija, ki je verjetno le prehodnega značaja, nas sili, da bolj racionalno koristimo surovine, delovno silo in strojni park ter da iščemo novih poti v širšem asortimanu in boljši kvaliteti za plasma naših proizvodov na tržišče, ki je vedno bolj zahtevno. Obrat verigame je dosegel količinski osnovni plan v juniju z 114,5 c/°, operativni plan pa le z 97 $. Kljub temu, da je bil osnovni plan presežen z 14,5 '/° je bilo poslovanje, posebno pri grupi elektrovarjenih verig, izredno slabo. Naročil za grupo elektrovar jenih verig imamo več kot jih lahko naredimo ter smo celo prisiljeni naročila odklanjati. Zato bi lahko z boljšim zalaganjem in večjo proizvodnjo v tem obratu tudi v juniju imeli presežen plan za 2o - 3o $ kot je bil do sedaj slučaj. Nujno je, da se v verigami pristopi k bolj intenzivni proizvodnji elektrovarjenih verig, ker so zato dani vsi pogoji, potrebno je samo izboljšati organizacijo poslovanja in povečati izkoriščanje strojnega parka ter v zvezi s tem tudi izboljšati vzdrževalno službo remontov in manjših popravil. V obratu kovačnice, razen kovačnice kovanih verig, ki je poslovala normalno, je bil osnovni količinski plan dosežen le z 72 cJo. Glavni izpad proizvodnje v tem obratu nam še vedno povzroča še neosvojena proizvodnja priključkov P-65 za traktor.Yendar so vsi izgledi, da bo v juliju dokončno urejeno tudi to vprašanje ter da bo v avgustu in pa dalje v kovačnici že tekla normalna proizvodnja, ki pa mora biti po količini občutno večja od osnovnega mesečnega plana tako da bomo vsaj delno dohiteli zamujeno proizvodnjo prvega polletja. Y obratu OTY smo imeli koncem junija nepredvideno okvaro na varilnem stroju "Šlater", kar je povzročilo dobrim delom,da je bila proizvodnja po osnovnem količinskem planu dosežena le z 4o fo. Poleg tega pa smo imeli v tem obratu tudi zelo nizko proizvodnjo elektrovarjenih verig od 12 - 2o, kar za iste ni bilo dovolj povpraševanja na trgu. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je bila proizvodnja v prvem polletju slabša kot smo pričakavali in da je koncem polletja osnovni količinski plan za celo podjetje dosežen le z 98 c/o. Za drugo polletje so izgledi boljši, tako da bomo z dobrim zalaganjem in boljšo zasedbo kapacitet lahko nadoknadili izgubljeno slabšo proizvodnjo prvega polletja. &c£ooxJxsk— žav pri pravilnem zajemna ju. normiranega časa ukine individualna norma in se jim s 1/7-1961 prizna povprečni, procent preseganja norm strojnih delavk na valjčnih strojih. Isto velja tudi za streženje teh avtomatov. 4. Delavskemu svetu se predlaga, da odobri delavcem in uslužbencem zaposlenim v podjetju nadomestilo razlike stroškov prevoza na delo in iz dela z vlakom ali avtobusom nad 6oo»- Člen 49» Pravilnika o osebnih dohodkih, ki dovoljuje .povračilo stroškov nad 6oo,-.din do višine največ Din 2.ooo.-t ist im delavcem, .S:.katerimi se na novo sklepa delovno razmerje, pa naj-se dopolni tako, da to velja samo za- delavce v proizvodnji ter. srednje in višje strokovne uslužbence, dočim se eventuelno novim sprejetim delavkam-to povračilo ne prizna, ker se žensko delovno silo lahko rekrutira iz neposredne okolice, kjer ni vezana na prevoz z avtobusom ali vlakom. Vodja splošnega sektorja Ješe Jože RAZPRAVE IN SKLEPI PREDSEDSTVA IN PLENUMA SINDIKALNE PODRUŽNICE Predsedstvo in plenum sindikalne organizacije s"ta razpravljala o raznih problemih, ki so nastali v zadnjem času v naši podružnici. Med drugim so bili sprejeti tudi sledeči sklepi: 1. Na povabilo Občinskega sindikalnega sveta, da se en član naše sindikalne podružnice udeleži proslave ob 2o. obletnici vstaje v Titovem Užicu, je bil sprejet sklep, da se proslave udeleži tov. Uršič Roman. Udeležencu proslave v Titovem Užicu je bil odobren znesek v višini laooo.- din kot nadomestilo za dnevnice, prenočišče in hrano. 2. 18. junija je bila'v Kropi proslava “ZEB1JARSKI DANK. Na to proslavo je sindikalna podružnica organizirala brezplačen prevoz z našim avtobusom in dala vsakemu udeležencu 25o.- din za hrano. 3. V zvezi z decentralizacijo delavskega upravljanja v na- šem podjetju, je potrebno decentralizirati tudi sindikalno organizacijo po ekonomskih enotah. Sindikalni odbori po ekonomskih enotah naj.bi šteli od 7 do 9 članov. V od- bore se bo volilo predvsem člane dosedanjega plenuma. 