GLAS NARODA
Usf :stovenskih^delavcevy AmerikL
TXLKTON: GHelsea 3—3878
rB.
The largest Slovenian
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Daily in ~ i
NO. 195. — STBV. 195.
Kntsrsd m Bscond Class Matter September 21, 1903, at ths Post Otto* at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEJOH: CHelsea 3—3871
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 1933. — PONEDELJEK, 21. AVGUSTA 1933"
VOLUME XIX — LETNIK XLL
TA TEDEN PRIDE PREMOGOVNA INDUSTRIJA NA VRSTO
VSAK IZDELOVALEC, TRGOVEC IN ODJEMALEC NAJ SODELUJE IN NAJ DOBI ZNAMENJE VIŠNJEVEGA ORLA
Premogovni baroni so predložili Johnsonovl administraciji devetindvajset načrtov za pravilnik, pa niti eden ni bil zadovoljiv. — Agitacija za NRA se mora razširiti po vsej deželi. — Predsednik je odobril pravilnik oljne in jeklarske industrije.
WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Indu-strijalni diktator general Johnson je danes objavil, da se bo po preteku enega tedna začela največja propaganda, kar jih je bilo izza vojnočasnih dni. Za program obnovitve ameriškega gospodarstva je treba pridobiti vse panoge ameriškega gospodarskega življenja.
Tri največje ameriške industrije — jeklarska, oljna in lesna — so sestavile svoje pravilnike, in predsednik Roosevelt jih je cdobril.
S tem je završen glavni del ogromne naloge.
Prosto vi j ni agitatorji v službi NRA bodo hodili od hiše do hiše in ne bodo mirovali prej, predno se bo blestelo v oknu vsakega izdelovalca, trgovca in odjemalca znamenje višnjevega orla.
Kampanji, ki se bo vršila po vzorcu kampanje za Liberty Loan, načelu je jo znani možje kot na primer: Alfred E. Smith, John D. Rockefeller, speaker Henry T. Rainey, admiral Richard E. Byrd itd.
•
Zaenkrat je posvečena največja skrb administracije premogovni industriji, ki dosedaj še ni sestavila svojega pravilnika. Premogovni baroni so predložili devetindvajset načrtov za pravilnik, toda dosedaj ni bil niti eden odobren.
Administrator Johnson, ki je šele opolnoči zapustil svojo pisarno v trgovinskem uradu, je bil popoldne zopet pri svoji pisalni mizi ter je konferiral z zastopniki premogovnih magnatov. Z uspehom zadnjega tedna je bil zelo zadovoljen, kajti v tem kratkem času se je pridružilo NRA štirinajst važnih industrij.
Kampanjo, da se preskrbi vse trgovine in vse domove z znamenjem višnjevega orla, bo izvedlo 1,500,000 prostovoljcev, ki so že organizirani. Ti prostovoljci ne bodo le rekrutirali novih članov za NRA, pač pa bodo tudi pazili, če vsak, ki je podpisal s predsednikom pogodbo, tudi izpolnuje njene določbe glede povišanja plač in skrajšanja delovnega časa.
Tej ogromni armadi bo služilo za municijo sto milijonov letakov, ki se bodo pojavili v vseh delih
dežele.
WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Delavska tajnica Perkins je objavila, da je od marca v raznih industrijah nanovo pričelo delati okoli en milijon petsto tisoč delavcev.
•Delavski department pravi, da je tekom julija pričelo v tovarnah delati 400,000 in da so se njihove plače v primeri s plačami v marcu povišale za
$29,000,000. v
V juliju je prišla zaposlenost v industrijah na stališče v oktobru leta 1 931 in plače so dosegle najvišjo točka od marea 1932. Ako se bodo razmere izboljševale do konca leta v istem razmerju, bodo znašale delavske plače $390,000,000 nad plačami lanskega leta.
7 o varne so večinoma zvišale plače prostovoljno in to zvišanje znaša nad 10 odstotkov.
Prohibicija bo najbrž odpravljena v 78 dneh
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
FORDU SE JE TEŽKO ODLOČITI
Ford se obotavlja podpisati NRA načrt. — Njegovi delavci niso v unijah. — Plače so boljše kot linijske.
Washington, D. C., 20. avgusta. Pri razpravi o delovnem načrtu v avtomobilskih tovarnah j<» poglavitno vprašanje organizirano ddLavstvo. Kakor vsi drugi industrijalci. so tudi izdelovalci avtomobilov morali .sprejeti vladno določbo, ki zahteva, da delodajalki ne smejo ovirati svojih delavcev. da se pridružijo raznim del a vsk i m o rgan i za e i ja m.
Avtomobilski magna t i so v »svojem delovnem načrtu, ki .so ga predložili predsedniku Roosevel-tu. sprejeli tozadevno Roosevel-tovo zaihtevo. toda so dodali pripombo. da morejo se- nadalje voditi svoja podjetja "odprtih delavnic" in da delavec napreduje po svoji (sposobnosti in ne glede na .to. kaki delavski organizaciji pripada...	,
Celi načrt avtomobilskih industrijalcev se vrti okoli Ilenrva Forda. Ford je bil vedno skrajno neodvisen. Nikdar ni stopil v National Automobile Chamber of Commerce in vedno je imel "odprto delavnico". Ford mora sedaj podpisati vladni industrijski načrt, ali pa ga odkloniti, ker v svojih tovarnah ne mara imeti linijskih delavcev. Zaradi velike obsežnosti tovarn se b<^ Ford moral pogajati z najmanj sto delavskimi unijami. ako podpise vladni načrt in s tem privoli, da so njegovi delavci organizirani v linijah.
Toda v 'vsakem oziru je Fordov delavski standard za delavce mnogo bolj ugoden kot pa zahteva XiRA. Ford je v resnici izumitelj plačevanja visokih m^zd, da morejo njegovi delavci tem -več kupovati. Leta 1014 je- Ford presenetil svet, ko je pričel plačevati najnižjega delavca jx> na dan. medtem ko so /Irugje imeli delavci le $1.50 do $2 na dan.
Od tedaj naprej je Ford vedno imel najvišje paJče, da so mogli njegovi delavci kupovati njegove avtomobile in izdelke drugih ir*d ustrijalcev.
V oktobru lf>20. ko se je pričela depresija, je predsednik Hoover prosil velelmtustrijalce, da naj ne znižajo plač svojim delavcem. Ko je prišel Ford s konference s predsednikom, je na stopnicah Bele hiše izjavil, da bo svojim delavcem primaknil pri plači $1 na dan.
Ako Ford sedaj podpiše avtomobilski delovni rta črt, tedaj ve, da bodo njegove tovarne unioni-zirane m temu se ne bo smel pro-tiviti.
Ako Ford ne podpiše, kaj se bo zgodilo? Vse je odvisno od predsednika iRoosevelta. Postava dovoljuje predsedniku, da sme izvajati pritisk na industrijalec, ki ne podpišejo NRA načrta, toda postava rtč pravi, da "mora". Ako pa hoče predsednik prisiliti Forda, da podpiše, tedaj bo to zelo zamotano in obsežno delo.
GANDHI SE POSTI
Poona, Indija, 18. avgusta. — Po dvsfclnevnejn postu je pričel Mahatana Gandhl (kazati znaike slabosti, četudi je njegov glas še vedno močan. |\>roeilai z Y«roda kaznilnice,
LAKOTA
NA RUSKEM
Več miijonov ljudi bo pomrlo če ne pride pomoč. — Tudi v Ukrajini je lakota. — SovjetI tajijo.
Dunaj, Avstrija, 20. avgusta. — Dunajski nadškof kardinal In-nitzer je izdal past irski list. v katerem poživlja vernike, da prispevajo kar največ mogoče za pomoč lačnih liusov, katerih število seže v milijone.
—	V uri, katere globoka resnost >mora zbuditi čut odgovornosti v eelt»ni človeštvu. — pravi kardinal. — čutimo potrebo, tla se obrnemo na javno mnenje celega sveta za pomoč. Lakota v Rusiji ogroža enako ljudi vseh ver in plemen.
—	Dognano je. da se ta kata-trofa vzdržuje celo sedaj ob novi žetvi. V štirih nrseeih bo dosegla nov višek. In zopet bo izgubljenih več milijonov življenj.
»
—	Sani o, če pogledamo na ta položaj, se mora po eedem svetu zbuditi odgovornost za številno umiranje v Rusiji. Nosili bi krivdo tega dejstva v času, ko so celi kraji sveta skoro preobloženi s preobilim žitom in živežem, v Rusiji pa ljudstvo strada.
—	Lakoto spremljajo taka kruta dejanja kot mor jen je otrok in ljifdožrstvo. V imenu večnih postav čloTečanstva in .usmiljenja podpisani dvigne svoj glas in poživlja vse one organizacije in središča na svetu, ki delujejo v smislu človečanstva in pravice, da nekaj store, preti no je prepozno, in izdaje jo splošni načrt za pomoč na podlagi, ki je nad narodnostjo in nad vero. za pomoč onim, ki jim preti lakota v Rusiji.
Ta poziv je poslali kardinal Tn-nitzer upravi Rdčega križa in vsem onim državam, ki skušajo stopiti z Rusijo v gospodarske zveze, da frem bolj spoznajo veliko potezo pomoči prizadetim krajem v Rusiji. Kardinal vabi na Dunaj zaistopnilke raznih in verskih družb, da za to pomoč sestavijo odbor.
Kardinal končuje svoj poziv z besedami: — Dvignite se vsi za skupno bratsko d-elo, predno je prepozno. To je božja volja!
Kardinal pravi, da je objavil ta poziv z ozirom na dejstvo, da je v zadnjih mesecih že na tisoče Rusov pomrlo za lakoto.
Moskva, Rusija, 20. avgusta. — Nek uradnik zunanjega koraisa-rijata je odločno zanikal trditev kardinala Innitzerja, da je že za lakoto pomrlo več milijonov Rusov ter je rekel: — V sovjetski 'Rusiji ni kanibariiama in naj pri--pomnim : tudi ne kardinalov^
Dalje pravi, da je kardinalovo poročilo o umorih otrok izmišljeno. Vendar je splošno znano, da je po -nekaterih krajih Rusije veliko pomanjkanje žita. kar je posledica lanske slabe letine. Toda letolnja obila žetev bo ta položaj izboljšala.
JAPONSKA NE RAZBURJA AMERIKE
Japonski mornariški manevri ne delajo velikih skrbi. — Udeležena je cela bojna mornarica.
Washington, D. C., 20. avgusta. Neobičajno velik obseg japonskih mornariških manevrov med Havajskimi in Filipinskimi otoki, ki se bodo te dni pričeli v pričujoč-nosti cesarja Hrrohito. sicer zanimajo ameriški generalni štab, toda ga ne razburjajo.
Ameri-kiJi vojaških krogov tudi ne razburja zatrjevanje kitajskih rodoljubov, da imajo veliki japonski manevri namen pokazati. ako more mornarica gospodariti otokom na Daljnem Iztoku in Pacifiku.
