Za poduk in kratek čas. Reka. V soboto 8. februarija smo odveslali od Zadarskega mesta, o kterem še bodi omenjeno, da se je tiikaj 1. 1204 zbirala cetrta križarska vojska, ki si ni Jerusalema, nego Koastaatiaopel pribojevala. Naši raoraarji. so bili ravaokar odstranili mostič, ki je vezal Malto z obrežjeia, ko prispe aeki duhovnik, ki je zvedavo gledal na ladjo ia raed potaiki aekoga iskal. Mislil ia domialil sem si takoj, da je bil morebiti uredaik ,,Narodaega lista", kterega sem sinoči iskal pa ne našel. Daaes je prišel pa oa — prepozno! Vožajo smo imeli ves dragi daa prav prijetno in zelo kratkoeasao, ker se nam je skoro vsak trenotek aov svet odprl. Različai otoki, morake skale, modro aebo in modro morje. visoki hribi s sneženimi klobuki, celi gaji oljk, palm in cypres, vse to podaja čudežea easemble, poauja preeadežao vkupnost. Pozdravili smo ostrove Rivaaj, Sestruuj s prelepo cerkvico vrh prijazaega grička, Meledo, Premndo, Ulbo ia Selvo, aa katerih so griči do višiae obraščeni z viasko trto. Na Selvi je stalo pri obrežji obilo otrok, ki so z beliaii baadercami veselo pozdravljali svoje očete, povračujoče se aa Malti iz daljaib krajev. Na imeaovanib otocih obdelujejo zemljo le žeae, možje so večiaoma moraarji, prav priljubljeni ker krepki, zaaesljivi ia aeustrašljivi, Takošen juaak je bil pilot ali kormaauš aa uašem parniku, ki je bil odlikovan s zlatim križcem za svoje modro vedeaje v morski bitki pri Višu. V večerko smo jadrali mimo ^toka sv. Petra (s. Pietro dei aembi) ia Saasega, kder aeki žive sami A*eliki ljudje ; za to imemrjejo Dalmatinci visokega človeka ,,Sansigot-a". Kaj lepo je mesto Mali Lušia na dolgera otoku Lušiaji. Zagozdjeao je aied dva hriba; ima prav cedae po 2 do o nadatropja visoke hiše, ktere obdajajo mični oljkiai vrti. Blizo mesta tešejo in zbijajo brodove; ladje jadralke se akoro vae izdelujejo v Malem Lušina. Pri vhodu v luko na levici stoji trdnjava sedaj zapuščeaa, aekdaj braaeča sovražaiku pot v mesto. Povraivši ae iz tega teaaega golfa amo pluli dalje med Lušinora, Kaadolom, Unjem in Levrero. Na koaci podolgovatega Lušiaa vzdiga se 590 aietrov visoka gora Osor. Ko smo se pribiižali otoku Chersu, zahajalo je že ljubo solacev za božjo gaado. Črez morsko površje je bila razprostrta kakor zlata, teaka pajčeviaa. Naatal je krasea veče ia prijeten. Tice-kalebi so obletovale paraik ali so posedale ia veslale po grebeaih lalmo se zibajočih valov ia so se v aje potapale ter kopale v ajih svoje perje. Ribe-pljuskavice so sparoma tu ia taai pogledavale iz vodo. Veadar tim globlje je Malta prihajala v zaliv Kvaraarski (canale die Qaaraero), tiai aemiraeji so postajali valovi. V tej luki bojda Adrija aikoli prav ae mirajo Zato že stari pisatelji, grški ia latiaski, s strahom omeajajo peaeče valovje okolo otoka Cherta. Posledaja ta aoč, ktero sem preživel aa plavajocem hotela, bila je edaa aajlepših. Bledo lice polaega meseca se je skrivaostao ogledovalo v aemirai Adriji. Nad glavami aam ja gorela večeraica ia sta se arktur ia orijoa veselo sukala po svojih aa teako določeaih nntih. V tako jasaej aoči je menda sestavil sv. :ilij svojo šesto homilijo, katere celo zaaai ovalec A. Humbolt ae more dovolj prehva- . (Kosmos II, 26). .,Gledal li si kedaj, tako ogovori slavai 9 padočaa svoje posluaalce, v vedrej aoči z •»remakljivim okom aeizaierao lepoto zvezd; si se spoaiail pri teai pogledu vsemogočaega jstra? Kdo je oa, ki je posejal s takim cvet- l aebesko polje — aebeske livade ? Si li ¦mišljeval v duhu ta aebeska čadesa, pa si iznal iz vidaih stvarij aevidnega vstvaraika?" d takim pomišljevaajem je zgiaila skoraj ;a poloviaa aoči. Pa kaj hočem? Oči so po- -jale trudae in težke ko sviaec, zato se po- ¦b m k počitku ia dasi se je Malta močao ga- la, zaspal sem veadar v tesai aobici brzo ia i il sem mečl aebom iu vodo tako sladko, da o~ jem zaal, kedaj siao dosegli mesto Cherso. Le ko se je zemlja zasakala ia je bilo pet jutro, jutro hladao ia jasao, ki mi je iukalo skozi okroglo okeace, stala je Malta rao pred mestom Reko, kamor je aeki došla treh popolaoči. Urao pospraviai svoje reči, ae poslovim od blagega g. kapitaaa, vrlih mor- aarjev alovaaske koreaiae ia zapuatim lepo ladjo, ki mi je bila 4 dai varao zavetje. V mesta se udoiaačim pri zlati zvezdi — alla stella d'oro. Bila je aedelja septuagesima; ia aaroda polao po ulicah ia cerkvah. (Koaec prih.) Sniešnica 52. Nekdo, ki ae je svojega življeaje uže bil naveliča), skoči dvakrat v vodo, pa vsakokrat ga aek daiaar izvleče živega. Naposled se vpričo tega obesi. Goapodar vpraša daiaarja. zakaj ai še tretjič rešil? Odgovori: dvakrat aem ga iz vode potegail, pa ker je bil do kože ves moker, mialil sem, da je zato se obesil, da se zopet posaši. Smarijčaa.