4* Za proslavo 2o. obletnice vstaje na Poljanah nad Jesenicami, je bil organiziran brezplačen prevoz z našim avtobusom in tovornjakom. URIM? je zbral prijave za udeležence loo km pohoda. S programom proslave so bili vsi' člani kolektiva seznanjeni. Zelo slabo pa je bila izvedena propaganda za udeležbo proslave same. V obratu verigame so vsega skupaj prodali eno spominsko knjižico značke pa nobene . Judi v našem podjetju je bila organizirana proslava, sodelovala je tudi godba na pihala iz lese. 5. SZDL Radovljica je organizirala množičen sestanek zbora zavarovancev za območje Lesce, ki je bil v dvorani našega podjetja. Razna vprašanja v zvezi z najnovejšimi ■ukrepi in uredbami socialnega zavarovanja so tolmačili člani 2a-voda. 6. Na skupni seji plenuma in sekretariata ZKS se je razpravljalo o lokaciji za kulturni dom v Lescah. Ker je predvidena gradnja kulturnega doma v Lescah zaradi primerne lokacije še vedno problematična, je sprejet sklep, da se sestanka 0o/6-1961 na Svetu za komunalne zadeve OblO Radovljica udeleže predstavniki političnih in družbenih organizacij, ter predstavniki podjetij iz območja Lesce. Na seji je bila v daljšem poročilu realno prikazana situacija v zvezi z gradnjo doma od strani interesentov iz Lesc. Jasno je bila podan obrazložitev in enotna zahteva» da naj boa izdana lokacija za gradnjo doma na " &A.GI", ker je edino ta prostor primeren in že po tradiciji poznan kraj, kjer je že sedaj zbirališče leščanov, ki se športno in kulturno izživljajo. lokacija, katera je bila odobrena od OblO Radovljica, vseh teh prednosti nima in za leščane ni prikladna. Kljub temu, da je bila podana OblO Radovljica - Svetu za komunalne zadeve tako vsestransko utemeljena zahteva za odobritev lokacije gradnje doma na "ŽAGI", so predstavniki Sveta in nekateri člani, slepo dalje vstrajali na že izdani lokaciji na terenu "Potočnik”- brez kake tehtne utemeljitve (razen perspektivnega urbanističnega razvoja, odnosno spojitve Radovljice - lesce v eno naselje v daljnji bodočnosti 5o let). Občutek leščanov je, da se od strani organov OblO Radovljica, posebno še posameznikov hote in sistematično zavira samoiniciativa in elan leščanov, da bi» če tudi z lastnimi sredstvi in trudom prišli do lastnega kulturnega doma, ki je za naše območje potreben. Tu je omembe vredno, da so težnje in potrebe leščanov za gradnjo lastnega doma že dolgoletne. Da dom v lescah do danes še ni postavljen, je v veliki meri krivda, preveč lokalnega gledanja posamznikov iz OblO Radovljica, ki streme, da se vse investicije, posebno na področju kulturno prosvetne dejavnosti vlagajo v Radovljico kot center. Na tem sestanku so predstavniki iz lese dali predlog, naj tov. ing. Bohinc iz ljubljane, ki dela urbanistične načrte na območju lesce, pride na teren sam in z našo komisijo firegleda lokacijo na licu mesta. 7. Tov. Muhovec Ivanki in Sever Aleksandru se odobri znesek Din 8.000,- za nakup primernega darila ob upokojitvi. 8. Predlaga se nakup mopedov za člane kolektiva, v kolikor DS prevzame garancijo iz sklada skupne porabe, 9. Plenum je pregledal sklepe predsedstva in .jili potrdil. Posebno je razpravljal o 7 urnem delavniku verižnih kovačev. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno čiprej nekatere manjše podrobnosti dokončno še formulirati, ki so važne zaradi samega organizacijskega dela. lo.Odobri se Prostovoljni gasilski četi Din lo.ooo.e, ka- katera se bo udeležila proslave Okraja Kranja na Jezerskem. Iz predsedstva sindikalne podružnice NEKAJ MISLI Ö IZBOLJŠANJU MEDSEBOJNIH ODNOSOV Konflikt med nadrejenimi in podrejenimi nastaja zaradi različne usmerjenosti koristi enega in drugega. Vsak nadrejeni (obratovodja, mojster) skuša doseči, da se določena delovna naloga opravi čim hitreje in čimbolj kvalitetno. Podrejeni pa, ki te naloge opravljajo, se morajo za hitrejšo in boljšo izvedbo naloge bolj truditi, lo se seveda vsakomur upira. V najboljšem primeru je delavec pripravljen maksimalno zvečati svoje napore za krajši čas. Njegovo trajno prizadevanje pa ostane slej ko prej isto, in to je zmanjšanje svojih naporov. Ker se koristi vodje in delavcev ne ujemajo, nalogo pa je treba vseeno opraviti, mora vodja najti najboljši način, da premosti to neskladnost. Obstoje trije načini, s katerimi je mogoče to neskladnost premostiti. Mogoče je zanemariti koristi delavcev in do skupnosti uveljaviti zahteve vodje. Mogoč pa je tudi nasproten postopek; ustreči delavcem ne glede na posledice, ki bi jih tako popuščanje imelo za izvedbo naloge. Nobeden teh načinov ni najboljši. Prvi zanemarja koristi delavcev, drugi pa zapostavlja pomen naloge. Zato predlagajo privrženci gibanja za izboljšanje medsebojnih odnosov tretji način - vsklajevanje koristi vodje s koristmi delavcev. Da bi bilo mogoče to doseči se mora vodja držati določenih, pravil. Možnost premostitve konflikta med vodjo in delavci je odvisna torej samo od ravnanja vodje. Prvo teh pravil zahteva, da vodja omogoča vsakemu članu skupne soodločanje o nalogi, predvsem o načinu izvedbe naloge. Ha osnovi tega, pravila mora -vodja odstopiti večji ali manjši del svojih pristojnosti članom skupin.