Dejstvo je, da .so letošnji japonski manevri največji, toda najbr-že zato. ker ima .Japonska sedaj največje bojno brodovje. In kot do sedaj, so pri manemrih udeležene vse bojne ladje
Iz zemljevidov, kat: re je izdelal japonski generalni štab za manevre. je razvidno, da ima Japonska tri pasove svojega mornariškega vpliva. Prvi pas seže- okoli pravih japonskih otokov. Drugi pas seže od Kamčatke do Fornio-ze. tretji pa se zavije proti vzhodu blizu Singapur, daleč v Pacifik. vključuje Havajske otoke in se zope.t obrne do Kamčatke. V tem pasu so vključeni Filipinski otoki. Guam in druge posesti Združenih držav.
Po tem načrtu *ta angleška in ameriška mornarica na Isti strani. Pšice na zemljevodu kažejo, da japonske ladje plujejo proti jugu v smeri proti Filipinom in Guamu. in pri obeh skupinah o-tokov se vrše bitke. Bitka med japonsko in angleško mornarico se vr$i blizu Manile. Anglija po-šalja indijske vojake v Hongkong. Združene države pa zbirajo vojaštvo na Ha vaju.
ZA PREKLIC 18. AMENDMENTA JE TREBA ŠE ŠTIRINAJST DRŽAV
WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Volilci države Missouri so s v razmerju 3:1 izrekli za preklic osemnajstega amendmenta. Missouri je že dvaindvajseta država, in še štirinajst jih je treba, pa bo prohibicija odpravljena. To se bo skoro gotovo zgodilo po preteku 78 dni.
Kakor rečeno, je potrebnih >♦• štirinajst držav za ml pravo IS. ' amendmenta. toda v »priltodujih enajstih tednih jih bo glasovalo sedemnajst, j .Zaenkrat .se vse zanima za državo Texas, kjer bodo volitve v soboto. Prihodnji torek bo prišla na vrsto država Washington.
St. Louis, Mo., 21). avgusta. — Volitev za oil pravo ali obdržanje prohibicije. se je udeležilo šeststo tiso«" volilcev. Za odpravo osemnajstega amendmenta .so glasovali v razmerju 3:1.
P. A. Tate, ki nač.djuje Anti-saIonski ligi v Missouri je rekel.
. . N
da je sprva nameraval vložiti pri-ziv na državno sodišče, pa se- je v zadnjem hipu premislil.
Washington, D. C., 20. avgusta. V tukajšnjih ntokraških krogih prevladuje mnenje, da ne bo niti ena država glasovala za ohranje-I nje osemnajstega amendmenta.
NAZIJCI SE OPRAVIČUJEJO
Poveljnik nemških nazij-cev bo izrazil obžalovanje ameriškemu poslaniku. — Fašist, ki je u-daril dr. Mulvihilla, bo kaznovan.
Ko bo japonska mornarica zasedla Filiipine in Guam, tedaj bo japonska mornarica v dveh ška-dronih ; en del mornarice bo prihajal iz Manile mimo otokov, katere je -Liga narodov izročila japonskemu pokroviteljstvu, drugi del pa naravnost iz Japonske in se bosta združila zaptylno od Ha-vaja, kateri kraj je zaznamovan s pripombo: — Kraj j&ponsko-ameriške pomorske bitke.
Že pred leti so Kitajci izdali natančen popis, kako se hoče Japonska polastiti Iztoka, in sveta. Ta popis se im nuje Tanakovi spomini po umrlem japonskem ministrskem predsednikup baronu Tanaka. ki je hotel te "spomine predložiti cesarju. Sedanji manevri se bodo v glavnem vršili po teh Tanakovih spominih.
kjer je Gandhi obsojen na eno leto zapora, pravijo, da je Gandhi pričel varčevati s Bvojimi močmi s tem, da večinoma ostaja v postelji in pri njem je samo njegov tajnik.
POLICIJSKI NAČELNIK USMRČEN
Carbondale, 111., 20. avgusta. — Ponoči je bil ustreljen policijski načelnik Sizemore. Policija, je takoj začela zasledovati 29-letnega zamorca Joe Brensona, -ker je dobila natančne podatke, da ga je on umoril. Ko so se mu policisti približali, je zaeel streljati nanje, slednjič je pa v boju podlegel.
Berlin, Nemčija, 20. avgusta. Prihodnje dni se bo poveljnik na-! zijskih čet opravičil pri ameriškem /poslaniku AVilliamu E. I)od-l du vsled napada nekoga nazijca j na dr. Daniela Mulvihilla, kot je objavil urad tajne politične policije.
Napadalec, ki je bil takoj aretiran, ko se je pri nemških oblastih pritožil generalni konzul Geo. i S. Messersmith. je bil ž * izročen ^nazijskim oblastim. I Dr. Mulvihilla je v torek zve-I čer udaril od zadaj po glavi nek nazijec, ker ni dvignil roke v pozdrav nazijcem, ki si korakali po ulici ITnter den Linden. Xazijee je stopil iz vrste in je udaril dr.
Mulvihilla.
Naslednjega dne je dr. Mulvi-hill vložil pritožbo pri ameriškem generalnem konzulatu, nakar j»> konzul Messersmith takoj vložit <^dločen protest pri pruskem pravosodnem ministrstvu, ki je oblju-bilo takojšnjo (preiskave.
Ameriški konzul je bil obveščen, da pride napadalec pred sodišče in da se bo prihodnje dni pri poslaniku Doddu načelnik na-zijcev Alfred Enst opravičil.
Ernst je obenem tudi objavil povelje, da bo v bodoče vsako sliono dejanje strogo kaznovano in bo vsaik kršilec tega povelja izključen iz narodne socijalistične stranke.
Ker je bilo zadnje čase »lično napadenih mnogo tujcev in po-največ Amerikancev, bo prusko paffosodno ministrstvo izdalo od* redbo, ki bo prostila tujce, da bi dajali Hitlerjev (pozdrav nazijski
D0LLFUSS IN __MUSSOLINI
Avstrijski kancler se je pripeljal z aeroplanom v Rim. — Hoče dobiti pomoč proti nazijcem.
Rim, Italija, 20. avgusta. — Avstrijski kancler dr. Doll fuss je nepričakovano prišel z aeroplanom v Rimini, da se sestane z Mussolini jem. ki se nahaja ne počitnicah v kopališču v Kiscione blizu Rimini.
Izmed vseh vprašanj, ki so zelo va>ži>a in katera bo* t a skušala rešiti. je najvažnejše delovanje- na-zijcev in njihova propaganda za zed injenje Avstrije z Nemčijo. Mussolinijevo mnenje v tej zadevi je natančno določeno in znano. Ni tlvoma. da bo vsled razgovora med I>oIlf tiskom in italijanskim diktatorjem Dollfussova odločnost. da zatre nazijce znotraj in zunaj Avstrije. Še bolj utrjena. Hrezdvomno bo. tudi Mussolini nudil svojo pomoč, da bo pregovoril nemško vlado, da preneha s svojim na.zij.skim delovanjem, saj kar se tiče Av.strije. kakor je že storil tudi v preteklosti.
Dol It' ussov obisk pa je tudi v zvezi z M iis-solinijevini na »"rtom, ki ima za svoj cilj pogodbo osrednje Evrope, na podlagi gospodarskega sodelovanja med Malo an-tanto, Avstrijo in Ogrsko ter vključno Italijo. Ta pogodba, ki bo vključevala tudi politične določbi*. ki bodo zelo velike važnosti. je bil tudi poglavitni predmet razgovora med Mussolinijcm in ogrskim ministrskim predsednikom Goeroboesom.
Ta pogajanja, ako bodo uspešna. bodo obsežne važnosti, ker bodo <mnogo prispevaila za odstranjen je medsebojnega tekmovanja. sumničenja in 'nasprotstva med državami osrednje Evrope.
Dunaj, Avstrija, 20. avgusta. Predno je dr. Dollfus v soboto odpotoval v Italijo, je rekel časnikarskim "poročevalcem, da je bil ta sestanek že dolgo dogovorjen. V petek a večer je od Musfiolinija prejel naznanilo, da je sedaj za dolgo časa najugodnejši čas za sestanek.
MLAD IZSILJEVALEC
Lansing, m., 20. avgusta. — Sedemnajstletni fas-merski delavec Leonard Sparks je priznal, da je pUal trgovcu s premogom. F.redu Lorenzu jpismo. v katerem mu je pretil, da bo bombardiral njegov <dom. če mu ne plača šest-sto dolarjev. Aretirali so ga, ko je prišel po denar.
zastavi, ali pa kadar je igrana na-zij^ka himna.
Ta poadrav je obvezen za Nemce, toda tujci so ga oproščeni. Zaradi teka je priilo že do mnogih izgredov.'
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Vetja za vse leto . . .	16.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za žnornnistvo celo leto	$7.00

- • • • '





ir
HEW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 1938
THI LARGEST SLOVENE DAILY H U. I. X.
t
Glas Naroda
tt
i
PabllatMA bj


corporation and addi •I IbBkatttti,
of above officer!: Nir TH% City« N. 1.
r STAROSTNE POKOJNINE
r ; M
h
"O L AS NARODA** <Y0im *i tka
D«|r Except Sondaja and Hrtlrtaja
lato vetja an
pol lfitA |n teti t Ictft
96.00 98.00 (LOO
hm Ne« York ma *at* Mto......#7.00
Ea po| leta .............................JS4D
Za lnoaemaVro m <*fo leto ...V** Vr.OO Sa pol leta.................... $3.50
Subscription Yearly 96.00
Atfr
t on
"Gina Naroda" tatoaia »eaAl dan Ivvseail nedelj ln prunlkov.
been podpiaa ln e»ebnpat| ee ne prioNhrfejo. l*eamr, * blaacrroM naijatl po Money Order. Pri apremembl kraja naroCnlkor, pruelio, da ee mam tudi prejftnje blrallHu naznani, da ni t reje najdemo naslovnik*.
-6LA6 NARODA", 219 W. 18th Street, New lath. N- k.
NOTRANJA SUKA KUBE
Znani polemik Carlton Beai je izdal te dni knjigo z naslovom 44The Crime of Cuba". Knjiga je izšla skoro v istwn času, ki se je završil na Kubi državni prevrat. To je nenavaden slučaj.
Snov za knjigo je moral pisatelj dolgo zbirati in vse temeljito preštudirati, da je slednjič podal javnosti delo, ki je v vseh ozidih skrajno zanimivo. Ob čitanju pride človek nehote do zaključka, da si niso samo na Kubi, pač pa na vsem zapadno-indijskem otočju naravnost nevzdržne razmere. "Mi" smo leta 1898 osvobodili Kubo izpod 44španskega jarma". 44Mi" tega nismo storili iz čiste človekoljubnosti, pač je pa dal povod tej osvoboditvi v prvi vrsti yelekapital.
