Vprašanje naše mejeŽe vcčkrat smo v »Učiteljskem tovarišu« razpravljali o veliki važnosti in pomembnosti ter o nujni potrebi sistematične pozornosti in podpore obmejnemu šolstvu in abmejnim krajem sploh. V današnjih časih, ko nam negotovost rahlja živce, ko nam splošni svetovni položaj, zaradi vojne psihoze, narekuje še posebno pažnjo naši meji, ki mora biti trdna, odporna in mezlomljiva, v teh časih stopa v osipredje ,še bol.i in mnogo izraziteje nego doslej, vprašanje naše mejc. In v teh razburkanih časih, ko ne more nobena nevtralna država z gotovostjo izjaviti, da se ji bo posrečilo ostati izven vojne vihrc, ko so vse naše misli in tudi skrbi posvečene prvcnstveno obrambi naše domovine in svobode, se kažejo kvarne posledice dejstva, da se je na odločujočih mestih polnih dvajset let vedno zapostavljajo vprašanje naše meje, in je ostal ta problem povsem nerešen. Šele v zadnjih dvch letih, od trenutka, ko so se začeli pojavljati prvi grozeči oblaki na obzorju Eyropc, je po zaslugi živahnejše privatne hiiciative skflb za obmejno šolstvo in obmejno prcbivalstvo nekoliko narastla. Da popravimo grehe preteklosti je treba vsaj sedaj — ko smo šele zaradi preteče nevarnosti spoznali važnost tega vprašanja, pri.jeti pridno za delo. Obmejno prebivalstvo je v ogromni večini, to velja pred vsem za severno mejo, gospodarsko povsem odvisno od tujega kapitala. Razumijivo je tedaj, da sc je temu ljudstvu vsiljevala tudi tuja miselnost, kar mu je v najboljšem primeru silno zmanjšalo narodno zavest in mu vzelo narodni ponos. Posledice tega so povsem jasrne. — Mlačnež ne bo nikoli dober borec za sovobodo — za domovino. Da je bilo razdiralno delo tujega kapitala toliko laže, bo razumel vsakdo, ki mu je znano, da so mnoga šolska poslopja ob meji v najslabšem stanju, a kljmb temu imajo nekatere šole silno obsežne šolske teritorije. Učenci s pomanjkljivo obleko in slabo obutvijo, če jo sploh imajo, morajo hoditi po več kilometrov do šole, da stopijo potem v vlaine in hladne prostore, v katerih kurjava prav nič ne zaleže. Ti kraji so se smatrali stalno bolj za kazenska mesta za vse uradništvo, pa tudi za učiteljstvo, čeprav to niso bili, in prav zaradi tega jc bilo opažati stalno pomanjkanje učmih moči na obmejnih šolah. Večkrat smo naglašali, sklepi našega odseka za obmejno šolstvo nam to potrjujejo, da je treba v prvi vrsti dvigniti obmejno šolstvo, da bomo potem lahko dvigali samozavest in narodni ponos med obmejnim prebivalstvom in utrjevali v njem odpornost do tuje miselnosti. Nujno potrebno bi bilo žrtvovati nekaj milijonov za moderna šolska poslopja, kajti čc kje, tedaj bi se brez dvoma prav tu ta žrtev najbolje obrestovala. Na tc šole bi moralo priti najboljše učiteljstvo, ki bi pa moralo imeti povsem urejen svoj gmotni položaj. Posebna obmejna doklada bi ga morala obvarovati vseh nepotrebnih skrbi za svoj dbstanek, kakor tudi za obstanek svoje družine, da bi moglo vso svojo pozornost, vse svoje sile in sposobnosti posvetiti edino encmu vprašanju — dviganju narodne zavesti, krepitvi odpora proti tuji miselnosti in vzgoji ljudstva k treznemu in kritičnemu presojanju *vseh tujih demagoških gesel, ki jim je namen odtujiti nam obmejno prebivalstvo in s tem oslabiti našo mejo. Prav tako važna kot je gmotna preskrba učiteljstva je tudi gospodarska okrepitev prebivalstva ob meji. Ni naš namen in tudi nismo upravičeni dajati nasvete, kako na.j se to izvede, pač pa hočemo samo naglasiti, da bo vsako prizadevanje za dviganje narodnega ponosa in zavcsti, vsaka vzgoja k ljubezni do naroda in države brezuspešno, dokler jc ondotno Ijudstvo v gospodarski odvisnosti od tujega kapitala. Delo učiteljstva bo rodilo gotove uspehe le tedaj, če se bo ljudstvo, ki živi v bedi in pomanjkanju, zavedalo, da je ves narod v ozadju enoten in odločen pomagati mu do popolne osamosvojitve, a dokler ne bo zadostnih sredstev za vse to, pa mu bo stal ob strani in mu z raznimi izdatnimi sredstvi lajšal bedo in gorje. Božična akcija, ki so jo v zadnjih dveh letih izvedle naše učiteljice, je morda prva stopnja pri izvrševanju tega programa. Učiteljstvo, ki sc mora samo boriti s stalnimi gmotnimi skrbmi in brigami, a ima tudi edino priliko opazovati, kako nepopi&ni bedi je prepuščeno naše obmcjno prebivalstvo, je s tem svojim delom v zadostni meTi dokumentiralo svojo pripravljenost požrtvovalno sodelovati pri reševanju tega velevažnega problema. Z uspešno izvedenim božičnim obdarovanjem več stotin otrok pa jc učiteljstvo tudi dokazalo, da je sposobno iniciativno posegati v tako važno delo. s tcm pa si je pridobilo pravico do vsestranske podpore in tudi priznanja za svoj trud. Ako smo naglasili tudi potrebo posebnih doklad za učiteljstvo, ki deluje ob meji, nismo tega smatrali kot pasebno nagrado za izvršeno delo, marveč le zato, da je to učiteljstvo rešeno morečih gmotndh skrbi. Le tako učiteljstvo se bo moglo povsem posvetiti temu vprašanju, obiskovalo bo ob počitnicah razne tečaje, da se čim bolj spopolni, da bo moglo v največji meri služiti ljudstvu, ga vsestransko dvigati in s tem utrjevati našo narodno in državno mejo.