- Odločitve, ki jih navadno sprejema vodja, vam oblikuje skupina,, ker talco vsak član skupine spdeluje pri sprejemanju odločitev, odločitev za način ali potek dela postane lastna vsakemu posamezniku. Zato se posameznik v skupini počuti odgovornega, da tudi opravi sprejeto nalogo. To pravilo torej omogoča vsakemu članu sirup ine soudeležbo pri sprejemanju delovnih nalog, daje mu možnost soodločanja. Eno nadaljnjih pravil zahteva, naj vodja nikoli ne kritizira skkupine kot celote, naj nikoli ne uporabi stavka :,vi ste to slabo opravili;'. Če je bilo delo slabo opravljeno, ali če so bile storjene nepravilnosti, je mogoče težave urediti na dva druga načina: mogoče je postaviti obstoj ali rešitev nepravilnosti pred skupino kot problem. V takem primeru vpraša vodja skupino : "Kako bi rešili to težavo; kakšni so vaši predlogi? :i Druga možnost je, da vodja, namesto da bi skupino kritiziral, pokaže izhod iz zagate.Torej ne "to je narobe", temveč "talca je pravilna pot". Ugotavljanje napak in kritiziranje skupine kot celoto, vpliva na skupino destruktivno ali pa napravi iz. nje enoto, ki se upira voditelju. Talca kritika ponižuje vsakega posameznika v skupini. Erigi usmerjevalni, način kritike mobilizira člane skupine in jih usmerja v popravljanje napak. Namesto, da bi posamznika poniževal, se sklicuje na njegove pozitivne lastnosti. Zato vzbuja iznajdljivost, vztrajnost in intilegentno reševanje problemov. Te lastnosti omogočajo posamezniku, da hitreje in brez večjih težav, brez občutka krivde popravi storjeno napako. Pogoj za skladno delo oddelka ali skupine je tudi načelna enakopravnost vseh članov.pri sprejemanju odločitev. Položaj vodje v stroki ne daje nobenih posebnih, privile» gijev, Vodja ne more izkoriščati svojega položaja za povečanje avtpritete in vpliva v skupini. Zato deluje samo kot boljši organizator in kot boljši poznavalec strokovnih problemov. Njegova organizatorska vloga se izraža v usmerjanju in v poživitvi pogovora, če ta zastane. Druga osnovna vloga je vloga stròkovnj*aka7 S tem. ni mišljen strokovnjak, ki sam oblikuje odločitve, jih sprejema in odio ča vsakemu posamezniku njegov delež pri izvedbi nalog. Voditelj uveljavlja svoje znanje v pogovoru z drugimi člani skupine kot eden njenih enakopravnih dlanov. Oba gornja pogojas načelna■enakopravnost vseh članov skupine in isti cilj, h kateremu je usmerjeno njihovo delo, sta na videz zelo blizu načelom, na katerih temelji delavsko samoupravljanje, Tudi pravila, po katerih bi se.naj vodja ravnal so načelom delavskega samoupravljanja zelo - vsaj formalno podobna. Dobnikar Bogo IZOSTANKI OD DELA - PRAVOČASNO PRIJAVLJANJE Zaradi letnih dopustov je naša obratna ambulanta do 1/8-1961 zaprta, naši člani pa se za zdravniško pomoč obračajo zdravnikom v zdravstvenih domovih Radovljica, Bled in Jesenice, izostanke od dela pa pravočasno ne prijavljajo v tovarni, Vsled tega je otežkočena evidenca zaradi česar nastajajo težave pri planiranju oziroma razmeščanju ljudi na delo, kar seveda negativno vpliva na proizvodnjo. Z ozirom na to se je pristopilo k strogim izvajanjem predpisov o prijavljanju izostankov od dela na kar ponovno opozarjamo vse zaposlene v tovarni in sicers 1. Po členu 268 Zakona o delovnih razmerjih je dolžan vsak zavarovanec prijaviti izostanek od dela podjetju v roku 24 ur. 2. Izostanek od dela zaradi bolezni, poškodbe pri delu ali izven dela, nege bolanih družinskih članov ali zdravstvenih pregledov se mora- -pismen# dokazati s-zdravniško, knji-žico ali potrdilom.' zdravnika. 3. Izostanke od dela zaradi bolezni ali poškodb se od I0/7.6I dalje, mora prijavljati na oddelku HIZ.v tovarni, druge izostanke pa obratovodstvu'ali pa šefu oddelka. 4. Zavarovanci, ki se zdravijo v naši Obratni ambulanti (razen v času dopusta dr. Žilica.) niso dolžni izostanek od dela prijavljati na oddelku, HIZ v tovarni, ker se prijava pri zdravniku v naši obratni ambulanti smatra kot da bi bila podana na oddelku HIZ. 5. Proti vsem tistim, ki ne bodo pravočasno to je v 24 urah prijavili bodisi osebno ali potom znancev, sorodnikov'oz. po pošti se'bo uvedel disciplinski postopek. 6* Ker se pogosto prijavljajo izostanki od dela zaradi nege . bolanih družinskih članov, čeprav so v družini drugi člani ki bi lahko negovali belane svojce,, ali pa sta zaposlena oba zakonca in imata možnost:menjati se pri delu opozarjamo vse zavarovance na:obstoječe predpise. Zakon o zdrvstvenem zavarovanju prepisuje namreč, da imajo pravico do nadomesti la plače - hran'arine samo tišti zavarovanci, ki nimajo nikogar v družini ali pa sostanovalcev, da bi lahko negovali bolane družinske člane. Vse izostanke od dela zaradi nege družinskih članov se bo strogo raziskavalo in v primeru, da se ugotovi izrabljanje podjetja ali socialnega zavarovanja se hranarina ne bo izplačala in uvedel se bo disciplinski postopek. 