Beal pravi: — Ako bo Machado šel, ni s tem rečeno, <la bo šel zavedno. <Ne ne bodo na Kubi izvedene potrebne gospodarske reforme, je drugi Machado neizogiben.
i* Na Kubi živi narod, mešaiieev, in tak narod je bolj nagnjen k politični korupciji nego so belopolta plemena. Povod za toliko proslavljaiio osvoboditev Kube so dali nasadi sladkornega trsa. Štiri petine sladkorne industrije na Kubi so v rokah ameriških državljanov. Istotako je t drugo največjo industrijo otoka — s pridelovanjem tobaka. Ker so Amerikanei glavni delničarji vseh javnih obratov, je umevno, da domačinom ne ostane dosti. Devet desetin vsega rodovitnega ozemlja pripada Amerikancem, ki pašami ne vodijo podjetij, ampak imajo tam svoje poslovodje. Z dobičkom se odplačuje zuuan.fi dolg Kube«
Umevno je, da ameriški kapitalisti tudi odločujejo, kdo naj zavzema vodilno mesto na Kubi. Maeliado jim je bil ponižni hlapec. Njegov princip ?e bil: — Ameriškim kapitalistom je treba odrajtati določeni delež, četudi Kubanci gladu poginejo.
Narod je bil brez inoči v&pričo takozvanega Platto-jrega amendmenta, ki vsak hip omogoča ameriški vladi, da se z orožjem vmeša v notranje zadeve republiki. ' • Toda potrpežljivost je prvreia do viška. Narod se je luprl in strmoglavil Macliada. Ni treba omenjati, da ni fclo brez prehvanja krvi.
J> Le Rooseveltu se je zahvaliti, da ameriška vlada ni z orožjem posegla vmes, kot je bil to slueaj v Nicaragvi in idrugih državah.
J6* Kuba ima sedaj prosto pot. Vprašanje je, če je tudi zmožna reformirati svojo vlado.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESUIV0 P0
DNEVNEM KURZU
▼ HIGOSUfVUO
Din 200 ................_.......9 4.35
Din 300 ............................9 6-35
Din 400 .......................9 8.40
Dki 600 ............................9 10.40
Din 1000 ...........................4 20.75
Din 5000 ............................91*1.—
.i.J........ 915.60
V ITALIJO
lir 100 .....
Lir 200 ....:
Ur 300 ............................—
Lir 400 ............................ $30.50
Ur 500 ............................ 938.10
Ur 1000 ............................ 975 —
i
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Je bolje pogoje.
* WIAC1LA ▼ AMMUSSUB DtftJiBJlfl 2*9 lsplattlo 95.00 morate poslati— | 6H ** » 9104XT " * ...-..,.,9KBM t* i* $16.00 '» " > •
M M $»M '» »__-9SU—	*
•t •» #40.00 >* »• ______441 Ji
^ 9*9.00 " •»	'
»bi t eNew WsMe T doiei)8L MtaJemo po CaMa u*ter m pfiatofttao
SI.OVENIC PUBLISHING COMp-XWY. '	"Gl«s	d•
Letos je osem dodatnih držav Unije vzakonilo starostne pokojnine. Te države so Arizona, Ar-^kaosafc. Indiana, Maine, Nebraska. North Dakota. Oregon in Washington. Ž njimi vred imamo sedaj 25 držav, ki uvedle sistem starostnih pokojnin. To je razveseljiv .napretlek, ako pomislimo, da pred 1. 1923 nobena država ni imela takega zakona in da leta 1930 le deset držav je bilo uvedlo kako obliko upokojni-ne za gmotno odvisne postarne ljudi. To pomenja stalen napredek socijalne zakonodaje te vrste, ki smatra državno pomoč ljudem. ki po življenju težkega dela so brez sredstev, kot «tvar soci-jalne pravice in ne miloščine.
Zakoni glede starostnih pokojnin so -posebne važnosti za tuje« rodee, iz enostavnega razloga, ker število postarnih tujerodoev je. razmeroma višje kot med tukaj rojenimi Amerikam-i. Večina no-vodošlih priseljencev je bila vedno v odrasli dobi. Ravno njim in njihovim otrokom se ima dežela zahvaliti za oni mladostni čnt. ki je dosedaj preveval ameriško življenje. Sedaj pa priseljevanje je dejanski končalo in tujerodei čini dalje bolj prehajajo v starejše skupine prebivalstva. z a primarno ilustracijo naj omenimo državo California, kjer fi.4 odstotkov celokupnega prebivalsva je bilo 1. 1930 v starosti čez 65 let. Tuje-rodci v isti skupini pa so tvorili 13,4 ddstotkov tujerodnega pre-bivahstva. V državi Wisconsin so starci čez 65 let tvorili 6.6 odstotkov vsega prebivalstva, ali v skupini tnjerodeev sami so ti starci tvorili kar 23 !) odsto. In tako skoraj v vseh državah je število starih tujerodeev razmeroma večje kot med tukaj rojenimi Amerikanei. Z malimi izjemami tujerodei .so siromaki, ko prihajajo v to deželo. Zlasti poprej pretežno število 7ijih je .bilo v vrsti neizur-jenih delavcev. kjjer zaslužek je pičel. Ta dejstva, tudi brez ozira na gospodarsko krizo in nezaposlenost. pokazujejo. da tujerodei tvorijo znaten del onih. ki potrebujejo starostne pokojnine.
Mnogi so ugovarjati proti starostnim pokojninam, češ da zasi-gurana oskrba v starosti odvrača ljudi od prištednje za stare dni. Drugod ao pravili, da obvine že znajo, kako skrbeti za siromašne stare ljudi. Izkušnja in Študije pa kpodbijajo te ugovore. Te študije so pokazale, da ginotna odvisnost v starih letih ni toliko posledica pomanjkanja varčnosti, marveč mnogih drugih okolščin. ki so značilne za- naš industrijalni sistem. Istočasno pa je napredek v javnem zdravstvu povečal -povprečno dolgost, življenja v Ameriki in zato imamo razmeroma vev starih ljudi. kot smo jih imeli pred tridesetimi, dvajsetimi in ee-lo desetimi leti. To velja zr vso deželo, velja pa zlasti glede tujerodeev. Razun ako prestane sedanje omejevanje priseljevanja, bo-imo našli tujerodee v čim dalje bolj starih skupinah ameriškega prebivalstva.
•Kar se tiče občinske oskrbo, treba pa • povdarjati. da zastarele metode oskrbovanja siromašnih pt'.rcev so bile poniževalne in r°-zadostne. Starostne pokojnine ne

Jf9W. JOBKt J*
1L
silijo starca da postane varovanec kaJce mbožniee, marveč mu dajejo priliko, da si pridrži svoj ponos in da živi nadalje med svojci in prijatelji.
Države, ki imajo starostne po. kojnine, so : Arizona, Arkansas, California, Colorado. Delaware, Idaho. Indiana, Kentucky, Maire, Maryland, Massachusetts. Minnesota, -Montana. Nebraska. New Hampshire, Neva"da, 'New Jersey, New York. North Dakota. Oregon. Utah, Washington, West Virginia. Wisconsin in Wyoming.
Pokojninski zakoni teh držav so različni, kar se tiče predpisane dobe bivanja v dotični državi. zneska pokojnine in starosti za pokojnino. V Arizoni se na pr. zahteva, da mora prosilec stanovati v državi vsaj 35 let. Dvajsetletno bivanje se zahteva v državah Massachusetts in North Dakota. deset let bivanja v državah Idaho. Kentucky, Nevada. New York. Oregon in Went Virginia, pet let v državah Arkansas in Delaware Ln petnajst let v trinajst oriei drugih držav, ki imajo starostno pokojnino.
V večini držav je ustanovljeno, da je maksimalna penzija po en dolar na dan. dasi nekatere države sploh ne omejujejo zneska. V držaivi Indiana pa m&ksimailna penzija znaša le $15 na mesec.
Tudi starost za vpokojitev je različna. V 13 državah, vštevši New Jersey. New York. Wisconsin. Colorado. Massachusetts in Minnesota, .treba biti vsaj 70 let star. V 12 državah, vštevši Idaho, Maryland, Nebraska. Oregon in Washington, pa zadostuj« fT" let starosti.
Kar se tiče zahteve ameriškega državljanstva, le dve državi, namreč Arkansas in Delaware, dovoljujeta starostno pokojnino tudi inozemeein. ako so živ?Ji v državi vsaj pet let. V vseh drugih 22 državah pa je a-meriško državljanstvo neobhodno potrebno.
Opažati je gibanje, da se starost za pokojnino zniža povsod na 05 let. Nekateri tudi poudarjajo, da je pravif-no vključiti tudi ino-zemce v starostne pokojnine, ako so živel je dalje časa v Združenih državah. Poudarja se. dh so oni tudi »davkoplačevalci.
PL IS.
.Hm^Hiiiiin^iiuiiiintiitiifl^iiiiiiiil
I CENA
DR. KERNOVEGa BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-sloveasko Berilo
(ENGLISH 8LOYINB KUOK)
$2.— NcnUta f a fvt
KNJIGARNI 'GLAS NAROKA'
IH Wert Mtb fttre«C Rm T ar k Cltv
;illlllll!ll^l!!!l!lll!!l!li!^(\»!llll!l!!!llllll^
! „ .
•v . ^	f\ '"
H HAMERAVAII nUREMTi
r L-
VESELICE,
? i

L. *
ZABAVE
- - ~ > . ■»
O GL A Š U J T E
T f-
t .< * ^
■H"
"GLAS NARODA"

j L	--ll'l ■ III /■iwilliw , • j |l L hil
CEHE H OGLASE S0 ZKBME "
---
Center, Pa.
Novic nimam posebnih poročati iz te naselbine. Delo'se Te4 počasi izboljšuje. Po premogovnikih je bil štrajk, pa so se sedaj na pritisk iz Washingtona vrnili nazaj na deJo tako kot drutsrod. Dobro je. da so 4edaj premogarji na straži proti izkoriščevalcem. Ti gospodje so se jako slabo izkazali napram delavcem v pretečenih dveh letih. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, da so kaj takega zmožni. Z ljudmi so delali kot z nemo živino. Delati so morali ljudje čisto zastonj. Premoga so producirali precejšnjo količino. Gotovo so napravili tudi precej velik profit, zatoraj pre-mogarji moramo biti previdni, da nas te hijene ne dobijo zopet popolnoma v svoje kremplje.
Nadalje tudi naznanjam, da bo tukajšnje društvo sv. Barbare, št. 33 J. S. K. J. prirodilo dne 26. avgusta svojo letno veselico v pro<slavo 35-letnice obstanka J. S. K. J. Veseliea se bo vršila v Slovenski Dvorani na Center. Pričetek bo zgodaj zvečer. Ples se prične ob 8. uri. Imeli bomo dobro godbo. Vstopnina bo malenkostna. Za druge dobrote bo tudi vse preskrbljeno. Na razpolago bo tudi sladoled (iee cream).
SLOVENSKA GOSTILN>£
iNi dOlgO tega, ko mi je pisal iz osamljenega kraja rojak, ki ga je prevzelo hrepenenje po New Yor-ku. — l>ahko je Vam v New Yor-kn. Zavidam vas. Živite v največjem mestu na svetu, kjer se zbirajo vse narodnosti, kjer «.e steka svetovni kapital in kjer *e nudijo človeku rib vsakem koraku nove zanimivosti. Imate knjižnice in muzeje, parke in čuda moderne t-ehnike. imate vse. kar vam srce poželi. f'e bi bil še enkrat. mlad. bi se nikjer drugje ne naselil kakor v New Yorku.
— Vsak po svoje — bi rekel moj duhoviti prijatelj Tcrboveev Tone.
Res imamo v Xew Yorku marsikaj. česar nimajo po drugih krajih in po drugih mestih, toda
Iz Slovenije.
Iz tujine je prišel domov umret.
Mnoge zagorske rudarje, ki so Zatoraj uljudno vabimo vse ro- se še pred začetkom kriz«- prese-
jake iz bližine in o kod ice, da nas blagovolite obiskati na vespliei dne avgusta zvečer na Center. Veselica je namenjena v korist društveni blagajni.
Frank Shifrar.
Naši v Ameriki
rojake prosimo, naj nam nakratko n a dopisnici SPOROČE SLOVENSKE NOVIce iz naselbine. •
Efe
m
lili v tujino, tudi tam preganja zla usoda. Med rudarji, ki so .se leta lf)24 izselili v Francijo in dobili d^lo v velikem rudniku Combelle, je bil tudi Ivan .Jerman iz Pod kraja. Pri težkem delu je zbolel in je bil pred kratkim odpuščen. ker po preteku bolniškega roka ni bil sposoben za dplo. Jermanu, ki je -bil star komaj 32 let, so rojaki zbrqli to-1 liko denarja, da se je- lahko vrnil
Slovenci, ki prebivamo "v Yorku, smo se vseh teh zanimivosti. ki jih vidimo vaaik dani ta-ko naveličali, da sploh ne poraj-tamo nanje. Velemesta smo do grla siti. Po domačnosti hrepeni naše srce.
Ne bom oporekal: — Veličastna iu umetniško dovršena je new-vorška Metropolitan Opera. Toda mojemu okusu dosti bolj pri-ja in mi dosti bolj razveseil spce naše domače p^tje.
Ttalijanska opera, v Metropolitan. najslavnejši solisti, moj-sferski orkester... Eakrat ali dvakrat že gre človek poslušat, dočim bi naše "Blejčane". "Do-niovinašr" in "Slovane" poslušal sleherni dan in hi se jih nikdar ne naveličal.
Neko«' je prišel v naš urad star priseljenec, ki se je odpravljal v domovino.
—	Cital sem —je dejal. — da imate v'New Yorku oštarijo. v kateri je prostora za štiri taužent ljudi.
—	Ja — siuo rekel i in smo mu šli pokazal hotel Commodore, pa ni bil ničkaj navdušen zanj.
V New Yorku imamo vsega v obilici, edinole denarja nam manjka. (No. v tem pogledu smo z rojaki po drugih naselbinah precej enakopravni). In še eu<» stvari nam je manjkalo: pristne 'loina-če. slovenske gostiln-.
—	To vendar ni mogoče — boste rekli — newyorški Slovenci da nimate slovenske gostilne.'
Priznam, da je nismo imeli, do-ker nam nista ustrecrha rojaka Frank Obreza iu Frank Križ ter pred par tedni povabila v "Olasu Naroda" newvorške Slovence, naj pridejo pogledat na 11(5. cesto, št. 16H med Tretjo in Lexington Ave., kaj pomeni sredi devet milijonskega mesta pristna slovenska d oma čn ost.
Ker sem precej nezaupljiv, sem
Jok. Križman slovenski odvetnik v Clevelandu. je 17. avgusta ob 1.30 zjutraj dobil telr/onieen ki ic iz !:>. preciktne polieij&ke postaje, da so na Lake Shore bou-levardu našli trnek njegovega bratranca Matt Križmana, znanega mesarja. Truck je treščil ob neko drevo in v njem se je nahajal nezavesten moški. .Jas. Križman je hitel na pozorišče. misleč, da je ranjenec unorda njegov bratranec, ki se je ponesrečil, ko pa pride tja. vidi. da je neki čisto tuj človek. Trnek je bil oČividno u-kraden iz dvorišča Matt Križmana na 61. cesti. Policija: je tatu odpeljala v Emergency Clinic bolnico.
— V sredo popoldne je po dolgi in mučni bolezni preminil rojak Jdiseph Ah lin. p. d. Duša. star 48 let. Zapušča žalujoča soprogo, in pet otrok, enega brata ter sestro, kot. tudi veliko sorodnikov. Pokojni jo bil rojen v vasi Peč. fara Polica pri Grosupljem na Dolenjskem, kjer zapušča mače-hn, štiri polsestre in enega pol-
ne »"i in se je še pred smrtjo hvaležno spominjal tovarišev, ki so mu omogočili vrnitev v domovino.
Duhovniška vest.
Pisatelj Frane Ksaver Meško, duhovni svetnik in župnik v Se-lah pri Slovenjgradeu, je imenovan za dekanijskega upravitelja staro trške dekani je.
Grd zločin v gozdu.
Ivo sta delavka R. in neka 10. letna deklica nabirali * borovnice v gozdu nad gostilno "Livada" na Starešin jrradu pri Olju. se jima je približal neznan mlad moški. Jel je nagovarjati delavko, ki ga je ignorirala. Nenadoma jo je zgrabil, pričel daviti, vrgel na tla in storil silo. Dekliva je v
brata. V Ameriki se je nahajal strahu zbežala, kmalu pa jo je
27 let.
— V San Francisco. Ca!., je bil Frank Fabijan >ml. zadnje dni obtožen, da j p usmrti] svojo mesec dni staro hčerko. Fabijan priznava krivdo in je pripravljen na posledice. toda njegov odvetnik je izposloval odgoditev zaslišrinja z motivacijo, da obtožene^'najbrž ni pri zdravi, pameti. Fabijan, ki je star 21 let, je dejal, da je zadavil. otroka iz razloga, .ker se je rodil s spačenim obrazom.
ustavil neki dri*gi moški. Zjrrabil je preplašeno deklic?o. jo vlekel k nekem drevesu, privezal s pasom in jo skušal istotako zlorabiti. Deklica pa se je k sref-i rešila vezi in pobegnila.
O zadevi je bila takoj obveščena policija. Ivo so prispeli stražniki. sta bila zločinca že izginila. Pred treimi tedni je v bližini neki moški zagrešil enak zločin nad neko mlado kuharico. Policija je nasilnikoma na sledi.
Obsojen gostilničar, ker je dajal šolarjem alkohol.
Pred sodnikom-pojedincem je bil neki gostilničar iz moravake okolice obsojen na denarno kazen 1000 Din, toda pogojno ta 2 leti, ker je 31. marca letaš dajaj 13-letnmi šofarjem več- šile pelin-kovca in enemu še zraven 2 šilci hniševca, tako da so se na javnem trgu opijanili* Zakrivil je prestopek po § 268 k. z., ker je ko* gostilničar postregel ' naioXeftnike pod 16. leti z močnimi alkoholnimi pijačami. Gostilničar se je izgovarjal,, da ni vedel, da so šolarji.
Beg i* zapora.
Iz zaporov sreskega sodišča v Gornjem gradu je pobegni! 32. letni Tomaž Lraznik, po poklica brusač. Živi v družbi ciganov ter hodo ž njimi po deželi iz kraja v kraj. V zaporu je bil zaradi raznih tatvin, zdaj ee je najbrž spet pridružil kaki ciganski
domovino. Ko je pred kratkim	odpravljal. V soboto sem
izstopil na tukajšnji železniški.sp P" vendarle oi1pravi> postaji, je bil od bolezni in dol- «toSe«tnajsta cesta je ena naj-
gega potovanja tako izčrpan, d« 5,rS,h- kl seka^ NVw York ni mogel peš domov v Podkraj k	P"1^ trgovine, kn-
svojemu of-etu upokojenemu ru-:	reklame vsepovsod, godba,
dar ju. Vsi so že tedaj opazili, da radio- Pl™"«- kinematografi, — se je prej tako krepak mladenič 'vrvenje kakor na Broadway«.
popolnoma izčrpal pri težkem de-,Sr^' vse*a hr,,sr*a-	in
lu iu da je prišel domov umreti. \ r°Pota ^ Pa v pnz-mlju kožček i. avgiurta je zatisnil svoje trud-!	domovine.
Ko vstopiš, se ti zdi. da si nekje v starem kraju. Izza bare te poadraivi Mr. Svet. Mr. Križ ali Mr. Ohreea ti j»a v po?«ehiii sobici odkaže prostor rekoč: — Zdaj pa. fako kakor doma. Predno se pije. je treba nekaj jesti, da >e človek podpre. Na prazen želodce ni nobena pijača dobra.
Prine«?eta ti vsakovrstnih dobrot. -da bi ti zadostovale, če bi imel vel hlod j i želodec. Podpore je pa res potreba, kajti pivo iz
l/ton pivovarne je nenavadno pitno in močno.
—	Zaenkrat je^ še vse bolj po-malem — se je ' opravičeval Mr. Križ — toda ko bo naš Roosevelt brcnil prohibicijo kamor spada, bomo imeli ttidi najboljšo vinsko in žgano kapljo, da bo pri nas r«? tako kakor -v starem kraju.
—	In kakorhitro ho pritisnilo malo holj mrzlo vreme — mu je sekundiral Mr. Obreza, ki je po
of-etu podedoval umetnost, kako je treba delati pristne kranjske klobase — bodo slftherni dan nu razpolago jetruice. krvevice, pršut in vse druge dobrote, brez katerih si slovenska dnša ne more predstavljati nebes na tem svetu.
Mogoče mi bo ta ali oni ugovarjal. da je na..116., cesto predaleč. Iz Down t own a si tam z Lexington Ave. Subwavem ali pa z nadulieno žete*»ieo. ki teče po Tretji Ave., v dvajsetih minutah. Nihče se ne bo kesa), če se bo odpravil tja. posebno v soboto ali nedeljo zvčer. ko k slovenski iti-mutigi še Andrejeva harmonika v veliki meri pripomore. * • .
Lastnikoma gre predvsem za to, da našim ljudem čim najbolje post režeta. •
Tistega, ki hi ne bil zadoro-I jen. čaka huda. ^obenem pa tudi prijetna kazen: v dušku mora izpiti ogromen stenoer piva. ki s<* blešči na bari. Menda-drži posoda več kot pol galone. Kot so mi povedali, se dozdaj ni £e nihče podvrgel tej strašni kazni. JLer pa ni še vseh dni konec, bom pjej-a lislej mogoče jaz tako groza o kaznovan.
Kazen z -veseljem sprejemam, in slovensko gostilno n* 116. cesti med Lexington Ave. in iTretjo Ave., vsem rojakom najtopieje priporočam.