7. Ker previsok in nenormalen bolniški stalež ( preko 7 i) v zadnjih mesecih negativno in zelo občutno vpliva na . proizvodnjo in s tem tudi na plače celotnega kolektiva je v interesu vsakega posameznika, da se neutemeljeno in neupravičeno.::: izostajanje od dela preprečuje. Dogajajo .. se primeri, da posamezniki zahtevajo bolniški stalež. .in. ko to dosežejo opravljajo razna domača dela , -kar je dokaz, da hočejo izkoriščati, podjetje in socialno zavarovanje Oddelek :?H1Z" HIDRAVLIÖNA KRMILJA Način prenosa energije z enega strojnega dela na drugega s pomočjo tekočin je prav tako star kot vzvodja. V raznih dobah sta se ta dva načina le različno razvijala. Sedaj in v bodoče izgleda, da bo hidravlika pridobila na pomenu posebno zato, ker se da zelo dobro kombinirati z napravami na električno energijo. V našem podjetju je predstavnik take kombinacije varilni avtomat od firme Mayer-Roth in Pastor. Ostali novi stroji sp pretežno s“"hidravliko, posebno preizkuševalni stroj za verige. Izraz "hidravlika"' se je. pri nas udomačil in pomeni vse naprave pri nekem stroju, katerih sredstvo za delo oziroma funkcijo je tekočina. Največkrat se uporablja za hidravlične naprave kot sredstvo olje, ki obenem maže. Na drugem mestu je voda in voda z dodatkom vrtalnega olja, imenovana tudi "emulzia". Naj cenejša je voda, samo da ima slabo stran to, da ne maže drsnih ploskev pri napravah. Najboljša so specialna olja za hidravliko . Pri izbiri olj za hidravliko je važna visokoznost ali po domače "gostota". Visokoznost se meri v stopinjah po Englerju pri raznih temperaturah olja. Dimenzija stopnjam..je določena s številom časovnih enot, v katerih izteče določena količina olja ali druge tekočine iz normirane posode z luknjico normiranega preseka. Hidravlične naprave sestojijo iz črpalke, delov za regulacijo in delov za opravljanje dela. ČRPALKE Uporabljajo se črpalke najrazličnejših pritiskov, vendar večji del visoko-tlačne in sicer do 4oo atm. Za hidravliko pri strojih je normalni tlak od loo - 2oo atm. Črpalka je pri hidravliki izvor energije. Za majhne in srednje količine gradijo batne črpalke z velikimi števili obratov. Bate premikajo izsredniške osi in so lahko bati nameščeni v eni vrsti ali radialno v krogu. Število batov je tri ali mnogokratnik od tri. Načrt najbolj enostavne hidravlične naprave j e hašlednji načrpajo v časovni enoti. Za male količine' in visoke pritiske ( do 2oo atm. ) se'uporabi vedno batne črpalke, za srednje do 5° atm. zobatokolesne in za nižje pritiske in velike količine tekočine v časovni enoti pa centrifugalne.- _ ; - • T E FI III: Ventili služijo za 1. varovanje naprave, 2. preusmerjanje tekočin, 3* določanje enosmernega pretoka, 4, ventili ža vzdrževanje dveh- različnih pritiskov (reducirani). Varnostni ventili so običajno s ploščico in steblom. Z var-- nostnini ventili se namešča največji.pritisk1 v hidravličnem .sistemu. Ventili za preusmerjanje pretoka ali kot običajno imenovani krmilje so lahko ventili s ploščice In,steblom, v obliki batov in vrtljivi stoščasti ali celindrični. Na skici (1) je batni ventil. Izbira oblike ventilov je odvisna od načina delovanja hidravlike. Pri prekrmiljenju pri ventilih s ploščico in steblom je treba premagovati pritisk tekočine pri batnih in vrtljivih ventilih se pritisk izenačuje. Prekrmiljenje ventilov se vrši lahko preko vzvoda ročno, elektromagnetno, omejilei hodov mehansko, pnevmatsko ali hidravlično, laki ureditvi primemo lahko delimo stroje na elektrohidraviične, pnevmatskohidrav-lične in hidravlične s sistemom za delo in sistemom za krmiljenje. hidravličnih avtomatih, se najpogosteje uporabljajo batni ventili, lo pa zato,ker se lahko vse zgoraj omenjene vrste ventilov ■•po funkciji izdelajo na isti sistem. Yentilska ohišja,so brušeni eeìindri z krožnimi utori. Bati so vedno tako brušeni in prilegani v celinder s toleranco E 5 na f 5 ali celo (4). Bobovi, .'batov'in pretočnih žlebov v ventilskem celindru.morajo biti ostri, laki ventili so'tudi najmanj občutljivi za nesnago v tekočini (olju) in tudi niso mehansko obremenjeni. Besnenje teh ventilov je odvisno od prilagajanja v ohišju in je praktično.popolno, Način odpiranja in zapiranja se lahko poljubno uredi. Avtomat za varjenje verig Meyer-Roth in Pastor ima elektrohidravlični sistem s batnimi ventili. DELOVNI VALJI Z BATOM Delovni valji z batom so za opravljanje dela oziroma operacij na stroju. Oni pomikajo orodje s poljubno veliko silo na poljubni poti. Sila in pot se običajno regulirata po potrebi. Hidravlični cilindri z batom imajo veliko prednost, da je sila nastavljiva in na celi poti enaka. Pri vzvodju se običajno sila menja zaradi raznih kotov pod katerimi trenutno delujejo. Pri hidravliki se namesti za opravljanje dela potrebni pritik in se stroj pri preobremenitvi običajno ustavi. Pri hidravličnih avtomatih je urejeno tako, da vsak delovni gib, ko je končan sproži naslednji gib in tako dalje. Pri našem varilnem stroju za jeklene verige je hidravlika z nizkim pritiskom za hitre pomike in z visokim (2oo-atm.) za doseganje sil in delovnih gibov, Prekrmiljenjre pri končanem prvem gibu se vrši lahko tudi šele posredno preko diferenčnega ventila,ko pritisk naraste na delovnega. Tedaj da komando naprej za sledeči gib. Varjenje se ne more pričeti talco dolgo, dokler obojne čeljusti ne držita člen z nameščenim pritiskom. Tesnenje med latom in eilindrom se dose te z "batnimi obroči. Tekočino /olje/ vodijo cevi od črpalke do ventilov in do ventilov čLo delovnik valjev ter naz-aj v reservar. Cevi morajo biti blago zakrivljene. Tesnenje priključkov je s tesnilnimi podlo žicami, v novejših strojih pa s patentnimi "ermeto" obroč ki. Iri vsaki montaži je treba zamenjati tesnila, zato je tre ba vedno pred premontažami ugotoviti, če so na razpolago vsa rezervna tesnila. ' Tekočine pod pritiskom tako malo spremenijo volumen, da jih smatramo za nestisljive.‘Nepredvideni prožni elementi kot zrak ali tanke cevi v hidravličnem' sistemu niso zaželjeni in je treba vedno skrbeti za odžračevanje. Vsa količina tekočine /olja/, ki jo črpamo v sistem mora opravljati delo v delovnih valjih ali pa se preko vsrnostnih ali pretočnih ventilih vračati v rezervar. -Delo opravljeno v delovnem valju je enako volumnu krat pritisk. To delo se prenaša od črpalke oziroma njenega elektromotorja, preko orodja na stroju na proizvod. Pri pretakanju odvisne količine olja skozi pretočni ali varnostni ventil dobimo na mestu dela odgovarjajočo količino toplote. Olje se torej pri pretolcu skozi pretočni ventil greje. To toploto odda na ohišje ventila nato v ohišje stroja ter dalje v zrak ali hladilno vodo, Iz tega sledi, da je treba čimvečjo količino tekočine, ki jo daje črpalka pod določenim pritiskom izkoristiti v delovnih cilindrih. Gretje stroja je-torej odvisno samo od'tega, koliko procentov količine tekočine /olja/ pod pritiskom se vodi skozi delovne valje in koliko preko ventilov nazaj v rezervah. Energija pogonskega motorja se troši za oblikovanje proizvoda in gretje olja ter gre s hladilno vodo v kanal' in zrak, Vrečko Alojz Z G O' BOT IJ A V I J A K O Y /nadaljevanje / "Vijačne vezave z višjo obremenitvijo, kot jih zahtevaje.-xaz-ni stroji in naprave, se v tem času se ne uporabljajo, kjub temu, da je strojegradnja v 17. in 18. stoletju dosegla že omembe vredne uspehe. Vendar so se izogibali vijačne vezave in in jo nadomestili z zagozdno oziroma pri lesenih konstrukcijah s spajanjem z žeblji, T.emu je bilo vzrok še razmeroma težko izdelovanje vijakov v tisti dobi. Koncem 18. stoletja se je v mnogih krajih Evrope pričela tako uporaba kot izdelava vijakov v večjem obsegu. Prvi tip Vijaka, ki je na ta način postal, nekak trgovski artikel je bil lesni vijak. V 19. stoletju v dobi tehnižacije in porasta industrije v Evropi je bil tudi v uporabi in izdelavi vijakov dosežen občuten napredek. V začetku 19* stoletja so n.pr. v Angliji gradili valjarniška ogrodja, katerih najvažnejši element je naprava za točno nastavljanje in fiksiranje zgornjega valja napram spodnjemu. To so dosegli z uporabo takozvanega "nastavitvenega " vijaka, Ti vijaki so. morali biti raradi svoje visoke obremenitve zelo skrbno izdelani. Tako do srede 19. stoletja vedno bolj narašča uporaba vijakov v industriji, dokler koncem 19. stoletja ne postanejo vijaki v strojegradnji že neobhodno potrebni. Eazvoj železnic v II. po-, levici 19. stoletja je namreč vplival na splošen porast ing dustrije, še predvsem močno pa na porast vijačne industrije. Obsežnga izgradnja železniške mreže v Evropi pa je zahtevala predvsem velike količine vijakov za pritrjevanje tračnic. Od tedaj dalje pa ima tudi promet na splošno vse bolj odla-čujoč vpliv na. industrijo. Popolnoma novo in zelo obširno področje uporabe vijakov se je odprlo v 2o. stoletju z iznajdbo motorja z notranjim zgorevanjem (avtomobilska in letalska industrija). Na tem področju spadajo vijaki k najvažnejšim in najbolj obremenjenim strojnim delom. Zato tudi ni čudno, da so se predvsem v tadnjih desetletjih vršila obširna in intenzivna proučevanja vijakov. Ko smo si na kratko ogledali razvoj vijaka samega skozi razna obdobja., si oglejmo še vrste navojev. Razumljivo je, da v starem in srednjem veku ne more biti govora o nekem navojnem sistemu. Ysak vijak je bil izdelek za sebe in tudi pripadajoča matica je odgovarjala samo temu vijaku. Belo v pričetku nastajanja vijačne industrije okrog 1. 18oo še ni bilo nikakeka enotnega sistema. Nasprotno pa je vsak proizvajalec? stremel celo za tem, da je- na vijakih, izdelal čim bolj "divje" navoje, da si je na ta način zagotovil sodelovanje na kasnejših popravilih stroja, za katerega je on izdelal vijake. Okrog leta 188o je Mandslay storil prvi korak za uvedbo nekega sistema. Vpeljal je, dasiravno začasno samo za svoje potrebe, fiksno število navojev na colo. Y prvem desetletju 19. stoletja je Clement vskladil preje omenjeno število navojev na colo s premerom navoja, to je za vsak premer je določil število navojev na colo. Profili o'ziroma oblika navojev pa. tedaj še niso bili'določeni, leta 184o se je temu delu pridružil Whitworth. Prevzel je od dementa postavljeni sistem, dodatno pa postavil nek določeni profil navoja. Značilno za ditvorthov profil je bočni kot 55° in malenkostno zaobljenje na jedru. Whitvorthov navoj, korigiran 1. 