*
Dopisih
__' V i Ji
Peter Zgaga
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1934
i
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
Jl. i
I in knjige Vam bodo
i f,.'.1 >
I poslane narayrio»t na
) . dom. -
i *
I NaroiUo sprejema:
t "C3-AS NARODA**
t 216 W. lathStMfit
I New York, N. Y.
.	-u »<?•*,
DRUŠTVA

NEW
fOBX, MOWDAY, AWI7 5U, 1*33
.ill . ..J...,, ..'-UIJU1
THX LAKOX8T
DAILY » H. OL «
JttTff 8CHAUMAXX:
PTIČKA BREZPERESNA
Ed«n mnogih stricev. ki. jih .Mujca nikoli nv prepozna, je na oblaku, in ko vsi z njim sede, vzame. tinii Mojco k sebi, je čvrst« dvigne na okrogli vrh kolen in vpraša :
"Si velika. Mojea?" Mojca prikima. Od včeraj nosi Hiega Kalaelinih laimkih predpasnikov. je torej velika, prav velika. "Si tudi nTKlr« ?" Mojca prikima, ne tako prav gotovo. vendar polna upanja in zaupanja. "Torej ugiblji." In stric. Jiijeronim privleče iz telovnikove-ga žepa čudovit srebrnjak. velik &vetal srebrnjak z obrazom na eni htrani. drži ga med palcem in ka-7ali-em in dela. da se v njem pobi isku je sonH*. ki sije *koci po-»krobljen« zaatore >iare matere, veliko zlato sonce \ mal«*m srvtirneai m pri tem poje s prijetnim frlasottu
"Letel je ptiček l^rezpi-res.
li rez peres.
Sedel na vejo brez ;>**res,
Brez peres.
Prišla hrez n*t £*»spa zai<s.
Požrla ptička brez pere*.
Brez peres."
Začudena »trmi .Mojca v pojo«V-ga &trica, «e«1i kakor pribita na njegovem kolenu, ln dasi se ji ptiček Brezperes hudo smili, ji brezu«ta g«ihpa ni kar nič všeč in končno \praša. zaskrbljeno na staro mater gledaje: "Sinejo |i govpe žreti.'"
Vsi v smeh. Stare«' se ne zmeni za to in izprašuje dalje: "Torej, Mojca V'
Toda Mojca ne spravi uieesar \cč ir. sehe. Vendar ni šr modra.
Hijeronim postavi malo deklico z grma<le svojih kolen zopet na tla. 1'ost^no dolgo traja, da je preproga spet pod Mojcinimi Čevlji. Žal ustno odcaplja mimo Rafaele, ki s popacanim Rolarskim prstom nenadno sune v zrak in ravpije:
"Sončna toplota in	sončna
toplota in snet*!''
Mojca .se ozre skozi hišna vrata na ulico, kjer ropočejo mlinski vozovi. Tu je pae sonce, a nikjer ni ►neg«, saj je |>oletje.
Rafaela pride za Mojco, na dlani nosi stričev srebrnjak za uganko in šine z njim okrog ogla k peku.
ki prodaja kolačke s smetano. Kita leti za njo kakor zmajev rep. — "Sončna toplota in sneg," vpije uazaj ter izgine. In Mojca ostane na razbeljenem »topnjišču sama, majhna in neumna na tem čudnem o vetu, kljub sestrinemu predpasniku od lanskega leta.
Majhna in neumna, misli tudi tuara mati. ko vidi naslednjega dne Mojco na dvorišču plesati. Mojca ue ve. da jo tam od kurnika. opazuje stara mati, ko pleše, kakor jo uče trtnih listov sence na sivih skaJah, in lasje ji silijo v razgret radozna-li obrazek. ker sence trtnih listov niso potrpežljive učiteljice.
i4 Mojca!"
Mojca se prestraši.
"Ximaš prav nikakega dela?"
Mojca misli jia svojo sobico za polžke tam na tiniži pod divjo rati« rbaro. misli na bolno gosenico, ki jo mora obiskati na gredici, kjer rast o zajčki: "(Josenic8. si ozdravela.'" Toliko hi imela dela, rada bi prav vneto prikimala, toda pod strogim pogledom stare matere •.-tre.-** 7. glavo: "Ne. ne."
"Torej lahko vališ. Mojea." Mojca zbegana pogladi lane za u-Icha in stara mati vzame iz žepa i-cežnobelo jajce in ga zameta v svoj se belejSi robec.
"Stopi bliže. Mojca."
Prav ko stara mati misli: otrok ima toplejše src«' od mene, stark«1, iimrzne Moje i no srce od groze — je mari kokoška, da bi sedaj valila.' Stričeva piska 11 rez peresna Že ji visi robec stare matere kri<r vratu in trdina jajca se težko po-gr<*zne med oblekeo in prsi, tam obvis;.
In Mnjcin tresoči se glsus. že za-*.olzen:
"Razbilo se bo, stara mati."
"Ne bo se razbilo. Trinajst jajc pod kokljo PUino in samo dvanajst piak izleženih. Clovaška potrpežljivo^ ozdravi živalsko nepotrpežlji-vost, sedi semkaj na sonce.'
Mojca sedi na kamenih klan«"'i-ne in tre peče kot listič.
"In če ho)klju^alo, pri«leš k meni." Iz pralnice doni petfje poljskih dekel, ki danes perejo na pristavi. Preveč petja splavi dobro milo v lijak. Stara mati odhiti, da lo prepreči.
i Sonce sije na Mojco in jajce se j tiho ogreje na njenem srcu, ki se je pomirilo od strahu iu samo vprašuje: kaj se bo zgodilo? Ničesar se ne bo zgodilo, ko pride poldne, ko otroci nadmlinarja iz šole tekoč prelete dvorišče. Že so tu in vprašujejo: "Si bolna. Mojca.'" Mojca čuti jajee.Mie upa si niti glave j>remakniti lahko bi se razbilo. Zato re«V vljudno kot nikoli: "Kisero bolna. Metka...."
"Torej pojdi se igrat."
Stara mati ni ničesar prepovedala, toda jajce trdo prepoveduje.
"Sami se igrajte!"
Otroci se smejijo: "Kozel trka Mojca, mi bomo njega trkali."
Primejo se za roke. narede kolo in pri tem po jo. Mojci na najljubša igra — in ona sedi in strmi na tlak. Sani"» če se ji otrnei približa-jo, jih jwvgleda z očmi. kakor bi metala kamenje: ne pridite n«i
preblizu.
"Mil. Mojca, hu!" vsi se jnipte-jo okrog piske ltrezperesn«' in jo
vlečejo za lase in obleko.
Tedaj se izvije Mojci *tni*eii p!as. prav kakor mački, ki leti na inačicah, prav kakor divjemu labodu >v <rn<.-zdu. Mojca piha. Mojca pidia. obraz ji je spaeen in spreme-rjen in grozeč kot nikoli, gotovo ji jc sonce ožgalo glavo. Prestrašeni odbeže t-variši.
Sence trtnih listov ne plešejo več, zlezle so v trto, tudi senca golobice. ki /.oblic pred Mojcinimi nogami, je zlezla, kolikor je mogla globoko modrosivi ptici pod pr-.si. Od stolpa udari, udari še enkrat in k tema še devet udarcev, kmalu bo poldne, ko najmanjše sence izginejo in sonce samo vlada.
Mojca sedi, najprej vleče nitko iz predpasnika, ko pa to ne gre \eč, ne <1a bi prišla robcu stare matere preblizu, sedi s sklenjenima rokama, zadnja drobcena senca velikega j>oldneva. ki napol naju je dvorišče.
'' Mojca ' *
To je glas Viktorije in njenega konja Absalom«.... in že gre Absa-!omov dobri in topli gobec z mehkim jezikom mimo Mojcinega des-
(NadaUevanje na 4. strani.)
Knjigarna "Glas Naroda"
- SLOVENfC PUBLISHING^ COMPANY
216 Wett , 18th Street. New York POVESTI in ROMANI a"™* ---------------
G«»sp|dsiica nets _________
Outline w atari UabljaaJ
Grik* My-Ul«giJa ___________
GRUNT, roman .............
Gusarji
Radii Mural (Tolstoj)
IIM papeža. »m. ___________
HaU**er sal ---------
Mvlka^_______________________________4$
Bail fast, BU«e dais, veseloigra
Helena (Kmetova) -------,---------------.if
Rudo Bresdno (11. n.) ^^....^Jl
llwawii, Groteske la Batlrs ,
vessao ------..........-----------JBt
broOraao__________________Ji
fefcraariapUl dr. H Pilau______M
U tajasoU poinds _________**
Is siidiiwus Fdk tsdo ooa. _1J9 lataMd M dr, |ns Mswtawrr:
2 «»exM------------1J*
Ignaifca, brt^MtaiJo ...................
Igralos ................
aspdfs—------------:____....j*
Jaaha Hi Metka (ca otroke)_______H
Jornsi Zapacsrai. Idad plaspvl......dd
JatH (Mrmgy -trde ooa_________,75
k raft. ------^---------dO
iiWitl spisi:
Wiy^'4 ^14
r (AkW^e) J. at^pk--*
( JOoioToe;	---—dl
^Isfco .f^ po tas «kkl ^
t - K	^t"*1"* '	^
f ftanjl i..,. . ii—
Jd Krvna osveta ____
■AM ( Kaietid puat (fteuos) ...»................
.H »Kuhinja pri kralj tri goojl aoilci .Ji
Kaj oe Jc Markam sanjale ________JU
Katskl -------------------------------------d«
Krliev pot patra KupIJenika .........7i
Kaj pe Jo i smisli I dr. Oko______________Ab
-f*l_ievoUkoTl zbrani spisi .._....___________M
...Mi1' «»• P«mbI; ode ln elegije; Sonet je: Reasaaee. balade Ip legende; Tolssai (Lev«tik _____1«
v. Slika Levstika In njegove
itike In polemike ________________7l
iljansks slike. Hl^nl lsstnlk, igoro. KupeiJskl atražnlk, radii I k. Jezični doktor. Gootll-Csr, Klepetulje, Nstsksrea,
likovnik. Ud--------------------M
na ieno (roamn) % ..............,...■, Ji
I for ________..._______________________1.—
arinp ivtev ______________________M
b ilTlJeoJe ______________________________JS
I I>oed .................................g«.
onar kres denarja..................78
orni, krUanskl deiek Is Lika-aona -----------------------------------n
lih zanikerreiov lastni ilva- •
toplo _______r._______________78
tarjev Janes ..........................Jd
ollno	......................44
I Klktak_________________^7»
«yp ^..............^..j.______________j§
aidMsH dvan Alkrackt) ______..29
Škm procflk JEt»lrks povesti sa ovenqfca mladino —---------------SS
' in Ž ftsŽ^si Ik------—''"""""*' ^
a vaa, tL dsi,Tp!voett "IZZ.Im
Iz Jugoslavije.
Huda avtomobilska nesreča prof. dr. Kratica.
6. avgiLsta popoldne «e je na eui izmed glavnih ee.st v Sivm.ski Mitrovici ponesrečil v.seu^ilKki profesor in znani beograjski kirurg dr. Milivoj Kostie. V Srvni-ski Mitrovici sta se dr. Ku>ticu. ki je .s svojim avtomobilom potoval na Bled. pridružili še sopro-sra beograjskega zdravnika dr. Gik lea in njena sestra študentka Pica Pot rov ice va. Wnadoma se je profesorjev avto zaletel v brzojavni drog. Potnike je vrprfo iz avtomobila, ves sprednji tlel avtomobila pa se je razbil. Professor dr. Kosiie je bil izredno težko ranjen. a tudi njegovi sopotovalki sta dobili hujše poškodbe. Profesorja so nemudrto prepeljali v banovinsko bolnico. Stanje pone-*r«venca je izredno r«»sno. Dobil ie hude poškodbe v prsnem košu iu želodcu ter bljuva kri.
Katastrofalen požar v Capragu.
V	veliki lesni industriji Draeh v CapragA je izbruhnil ogpnj. katerega je prva opazila poštariea. k«» j«* šla v .svoj urad. Ogenj je ua.stsil v TKI nt dol<ri leseni zgrad-
( hi. ki služi za ntrojamo. Poley gasilcev iz Sifikfl so prihiteli ua po-m(»č tudi delavci in vojaki. Velika strojarna jc bil« visa v plamenih. ua .strehah na ji- p«>ka) «*tčrnil med močnimi detonacijami. Z velikim trudom so vojaki in gasilci lokalizirali ogenj, tlila je ve-i liku licvjinioist tudi za v.so širšo ^okolico. K sreei pa j«- v»»t»*r pihal proti reki. Kupi in se zaradi tega niso vnele na nasprotnem delu pttsiopja natovorjene velike zaloge suhega lesa Na pogorišču je bilo nad 1000 ljudi, ga.silo pa je z vojaki vred z največjo požrtvo-volnastjo 500 do fiOO oseb. Velika škoda še ni oeenjena,
Iz ljubezni v smrt.
V	Dubrovniku se je v kratkem času odigrala že druga pretresljiva ljubezenska trapedija. Ivo Primorac. 2^>-letni ijiehanik. je u-
bil svojo -letno izvoljenko Kristino Lukieevo. ki je služila kot sobarica pri neki obitelji. potem pa tikii .sebi vzel življenje. Povod tega bega iz življenja je bil odpor mladenirevih staršev proti zakonwki zvezi z deklo. Tragedija se je odigrala v Ivanovem stanovanju in so sosedje slišali iz sobe najprej prepevanje r.okih o-tožnih pesmi, potem pa so zaporedoma počili trije smrtonosni streli.
Utekel iz ječe in se obesil.
Iz naporov okrožnega sodišča je pred nekaj dnevi -pobegnil neki Kisto Pribilovie. ki so ga par ckli iskali \*sepo\"sod brez uspeha. 'Naposled pa so javili neki kmetje, da so v malem gozdičku na bregu nad samimi sodnijski-mi zapori našli obešenega nekega neznanca. V samomorilcu je komisija je takoj spoznala begunca Pribiloviča. ki se je obesil takoj, ko je serčno utekel rz prenapolnjenih in zaradi tega slabo nadzorovanih zaporov.
sloven mladino
Poziv!
Izdajanje liste Jd w mil i velikimi stroški. Mao go jih je, ki so radi bih razmer tako prisade ti, da bo naa naprosili, da jih počakamo^ sato naj pa oni, fcafrig mogoče, poraTnajo na-roMpo točno.
Iz njegovega pogleda je zrla nežna in i>o-štena <lui5a, clobro t^rce.
LT/bogi fant je sepal.
Pozneje bomo zvedeli, odkod je izvirala ta hiba, ki je bila kriva, da je bil fant še bolj boječ in preplašen.
In vendar je skrival Peter pod to slabotno in nežno zunanjostjo veliko mo«" in pogum.
r%n je stopil zjutraj z brusom na lirbtu iz lijše, S4* ni ustrašil nobenega truda. iiol>e-liega dela in bil je presrečen, če je mogei zvečer, ko se je vrnil, dati svoj dnevni zaslužek materi.
Kaj mu je torej mogla očitati i
Da ni bil domišljav pajac, kakor »Jakob?
Da je bil slaboten in šepast
Ne, saj je raje dejal, nego beračil, kar bi mu bilo neslo več.
—	Krusač. .. kakšen poklic pa je to. — je pomislila videč ga. kako se ji bliža od nasprotne strani uliee. t— Bled, suh! Dobri bog ga je pošteno pohabil, ln namestu da bi imel kaj dobička od svoje pohabijenosti, namestil da bi napravil iz tega dobička 110*110 obrt. je tako neumen, da dela... kliči d<> linpavosti, hodi od hiše do liiše 111 išče dela, ko bi lahko iztegnil samo roko, pa bi zaslužil trikrat toliko... Pol>eri se, mrl ki lena!
—	Mrlia lena! — je ponovil Peter, ki se je bil na tihem približal in je slišal zadnje besede. — Tega vendar ne morete trditi <» meni. saj delam, kolikor morem; <><1 šestih zjutraj hodim neprestano po mestu, živim pa ob samem kruhu in vodi.
—	Sram te hodi! — je rentačila starka.
—	Da, vedno ista vaša pesem. Moja obrt vam ni po volji, toda čeprav je brusačev kri/, težak, bi raje skočil v Seino. kakor pa zamenjal ga za to, kar bi mi radi naprtili vi. Nikar mi tega ne zamerite, mati; vsak človek ima nekaj samozavesti in ponosa.
—	Ponosa! SS to krošnjo na hrbtu, ki 11« vredna počenega groša!
—	Nehajte, mati, prizanesite mi z večnimi očitki, ki me bole. Ko sem bil še otrok in ste me vodili s seboj po ulicah, sem izgovarjal kar tja v en dan besede beračenja, ki ste mi jih bili vtepli v glavo, vi ste pa pobirali miloščino. Pozneje ste mi dejali: Glej, dovolj si že star. pojdi beračit na svojo roko, jaz pojdem pa na svojo in tako bomo i-meli dvojni dobiček. — Bil sem takrat prvič sam; taval sem brez eilja,kamor so me nesle noge. pa sem se ustavil na temle trgu, kamor sva hodila vsak dan. Pokleknil sem in X)oskusil. .. prosjačiti, toda besede, ki sem jih razumel, mi niso hotele več z ust.. .
—	Osel!
—	I11 ko bi bil moral iztegniti roko, kakor ste jo iztegovali vi. sem začutil v sebi nepremagljiv odpor in divjo jezo.
—	BI ago rodni gospod, — je dejala Fi<o_ eharka zaničljivo.
—	Vidite, tale kretnja... Pretreslo me je do dna duše. Ko sem takole držal odprto dlan in mi je mimoidoči dal milodar, mi je bilo kot da mi je položil na dlan nekaj strašno težkega. Nehote sem umaknil roko. In ne da bi vedel, zakaj, sem zaihtel in solze so mi zalile oči.
—	Zato pa nisi nosil nič manj denarja svoji materi!
—	Bal sem se, da bom tepen. če bi ga ne prinesel dovolj.
—	Tako je treba vzgajati otroke.
Peter se je vzravnal, kolikor mu je dopuščala postava. I11 ves razburjen je Odgovoril:
—	Toda zdaj sem mož in enkrat za vselej vam povem, da bi raje umrl, nego da bi se preživljal z beračenjem. Ne, mati, beračdti bi ne mogel, to presega moje moči.
—	Da, ker nimaš area. Raje pustiš svojo mater v bedi, kaj ne ?
—	V bedi!... Kje neki, ko vam pa bera^ eenje tako dobro nese... a poguma vam itak ne manjka...
—	Saj ne preživljam samo sebe...
—	Da, za Jakoba skrbite... ki ni niti slaboten, niti pohabljen, pa vendar skrbite zanj, da mu ni treba delati.
—	Ko je pa tako lep, moj Jakob! On ni. ma kurjega srca, kakor ti! In ničesar se ne bojil ^	• < '
—	Ničesar... razen dela.
—- Kar pojdi vprašat h krzuarju na ono stran-ulice. Tam ni delavca, ki bi znal delati tako kakor Jakob... kadar ae loti dela.
—	Da, en dan ali dva v tednu.. . sicer pa dela tamle.
I11 Peter je pokazal s prostom na krčmo na vogalu.
—	To je njegova stvar. Y meša vaj se" v to, koliko se tiče tebe, več pa ne. — je zago-drnjala mati.
—	To se gotovo tiče tudi mene. — je u-govarjal brusač, — in vas v enaki meri, ker mu morava vsako soboto nositi svoj zaslužek, da ga zapije s svojimi pajdaši, s potepuhi iti capini.
Fi-ochardka se ni mogla več premagovati. Stisnila je pesti 111 jih pomolila Petin pod x nos.
—	Drži jezik za zobmi! Ali hočeš, da ti povem, da si preneumen za vlogo poštenjaka. ki bi jo rad igral... A jaz v dno duše sovražim te vražje poštenjake.
Ta čas se je približala gruča meščanov.
Beračica je brž obrnila svojemu sinu hrbet.
In s svetohlmskim obrazom jc začela ponavljali svoje večno tarnanje:
—	Dobri, usmiljeni ljudje, usmilite se nesrečne starke, ki mora preživljati dva ne-dolžna otročička... Njuna uiati jc umrla, blaga duša. pa mi ju je zapustila. . da bi jll preživljala... t'smilite se nas. /a božjo voljo vas prosim!
Star gospod s»« je ustavil in stisnil bera-či«-i nekaj drobiža v rok«».
In mimoidoča mati je poslala k bcračici dražestno hčerkico z milodaroiii.
Froehardka se je prekrižala in za mrmrala z zamolklim glasom:
—	Bog vam stokrat povrni.
Brusač ni hotel gledati, kako njegova mati berači, ker se mu je njeno početje gnusi-lo.
■ 1'bogi fant je zadržal vzdih, ki je izdajal !njegovo malodušnost. Potrt, utrujen je postavil svoje breme na klop. skomignil je z rameni in uprl pogled v mater.
\ idee, kako sili v mimoidoče, je čutil, da mu je kri zalila obraz in spominjajo«* se njenih besed, je vzdilmil:
—	Morda ima pa prav! Jaz sem res list varjen samo za pošteno delo. Toda razumeli me niso. I11 tako me povsod odrivajo, nikjer me ne marajo. Kaj naj torej s počnem na svetu.
Sklonil je glavo 11a prsa in dve debeli solzi sta mu zdrknili po licih.
Tako je obstal zatopljen v težke misli.'
Bil je eden tistih trenutkov, ko se ga je polaščala malodušnost in mu šepetala, naj skoči z mostu v vodo. da bo konee njegovega sramote polneua življenja.
Toda v takih trenutkih si je vedno pregnal iz glave samomorilne misli, ker se mil je zdelo, da nima pravice odločati o svojem življenju, dokler nebo ne določi njegovega konca.
Odkod je či*pal nesrečnež te misli, te moralne in verske temelječ
Seveda jih ni sesal z mlekom iz prs ostudnega in brezsrčnega bitja, ki mu ga je bila določila lisoda za mater.