1857, je našel v Evropi predvsem pa v Angliji široko uporabo, dočim v ZDA ne toliko. V ZDA je bil najprej sprejet Whihworthov navoj iz Anglije. \ Kmalu pa se je pojavila še vrsta drugih navojev n.pr. Selle-ua-ov, ASME, SAE itd. Sellersov navoj ima bočni kot 6o° in eolske mere, ima pa veliko sličnost z metričnim navojem. 1. 1869 je priznan kot normalni (USSt) navoj v ZDA. leta.1922 pa je bil dopolnjen in predelan. Sedaj predstavlja združitev USSt, ASME in SAE navoja in je od ASA ( American Standard Association) priznan kot normalni navoj. Y Pranciji, zibelki metričnega merskega sistema so 1. 1857 železniški inženirji predlagali uvedbo metričnega navoja. Ta navoj se je kasneje v francoski industriji popolnoma u-veljavil in je še danes v uporabi. V Nemčiji, kjer je bil v rabi Whitvorthov navoj 'je"bil leta 1868 predlagan nek metrični navj» Vendar je uvedba tega metričnega sistema naletela na težave. Stružnice na katerih so. se normalno izdelovali navoji, so bile v pretežni večini nabavljene v Angliji in zato opremljene s eolskimi vodilnimi vreteni. Zato je bilo na teh stružnicah težko izdelovati navoje razen Whitvorthovih. Uporabljala pa se je Če vrsta drugih navojev kot n.pr. pruski artilerijski navoj, ki.je izginil šele tik pred II. svetovno vojno, Digler-jev, Manhardt-ov navoj itd. Nek poizkus združiti vse te sisteme, predstavlja VII navoj, ki pa se ni uveljavil. \ \ V Angliji je bil 1. 19o3 normiran BSP (British Standard Bine in BSvf (British Standard Whivorth) navoj na eolski osnovi» V Italiji je bil poleg Whitvorthovega navoja v rabi še tako-zvani Lombard sistem na metrični osnovi. Tako je vladala torej v Evropi na tem področju izredna raznovrstnost, ki je onemogočila medsebojno nadomeščanje vijakov l'o pomanjkljivost je v prvi vrsti močno občutila železnica. Na. njeno pobudo se je 1, 1897 vršila v Ziirichu konferenca švicarskih, francoskih in nemških strokovnih združenj z namenom, da se uredi vprašanje normiranja navojev. Še v istem letu je to vodilo do uspeha in sicer do vpeljave Si (System international) navoja na metrični osnovi. Izbran je bil profil z bočnim kotom 6o°. Irancija in Italija sta ta navoj spre jeli, Anglija in ZDA. pa sta ga odklonili. Mednarodni odbor za standardizacijo (ISO), ki je:stopil na. mesto pred vojno obstoječega (ISA) ima sicer namen vzpostaviti in vpeljati nek "svetovni" navoj. Vendar do te realizacije bo preteklo verjetno še precej časa in bo tudi težko kdaj v celoti izpolnjena, dokler bodo na svetu obstojali različni merski sistemi. Profil tega "svetovnega" navoja je sicer enotno določen z bočnim kotom 6o° in obliko slično metrični, toda veličine kot je n.pr. premer, višina navoja itd. so še vedno navedene v eolskih in milimeterskih merahr vsled česar se tudi razlikujejo. ingc. Rozman Vinko ZGODOVINA razvoja in revolucionarnega g ib an.ia._ie lav s t va Tovarne verig lesee od njenega nastanka dalje (1. 1922) /nadaljevanje/ Vzporedno z udarcem diktature po proletariatu se je v letu 193° pričela svetovna gospodarska kriza; oboje so delavci Tovarne verig Lesce v veliki meri okusili. Takratno vodstvo podjetja je s pomočjo oblasti izvajalo pritisk na vidnejše revolucionarje s tem, da jih je ob vsaki, priliki odrejalo na brezplačni dopust in jim grozilo z odpustom. To se je dogajalo v glavnem od leta 193° - 1935» Izmenoma jih je vodstvo podjetja pošiljajo na brezplačni dopust od 3 - 7 dni. Ta ukrep se je izvajal le nad čistimi proletarci, dočim so bili polprcletarci in kmetje stalno zaposleni brez prekinitev. Ti -ukrepi so vplivali na prizadete delavce, da so se toliko bolj naslanjali na.svojo strokovno organizacijo in pričeli z organiziranimi intervencijami;na ta način, da so v popolnem sporazumu z delavci preko svojih zastopnikov dosegli pri u-pravi podjetja, da je z ozirom na pomanjkanje dela uvedla skrajšan delovni čas za celoten kolektiv. Istočasho pa so zasledovali vsak moment zboljšanja konj akt ur e na trgu in v takih pi~imerih zahtevali polno, zaposlitev in ponovni sprejem odpuščenih delavcev. Vse to se je z organiziranim nastopom zaupnikov, v veliki meri doseglo. 7 tem času je tovarna že zapos.ljevala I30 14o delavcev. Ker je vodstvo Tovarne .skupno z vaškimi veljaki in takratnim županom Ažmanom uvèdelo v organi z1ranem delavstvu Tovarr& verig moč proletariata, so skušali svoj ugled obdržati in delavstvo pomiriti na ta način, da so pričeli izvajati razna manjša komunalna dela. Obnavljali so poljsko cesto Lesce - Kova vas čez "Kležnik" in pričeli z regulacijo Save pri "Šobcu". Na ta dela so pozvali delavci Tovarne verig, ki — ttV novi očrtom dopustu r» Za ta dela so prejemali plačilo in sicer manjši del v denarju, večji del pa v naravi kot.n.pr. koruzo in koruzno moko. lo se je vršilo v letih 1931 - 1932.