Pod njegovo grdo zunanjost jo je bila skrita nežna duša.
(Dalje prihodnjič)
I
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste na sli knjigo, Id ves bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"

£RATKA DČjEVNA ZGODBA
Agitator (KerMlk) br«*. _____________M
AmtrrJ Haf«_________________________M
H "■>«[>	---------------1»
UHCf^Otl Maar ------------------------19
"tii Mali junak .....................JŠt
tta&ItiM 4ar«rJ ______________________
Mja p« na BM.---------------J*
pmt aa Patrol fprf	... M
Uirtwfc LMMi bro*._____T»
iomihimm--------m
lf«allližK!li......................^J
Caramlea ., ............______^.-18
milwlt aa tntt__
Bptaal M»U&Mfcft________J*
takta Elita--------m
Mor<4a "	JE
2TotaS F %
4aM % mnŠMm ------------ ^
fa tgrt^j. mtoftt IMi
^■bwrf ka( .......—................
^ ' ^^^^''
fBSS^mA -—■ \
DVE SIROTI
t	-	j_ i	x
Spisal A. D. BNHERY
ODA"
1CEW YOBg, MONDAY, AUGUST 21, 1935
• THE LARGEST SLOVENS DAILY ftn i. M. JL
^PiREGINA
Roman ii : življenja:
MUSSOLINI JE LJUBOSUMEN NA MARŠALA BALBA
ZA "OllS NARODA" PRIREDIL I. H.
I M
—	To t>i morwm misliti in na to bom pripravljen. Cel kup pisem inpjega strica imam na razpolago in v njih mi je mnogo poročal o Tran.svaalu, kar se že deloma pozabil. Ta pismia prinesem s seboj in vann -bom prebral vse odtfavke. ki ko za vas zanimivi.
—	To je zelo lepo. Kdaj naj te pričakujemo?
—	Ako dobim pri gospej Jtcgini malo čaja, pridem takoj.
—	Dobro! f'aj dobiš, kolikor ga hočeš; moja žena ti bo z veseljem postregla.
—	Veseli me, ker iz tvojega glasu sklepanj, da vsem novim dogodkom gledal bol zaupno nasproti.
—	Zahvaditi ae moram tebi in moji pogumni ženi. V resnici je bila zelo junaška.
—	O go»pej Regini nisem drugačega pričakoval. Torej v pol ure sein pri vas. <Xa svidenje!
—	Xa svidenje. Henrik!
Točno priiK» dr. Krand v priprottto stanovanje svojega prijatelja. Že marsikatero prijetno uro je preživel pri Kroneku in njegovi ženi. Pred svojo zaroko je bil mnogokrat pri njih. Sedaj za to' mTr|Jetni
PTIČKA BREZPE-RESNA
Nadaljevanje s 3. stnnL)
V Italiji je že od nekdaj znano, tranjepolitične d »godke na fašisti-.I,efra raraena- 't'° ne; ° n >' vzemi da si je general Balbo, ki ga nje- čnein jugu. Mussolini se je, kakor I,nM'- teta Vtiktorija! gov i tilii nasprotniki iz fašističnih \xe kaže, znova vznemiril zaradi!* ^ lktorija s svojim kon-eni si na vrst ne imenujejo drugače, kakor vedno večjega ugleda, ki ga pri fa- lH»vratku rada okrajša pot. dom m ki-ščeuega žida. pridobil s svojimi »Uličnih masah uživa general Kal-.**2 ,rM'Mi In0st starega očeta. Njen poleti, zlasti pa predlanskim po- >». po mišljenju krogov iz okolice 1 ™ož ]u> že se<M v j^nici iir cle-jetoni v Južno Ameriko, veliko po-^italijanskega poslaništva je g »to-pnlarn')st med fašistično mladino. Vo, da Mussolini Halba za n;egov ki je vse bolj dovzetna za rekorde polet preko Oceana, ki ga je baš toil; parade, nego za stvarnejše «po-4 vršil. — in ki ga v »n-talem tu ne sontiosti drugih svojih fašističuih precenjujejo, ker je trajal maloiD' voditeljev. Zaradi tejra jra smatra- mesec dni — ne namerava nagra-jo že nekaj l«t za enega izmed hi-{,liti z ničemer drugim kot z novim erarhov. ki je že samemu Musso-1 naslovom letalskega maršala. Bal-
WM1II
iuiju na potu. Nasprotstvo med |lo j)a jP želel postati vrhovni po-
»v«ljnik celotne italijanske narodne
"O moja Viktorija, ne misliš ni-k tli na to m«*ni na ljubo.'"
Razgreta je od divje ježe. biti mora umerjenejša. preden pride domov.
Oprezno div.i Ahsaloma od Mojce iu vpraša iz sončne višine: "Kaj delaš. Mojca.'" Mojea ne mara ničesar reči. sramuje se tako zel i in ne ve. zakaj :
njima je toliko večje, ker se
Mussolini baš spričo njegove \ h t- i obrambe, t. j. vojske, mornarice
polarnosti ne more od križat i tako, 1 letalstva. Poleg tega pa Ji oče jimpol dvigne roke pred prša. koda i-;,Ivor se S takozvano "zamenja Mussolini potoniti generala Balba b» 1o vst* razjasnilo, a lepa Vik-vo straž'" otresel raznih Farinae-! ,;aza i na politični lestvi na ta nd-!t"ri;» ne razume, kaj naj hi to.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 west 18th street new YORK, N. X.
plSite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-TC vanje
iHii«iimiiiiiiiiiniiiimmiTfn»"»"»'»iinwiiiniiii»miiiii
eijev. Tliratijev in drugih fašistič- 'čin. da l,o ponovno imenoval Hran-
ili imel več toliko časa. Ke je brl šele pred nekaj tedni zaročen. je posvetil ve« svoj prosti čas svoji nevesti in bil je samo slučaj, da je bil raVno noeoj pro.st.
Ko -v>.i sede pri «"-a.iu. se razeovarjajo o Valterjevi zadevi.
—	Torej si se odločil, da jrreš v Transvaal. Valter?
—	Da. Henrik, moja žena mi ni delala niti najmanjših težkoč. Samo za trenutek ;e bila slabotna — ko je miislila. da bom šel sam in da bom njo in 1'rško pustil tukaj.
Dr. Brand smeje prikima gospej Regini.
—	To si morem misliti, da je tukaj bila slaba. Toda. k« si ji povedal, da more iti s teboj, tedaj prav gotovo ni več trenila s trepalnicami.
—	Popolnoma tako je. Henrik; dobro poznaš Regino.
—	Sla-bo bi bilo. a«ko se po dolgrh letih ne bi poznali. Torej. *>edaj naj vaju izgubim? Sicer me veiseli. da ti morem pri tej službi pomagati, toda za mene je kaplja pelinovca. dragi mi Valter.
—	Nas ne boš tako pogrešal, ker se boš kmalu poročil.
—	In to je moja edina tolažba. In. kot rečeno, kakor stoje Rt vari, je za tebe edini izJiod. da greš iz dežele. O tvojem nenadnem odpu>tu so danes govorili po vseh uradih. Nekaj je vendar-le prišlo na dan. da si pograbil Sehotta za vrat. Ravnatelj Wend je izustil nekatere pripombe, iz katerih je bilo razvidno, da je Schott celo stvar druga«"e povedal. In tedaj sem opazil, da je zavladalo splošno zadovoljstvo, da si Sehotta polteno oklofutal; vsakdo mu to iz sroa privošči. Vsi so edini v tam, da te je pri vsaki priložnosti zapostavljal, celo dr. Srhute je odkrito priznal, da tvoji načrti prekašajo njegove. Sam se <• u d i nad svojo srečo. Xor<u"eno mi je bilo. da ti od v.seh izročim pozdrave, tudi od dr. Soliuteja. ki je rekel, da mu je v resniei žal. da si -moral toliko trpeti, ker je bil on me-s1o tebe povišan, čeludi ga to priznanji* veseli. Sam bil bil vesel. Valter. ko bi slišal, kako so se pogovarjali. Vsi so bili polni tvoje hvale; nikdo ne dvomi o tenn. da si bil naš najzmožnejši in najboljši inžinir. Torej morem svojemu stricu z mimo vestjo poročati, da mu nisem mogel poslati nobenega boljšepa moža. kot tebe. Priznal mu b«m tudi odkrito, da me v vsakem oziru nadkriljuješ.
Z žarečimi očmi posluša te besede gospa Regina. Valterju pa se pordeči eelo.
—	V svojem prijateljstvu do mene vse pretiravaš, Henrik.
—	Xe, ne; »».stanem pri dejstvih. Se noeoj boni pisal stricu in mu bom vse jasno razložil in povedal mu .b.<m sodbo tvojih tovarišev. Da te popolnoma pomirim, ga bom prosil, da ti takoj nakaže denar za potovanje in da brzojavno sporoči, da je s teboj zadovoljen. navzlic temu, da si poročen in pripelješ s seboj ženo in otroka. Vem. da bo zadovoljen, in na pot se moreš odpraviti z mirnim sreem. Nekaj tednov hoš tudi potreboval, da tukaj pred odpoto-vanjem še vse urediš in do tedaj bo že prišel stričev brzojavni odgovor.
—	Hvala ti, Henrik! lipam, da ti bom mogel svojo hvaležnost nekega dne z dejanjem pokazati.
—	V tem oziru mi bo moj stric dolžan mnogo več zahvale, kajti s tem. da si po mojem posredovanju sprejel to službo, sem mu napravil največjo uslugo. Prepričan sem, da bo šlo vse po sreči, da mi nikdar ne bo treba biti žal, da sem ti dal povod, da si šel v Transvaal.
Valter globoko vzdihne in se vzravna.
—	Pri gotovi plači nam pač ne uiore tam iti slabše kot tukaj, kejr najbrže ne bi mogel dobiti nobene službe. Priznati ti moram, da imam za seboj zelo nnučna leta, v katerim je morala z menoj trpeti tudi moja žena.	" '
Smeje gleda Hrand v obraz gospe Regine.
—	In vedno ste bili hrabri, gospa Regina — nikdar se niste pritoževali?
Regina se nasmeje,, kot se je znala smejati samo ona.
—	Ali me naj moj mož osraonoti, ko zna vse prenašati brez godrnjanja? • -	• ..	(
j- Ne — tega vi ne bi nikdar napravili. Kaj pa Uršika pravi k tej veliki izpreinembi ?