- V letu 1932 je tovarna pričela s pripravami za nov izdelek, t.j. plužne dele in pluge ter razno poljedelsko orodje. S proizvodnjo novih izdelkov se je skušala ublažiti kriza,vodstvo 'tovarne pa je to skušalo delavstvu prikazati kot skrb za polno zaposlitev, vendar ne s takim zaslužkom kot naj bi jim po njihovem delu pripadal in kolikor so zahtevali. V letu I933 ko so nove izdelke že pričeli plasirati na trg je začela popuščati svetovna kriza in večati konjuktura, kar je bilo opaziti tudi v tovarni sami. Ta preokret je delavstvo hitro® opazilo in pričelo z organizirano razredno borbo za zboljšanje svojega položaja. Istočasno pa se je vodstvo tovarne z namenom, da razbije organizirane moči delavstva oprijelo novih metod, talco da je pričelo zniževati akordne postavke le posameznim obratom, ne pa v celoti. Ta njihov ukrep je bil nekaj časa uspešen, čim pa so delavci videli, da se to širi in bo zajelo celo tovarno, so se odločno uprli in preko svojih zastopnikov z medzdnimi pogajanji zahtevali upoštevanje vsako leto. sklenjene kolektivne pogodbe, kar pa je tovarna le delno upo-s t ev ala. Nadaljevanje sledi! Vodja splošnega sektorja Ješe Jože VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. VPRAŠANJA; Ali se letni dopust lahko prenese v drugo koledarsko leto? ODGOVOR; letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto razen v primerih, ki jih določa zakon. Prednja načelna prepoved prenašanja dopusta ne velja; a/ Za pomorščake - člane posadke na ladjah trgovske narice b/ Za člane posadke na rečno-morskih ladjah mor- V teh primerih se dopust torej lahko prenese v drugo koledarsko leto, če se na primer ladja vrne s potovanja v našo državo oziroma matično luko šele v naslednjem letu,. računano od začetka potovanja pa do dne odhoda noten član posadke ali posamezni izmed nj?fis£zrabili dopusta v letu odhoda. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo predpiše ob. katerih pogojih se lahko delavcem v navedenih strokah odloži letni dopust ali prenese iz enega koledarskega leta v drugo koledarsko leto. Ta predpis še ni izdan. Ali lahko delavec, ki oddide na letni dopust ob koncu koledarskega leta nadaljuje brez presledka dopust tudi v naslednjem letu? ODGOVOR: Če odide delavec na letni dopust ob koncu koledarskega leta, nadaljuje brez presledka dopust tudi va naslednjem lie tu. Zakon torej ne predpisuje, da bi moral delavec v istem koledarskem letu v celoti tudi izrabiti dopust, temveč le da ga nastopi v posameznem koledarskem letu, nadaljuje pa - ga lahko neprekinjeno v naslednjem letu. Ta primer zakon ne šteje za prenos, ki je dovoljen le v tistih primerih, ki jih določa zakon (glej odgovor na 1. vprašanje). Doslovno vzeto po besedilu zakona, ta ne bi bil kršen, četudi bi delavec nastopil dopust zadnji dan v letu, ker zakon le pravi:"Ob koncu koledarskega leta", ne določa pa roka ( to bi lahko seveda bilo v posameznih, primerih "obidenje" zakona, ki pa v tem primeru ne bi bilo kaznivo). 3. VPRAŠANJE : Ali se čas, ki ga prebije delavec med začetnim letnim dopustom v bolniškem stanju šteje v letni dopust? ODGOVOR: Gas, ki ga delavec prebije med ' začetim letnim dopustom v bolniškem stanju, ki ga je odobril zdravnik javne zdrav stvene službe, se ne šteje v letni dopust., Bolezen med dopustom po zakonu torej ne prekine dopusta in se ta nadaljuje od dne, ko zdravnik spozna delavca, za zdravgga, kar je naravno, kér delavec med boleznijo ni mogel izrabiti dopusta, kot mu je ta namenjen» 4. VPRAŠANJE: Kakšni so pogoji za podelitev pravice do letnega dopusta oziroma nadomestila v primeru.odpovedi oziroma prenehanja, delovnega razmerja, po sporazumu? ODGOVOR: Zakon postavlja pogoj za to pravico, da delavec izpolni pogoje do dneva prenehanja delovnega razmerja» To je do dneva sporazuma o prenehanju: v.primeru odpovedi z ene ali.druge strani pa do konca odpovednega roka (ne do dneva odpovedi). Na primer: delavec■- novinec z enomesečnim odpovednim rokom odpove po lo mesecih dela delovno razmerje, do konca odpovednega roka bo izpolnil pogoj za priznanje dopusta t.j, 11 mesecev nepretrgane zaposlitve in mu torej dopust gre, ker izpolnuje postavljene pogoje» Ce delavec zahteva izplačiJo nadomestila za neizrabljen dopust, ga mu mora organizacija dati v dveh primerih: 1. Če mu je odpovedana organizacija 2. Ce mu je delovno razmerje prenehalo po sporazumu» Delavec v teh dveh primerih torej lahko izbira med izrabo dopusta in plačilom nadomestila za tiste dni, kolikor mu gre dopusta» TE PRAVICE DO ZAHTEVE PLAČTU. vAPOMEŠATIA DELAVCEV TOREJ RIMA V PRIMERIT, ČE SAM ODPOVE „ TEDAJ MORE LE IZRABITI • DOPUST. V od j ^ splošnega sektorja Òes e Jo ze IZ Z A N O V E 'BELEŽNICE . . ' Nekaj let je že od tega j ko sem ge težko odločil, da.;'bom za nekaj časa, to je samo za sedem, dni .zapustil svoje, ljubljeno delovno mesto in se odpravil na morje lenarit. laico se je zgodilo, bil sem na morju in lepo je. bilo. Letos pa se zopet odpravljam, vendar se ne morem odločiti. Menda ima naš kolektiv v Crikvenici lepo urejen dom. Sobe so lepe 'in svetle, jedilnica na svežem zraku in menda opremlejna z moderno hladilno napravo. Na terasi» in pritličju pa je tuš zaprtega tipa. No ena in druga naprava, to je tuš in hladilna naprava v jedilnici pa delata le ob določenih, pogojili. Na morju nisem bil in teh napravic nisem videl, zato pa dovolite, takole si jih pa predstavljam: laico si predstavljam tuš zaprtega tipa, ki cesto pride do Ko sem že ravno zašel na temo "delale. —ob- račun. V preteklem mesecu smo delali s polno paro, "bolje rečeno, dobesedno smo se v delu potapljali, toliko ga je bilo , no na koncu meseca pa obračun: ■ Obrat- 11 suhi glid" - loo °jo obrat- !ldebeli glid" loo a/o_ Obrat- "macola" - 99 "" ■,,, Obrat- "šravbek" - loo ajo Tovarna skupaj - lol,6 i° ........ Zdaj pa računarji skupaj. Jaz sem vezan na ekonomsko enoto "macola", zato računal ne bom, ker ne bo niti s pomočjo vpliv-nostnega faktorja več kod je. Slavnostno razpoloženje ob praznovanju 2o obletnice Dneva vstaje se je preselilo tudi v našo tovarno. Kmalu po lo uri so se oglasili zvočniki. Na dvorišču je bila pripravljena tribuna. Ob pol dveh so se po tovarni razlegali prvi presunljivi akordi godbe na pihala. Nato pa se je začela proslava . "Tovariši-ši, tovarišice-ce, delavci-ci, delavke-ke", ker me je to ponavljanje zadnjih zlogov iz zvočnika motilo, sem šel na drugo mesto, Od koder sem imel lep razgled po celem dvorišču, posebno pa še proti tribuni in vratarju. Moram reči, da je bila tribuna izdelana z občudovanja vredno natančnostjo. Nevem ali so monterji tribune mislili, da bo publika v skladišču menze, ko so obrnili lepo urejeno lice tribune v zid skladišč, ali pa je sedaj morda moderno, da publika med govorom lahko občuduje vso umetnost grobo zbitih desk in re-melnov. Nevrjetno čudno se mi je zdelo in še danes nevem zakaj, se je okrog vratarja nabiralo vse več in več poslušalcev? Verjetno je bilo pri vratarju manj vroče, ali pa je bilo dano več možnosti za duševno pripravo za čimboljši start iz tovame-vsaj minuto pred drugo uro. Iz zaupnih krogov pa sem zvedel, da jo je neki "zavedni državljan" iz človekoljubnih namenov mahnil, kar čez ograjo, še predno se je proslava začela,, Verjetno možakar za proslavo ni vedel» Verjetno ga ni v tovarni, ki .že težko pričalcujč, delovno obleko ali halj o, .no mislim novo. Drži, da so vsem le bolj prevelike in 'nič kaj prikladne, dokler se ne izskočijo.. Vendar do danes, na tc še ni nobeden ugovarjal. Bila pa je menda v eni izmed delavnic misel, da so kalje pretežke, ko ta ideja se je porajala v glavi nekega mojstra. .Osebno predlagam nabavnemu oddelku, da za dotičnega mojstra in.njegove somiselnike nabavi kalje, ki bi se dale napolniti z helijem. Na ta način bi se znatno zmanjšala la'scntd. teža kalje - mojster pa .bi bil verjetno bolj'- pokreten;, • Varnostni tehnik .ima zadnje čase • ^ res zadrego. Menda'-to-, zaradi pr e- .; obilnega, dela z ^maroder ji ”. kravi, da se je stales 'bolnikov.v polet-nik mesecik občutno povečaj. Menda se je pojavila epidemija "kositis nekateri ji pravijo tudi "sečitis". Mènda se pojavlja vsako leto ob istem času. Zdravniki do danes zdravila še niso našli, vendar zato obolelim za, "sečitis-kositisom" ni; treba obupati.,, menda je HTZ služba iznašla za, to bolezen neko zelo učinkovite', sredstvo. Kakor karmonika, ali kakor . pahljača, se potegne :!roč"' žice že pri malo tršem po- . stavljenju na tla. Delavci, ki pulijo take roče zložene na kup., so menda, zelo zalo- ;. voljni in izrečejo marši katero pohvalno besedo na račun žičarjev. Edino kar daje. prednost, tako površno zvezanim ročem je ta, da pri stroju, čeravno je malo čice, jo na prvi pogled zgleda cela grmada* Gì ne V resnici, vsaj na videz, Tolažba je tolažba. Kadar pa te noga zanese v j ug o - v z ho dni del tovarne, te pa ne potolaži nič. Verjetno tudi najboljši perfumi ne bi zalegel, Tam blizu nekje se namreč nahaja slavna jama za smeti. Smrad odbija in vabi. Vabi muhe in drugi mrčes, odbija pa ljudi in jih vspodbuja k čim hitrejšemu delu, kateri je neobhodno potreben Zelo me zanima, kako bi bila jama zgrajena, če bi sedaj, ko je v prometu moral poleg nje vsaki dan delati njen ustvarjalec? Največ lukenj, pravijo jev vijačni, ker ima vsaka matica svojo» To d drži. Takoj za njo je pa menda kovačnica, tu matic ni, so pa zato tla toliko manj polarità, da je kar lepo število lukenj, ki preže na neprevidno nogo,.. Morda tudi na vašo ali pa na-.mojo, zato pa zaenkrat na svidenje. 0^3 Zana