—	Ve tuuno o dolgem potovanju v širni svet in kako misli o tem boste takoj slišali od nje, — pravi gospa Regina smeje, in tiho odpre vrata v sosednjo sobo. Tam se otrok igra s svojimi igračami in Brand sliši, kako se ž njimi pogovarja :
—	Da se ne boš jokal, konjiček, ko bomo odpotovali in tudi ti ne, medvedek. Junaški morate biti in se dobro obnašati, da mi boats delali veaelje. Šli boste z menoj; papa ie to dovolil. Z mamo va* bom povezala v mehke blazine, kajti na parniku je včasih zelo viharno in zboleti ne smete, drugače frnam na potu z vami preveč dela. Kaj — novo obleko hošeš imeti za potovanje, medvedek? Na noben nači ne. oblekla te bom v najboljšo obleko in konec! Koliko skrbi imam z vami. ftuiili ae boate in jaz tudi, kajti z velikim par nikom ae nisem ie nikdar vozil«. Kaj mislite, kako velik je tak par-uik? Ka^o srneun^en — tako visok kot naša hiša. Le kar glej; sai imaš že tudi odprt gobček. Neumen si. Konjiček je bolj pameten. f* je tudi starejši kot ti.
Gospa Regina smeje zopet zapre vrata. Tudi oba gospoda s • amejeta nad Unškinim govorjenjem.
—	Tako že dela nekaj časa. Zelo se veseli potovanja in niti n • »lati, da bo za vedno zapustila domovino.
—	Vedno ne bomo rekli, za vedno, gospa Regina, samo za detet let.
(Dalje prihodnjič.)
_!_
mil politikov, ki so mu postajali ,ljja /.a ztitianjfgH ministra. ISran-
■ di. ki je setl ij italijanski \elepo-' slanih v Londonu, je Zliatl kot lie-,
generala i
V	zadnjem času so se v rimskih fašističnih krogih širile vse mogoče verzije o bližnjih spremembah
v	italijanski vladi. Balbo je med drugimi, kakor znano, kandidiral za Šefa glavnega generalnega štaba celotne italijanske narodne o-hrainbe. O tej polagoma razvi;ajoči se italijanski notranjepolitični let<-ntni krizi je objavil pariški "Journal des Nations" zanimive podrobnosti. Med drugim pravi ta list. ki ima dobre zveze z diplomatskimi krogi:
V	Londonu prevladuje splošno prepričanje, da se bo v kratkem
vi	nil v Italijo italijanski bivši zn-nan:i minister Orandi ter da b> zopet prevzel vodstvo italijanske politike. Londonski krogi se zelo zaniiuajo za poslednje važne no-
pomirljivi nasprotnik Balha. o katerem govore poučeni
vse
1 !>n *a ne
4'Ka.i delaš tu na soncu. Moj -
»-a rf
In mala iz globine: "Valim, tela Viktorija."
Vikt »rija *e nagne s konja. Vidi malo vzhoklino pod pikastim
"GLAS NARODA'
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne šil jamo.
po-
si. Kako so ji prišle te bes de. ki
italijanski pol it irn i krogi, da je po predpa.~iiiekom in tkaninasti vozel J jI'm sama i'.mika. zakaj jili «0-zadnjeni lansaiinskem sporazumu "a Mojcinem tilniku, štrleč kakor * '«•; tej zelo niajlini deklici, ki se-
dnje—
Grandiju sp.tdiu-sel ministrski stol. ldilji divj-ga zajca. Po*ma svojo te-
..... . ...	to. nasmehne se iu razigran > vpr.i-
,-ek general Ballto. tako t rdi-o \
Londonu na osnovi razgovora, ki
minister sam imel z angl»*-
ša malo: "Ali zelo bo.i. Mojca.'" "Ne. zelo. ali sine:cjo se iu i«rra-
di na kamenih klaiičine.' "Živo piš.*e.'" "Živo."
Potem je dobro." Mojea vzdi-
«a je
jo se sami in delajo tako " Mojca; h ne in >e previdno zopet naravni škini letalskim Miintstrani London- dvigne okrogli prstek žalostno k če- in Viktorija počasi xl ji'zdi. Ko 4I.1- I '"nr^i^K
23.	avgusta:
Ulyriipic, Cherbourg
24.	avgusta:
Cliainpiuiii v Havre Kuro|.u v Breiurn
25.	avgusta:
Ve«iidujii v Ikiulogn«
26.	avgusta:
Koma v Onoa
Uccriigaria v Cherbour« 29- avgusta:
I^evlutliun v Cl.erhourf
JO. avqusta:
I»e Craiutf v Ifavre
v C*li>*rlM>ur(
Ala ima I tail v Huvra l>«-ul». hlaiul v Hamburg
avqusta:
. Bremen v Bremen
L tept>mfcra.
C«.iiie Ul Savola v <j*iioa
vso vnemo zavzema Iu. na katerem stoje zuojue kaplje spe do vel k ira grma repinea ob
bra: rurice v Havre »tainiilani v H--uJ> gn#
j\i|u(Uinia New V ur k
utrga
,	....	8- septembra:
konja naj v is j 'm velikih | <>i>mpi«. v
listov iu ga nese nazaj k Mojci. Ta
Cl.erbourg V llatuburf
CherUuuri
uervjem. s. ... - ----------.
za politično sodelovanje s Hitler- kakor nest ti polovični biseri. "M:-[ogradi, nad katero stoji njena la<r-j	"eptembra jeni. posebno pa z Goerlngom. med tliš. da bo kljuvalo. teta Viktorija , ria hiša, hladni kak »r snežena koc-tem k i je bilo o Urandiju znano. Mali obrazek ob nagnjeni k »njevi ka z -.kui iz lepo rezanega lulu. da ni bil baš i'.venredno navdu- glavi gleda ves zaskrbljen.
šen pristaš nemškega socializma. | "Gotovo Ih» ki:uvah». Mojea! ............ .......^ -»"jn. »i« f septembra
zlasti pa ne nemške restavracijske "In ]>oteinj*« previdno položi na čelo in	»'<ns v Havre
".le p išče ti!.** (Viktorija odjezdi po časi. p .časi	v^Z^VZL^.
"Rumeno ali črno?"	svojo pot. počasi rtopi jedilnico, t Kun,.,"> v Br«m«a
"Kakor Bog hoče!" Viktorija,'še v rdeči jezdni jopici in s trtluiin
rii svojem konju jezdeč, se ustra- ! ♦ rnim ki »bukoni v roki. "NV bom
I. : —1:1- 1» — - 111	1
iti
hi poli>.
politike. V zvezo s temi nameravanimi spri menibami spravljajo v Londonu tudi nenadni (»randijev odluni v itali'ansko prestiilnico.
več jezdila. Peter, dokler prav tiho: "Opro ti mi."
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
'ILE DE FRANCE" preko Havre
"PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:
"VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENOARIA" pr. Clierbourga
A\ V.	ZA TJA
LJUBLJANA IX NAZAJ
5. SEPTEMBRA.
23.	SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA
24.	AVGUSTA 20. SEPTEMBRA
9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA IG. SEPTEMBRA
2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
G. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
$101.23 $182.00
$ 99.23 $ 91.73
$178.50 $171.50
$ 97.50 $109.50
$171.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA ..
27. SEPTEMBRA
"ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cberbourga
$ 91.73 $171.50
j/.i bič poleg klobuka n. » mizo. -Mojca pa. z repinčevo čelado š»
13. septembra:
Ij»r:iy. lie v flavra Mnnluittiin v Mavra It^ren^arla v Chrrbour-All.eit Itallin v Humburr
,1
j na laseh, st »ji naslonjena oh kolena stare matere. <rori v •esnohladni <h orani, in se smeje iu joka. ker malo hit'e na dlani'stare matere, rumeno in črno pisano, .se je pra /-kar vzravnalo na drobnih 11 »žicah j med prastarimi prsti. Odpira dro-hni kljunček. \rti bliskajoči se o-^čoci. zažene drohen. nežen krik.
".Moje piši**'." «rovori mala Mojca neneh'ima.
Iti na to stara žena stropo milostno: "Tvoja piška. Mojea. a se-daj jo nesi doli k Filini — trinajst
'jajc in vsa izležena."
Ko je repinec ž«» davno ovenel. trtno listje odpadlo, .sonce prav nizko stoji in vse sence \z stvari 'neovirano lezejo, d »hi Mojca pismo, 'prvo v s\ojeni življenju. Rudolf, mizar na pristavi. «ra preko svojih 'velikih roženih očal črkari M»jei. ki 11 < t skohelnikit od samega začudenja zvoni oslom k pogrebu.
"lioterca j »ostaneš, M »jca. krstna boterea Viktorijinemu sinčku. Kaj taketra. ne. kaj takejra. Moj-ca!"	^
lil navzlic vsem svarilom in pre-' po va rja n j u drži Mojca Viktoriji-, m«ra Fantiča v vrliki blazini pod vodo milosti. Otroci strica Petra ! počivajo ljubeče na njej iu na živem otročičku. sicer nihče ne ve. tiuli ona sama ne, kako ji je.
'5. septembra:
lli.llenlam v Huulugne Mu jesti« v Chrrbuuttf
16. septembra:
l!f\ \ Genua Hn mt-n v Kremen
18. septembra:
Itelluiii ir v I lumburi
iO. septembra: Clianifilaiii v Havre
21. septembra:
A.iultunia v Cherbours
23. septembra:
S« 1 u rti ia v Trst
lie ile France v Huvra
V.-einl;.ni v LSoulofftitt
26.	septembra:
Enr«»|.a v Hrt-men Stalc/idam v Boulu^na
27.	septembra:
WashliiKioa v Mavre Ma m elaniti v Chrrl ourf
r>eii|s«lilari'1 v Mambur«
29. septembra:
Paris v Mavre Olynipu v Cherbourg 50. septembra: C«-ni«f tli Savola v Cenua
'BREMEN" preko Cherbourga
9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA
31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA
$104.84 $185.50
KROKODIL V PRADOBI
Profesor Ernest Stromer je ]ire-daval v Uavarski akademiji o re. zultatih svojih raziskovanj v Kjrip-|u. Xaletel je tam na ostanke svojevrstnih krokodilov, ki so tem po-'membnejši. ker so zasledili slične drobce doslej samo v legali iz kredne dobe v Evropi.
Zgodovina teh plazileev z<ihte-j va j »ovseni novo klasifikacijo. O-Klanki. na podlagi katerih sklepa
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
>. SEPTEMBRA
~ X' pf"libra — li. Oktobra
PARIS
D. Srptrmhra — Septembra
LAFAYETTE
/.?. Septembra — 7. Oktobra
JM.ZK E CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne lista vprašajte naše pooblai£«ne agenta
General Travel Service, Inc.
Mr. Leo Zakrajsek.	I
1359 Second Ave . New York City. N. Y.
FRENCH LINE
imeli krokodili v pradobi do 2 m dolfre jrlave in čeljust, ki je bila le redko posejana z zobmi. Poleg tega je zasledil Stromer na glavi krokodilov te dobe poseben člen, nekakšno medčclju^tnico. Zobje krokodila so bili tedaj majhni, o-
stri in krivi, vretenca pa so imela v Stromer na originale, kažejo, da so hrbtenici iu repu čedne na?»ta\ke.
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to letof naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	New York, N. Y. 1
# DNI DO JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob parnikn v Bremerhavenn Jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.. Ali potujte z Ekspresnim Parnikom COLUMBUS ,
Z* podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agent* &H
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK
SHIPPING -NEWS