IVftVnske novlre. Naročnikom! Vsi narofiniki ,,Slovenskega GoSpodara", ki še dolgujejo kaj narofinine ali pa še niso obnoviii naroSnine zanaprej, Imajo danes še zr dnjikrat na ovitku moder križ. S 1. aprilom se ]im list breznogo'no ustavi. Papež za Ruslne. Sv, O8e Je dolofiil, da se bo edon dan, ki Se pa ni dolofien, zhiralo po vseh katoliSkih oerkvah celopa sveta za Rusine ali Ukrajin0©, ki so valed svetovne vo^ske zelo hudo prizadeti. Novl vojnl kiu^at. P. Engelbert Klasinc, bivči fran6iškan v Mariboru, je imenovan za vojnega kurata na bojišSu in sicer pri Grnovojniškem pešpolku št. 26, vojna pošta šl. 220, Dubovaiški zasiužni križec 2. vrsie na belorde Cem traku z meči \e d«bil vojni fturat 87. pešpol ka Anton P^r uh. f Usmiljeni brat Karel Umek. Umrl je dne 23 maroa usmil^eni brat Karel Umek v St. Vidu ob Glini na Koroškem, Rajni je bil stric 8. g. Mihaela Umek, vojnega kurata v Mariboru. Rojen je bil v Pišecah pri Brežicah ob Savi. N. v m. p.! Umrla je dne 26. t. m. v Mariboni po dopolnjenem 77. letu gospa Celestina Vufinik, vdova po nekdanjem nadu8itelju pri Sv. Juriju ob južni žel., Fran8iSku Vu8nik. Blagi ženi časiten spomin. Naj v miru po8iva! Iz ufiiteljske službe. Na trirazrednici pri Sv. Jerneju pri Konjicah (3. plafiilni razred) je razpisunih dvoje mest za ufiiteljice. Prošnje do dne 5. aprila. Opetovano odJikovanje mladega slovenskega zdravnika. Vojaški asisten8ni zdravnik g. dr, Vilko Marin iz Maribora ie odbkovan že drugokrat, sedaj s 8astnim znakom II. razreda RdeSega križa z vojnim okraskom, pristojbine prosto; iSignum laudis je bilo lani njegovo prvo odlikovanje. Odllkovanja. Iz bojišfia se nam porofia: Vojaški zaslužni železni križec z vojnim okraskom so dobili od 26. domobranskega pešpolka: 8etovodja Ant. Loren8i8 In Jernej Krajnc, desetnik Konrad Doininkuš, Alojzij Kopše in Janez Kovarnik. Vpoklic firnovoinikov letnlkov 1872—1891 na Osa*skem. Na Ogrskem so Srnovojniki letnikov 1872 —1891, ki so bili pr! zadnjih prebiranjih spoznani za sposobne, vpoklicani za dne 16. aprila 1917 v vo]aško službo. Za Avstrijo še do sedaj tak razglas ni bil izdan. Vellkonočni dopusti vojaštva v zaledju. Vojaška uprava je glede velikono8nih vojaških dopustov odredila, da bodo smeli gažisti in moštvo, v kolikor bodo pa& dopuš8ale službene razmere, zapustiti o veIikono8nih praznikih svojo postajo ali garnizijo samo za eden dan in samo za bkžnjo okolico. Pri bolnih vojakih v bolnišnicah in pri rekonvalescentih se pa bo moralo upoštevati zdravstveno stanje vojakov, ki bodo prosili za velikono8ni dopust. Poštni promet z Rusijo ustavljen. Poištni promet med nepristranskimi državami in Rusijo je popolnoma ustavl]en. "Svojci vojnih vjetnikov naj si torej ne bodo v slcrbeh, 8e delj 8asa ne bo nob«nili poro8il od naših vojnih vjetnikov v ruskem vjetništvu. Svetuje se, da svojci za nekaj 8asa ne odpoMljajo v Rusijo ne denarja, ne poštnih zavojev in tudi ne dopisnio, 7 Nujnl zasebni poštnl zavoji. Od dne 1. aprila nadalje se bo tudi pri zasebnih poštnih zavojih na željo odpošiljateljevo glede odpošiljanja in prevažanja postopalo slično, kakor se sedaj postopa z takozvanimi nujnimi ali ekspres-pošiljatvami, in sicei* v prometu z NemSijo, v notranjem prometu, izvzemši Dalmacijo, dalmatinske otoke, Ogrsko, Bosno in Heroegovino. Dolo8a se, da dolžina ali visočina takih zasebnih poštnih zavojev ne smo znašati ve8 kakor 60 om in teža posameznega zasebnega poštnega za voja ne ve8 kakor 5 kg, Pristojbina, katero mora pla8ati odpošiljatelj^ znaša razven pristojbine za nujno dostavo in razven drugih pristojbin, še posebej 1 K 20 v za vsak zasebni zavoj. Natanfineja tozadevn;) določila se izvejo pri vsakem poštnem uradu. Poletni čas bo vpfl;au tuai »eus iu sicer za čas od pondeljka dne 16. aprla do pondeljka dne 17. septemnra Ure bo treba dne 16. aprila ob 2 zjutraj ptmak; iti za eno uro naprej dae 17 sep tembra ob 3 zjatraj pa jih bo pomakniti za eno uro nazaj. To je doloceno dogovorno z NnnCijo menda ker je ob teh orah n?jmanj prometa na železnicab in se t6'pj t^ oH-pHb nailažj urpsniči. Nov vlak na koroški železniški progi. Od dne 26. marca nadalje vozi mod Maril)orom in KorOško nov vlak, ki zapusti Maribor ob 10. uri 15 minut dopoldne, v Marlbor pa privozi ob 6. uri 10 minut na vefier. Potres z navpi8nim sunkom, tako nam piše prijalelj, dokaj mo8nim, se ]e 8util v Dravski dolini v soboto zve8er, dne 24. sušca 1917 — vzbudilmeje, prižgal sem Iu8, ura je kazala 10.25. wOb Soči." Alojzij Res. 2. izdaja CTrst, 1917. Založila kniigarna J. Stoka, 36 oam. strani. Cena 60 vin.). Mala knjižica roma v drugi8 med naSe Ijudstvo. pomnožena in obogatena z novo 8rtico nK Adriji." Pisatelj je podal v lini obliki obfiutij in vtis-kov utrinke slovenskega trpljenja, ki ca je rodila ta vojna na naSem jugu ob Ro8i. Toda ne le moralni vspeh. tudi gmotni je povsem razveseliv; 8iste dobodke prve izdaie v znesku 250 K, katerim ]e pril> žil založnik iz lastnega Se 50 K, ]e prejpla MPosredovalnica za goriške begunce v Ljubljani." Priporo6amo! Knjiga se narofia pri ,1. gtoka v Trstu, Gospodarske novice Rekvlrlranje žlvine meseca aprlla. Kakor se nam z merodajnega mesta porofia, zahteva vojaska uprava in urad za prehrano za meaec apnl izrednoveliko Stevilo klavne živine. Stajerska mora dati nad 2.5.000 glav žlvine (meseca maroa je bilo samo 10000 glav), od tega pride na mariborski okrai nad 1700 glav. Merodajni krogi, med temi posebno na§i poslanci, so se trudili, da bi vlado prepri8ali, da je nemogo8e tako veliko &tevilo živine odcteti ravno v 8asu, ko so na vrsti najnujnejša dela na polju. A vse prošnje niso ni8 pomagale. Vojaštvo in duna]ski prehranjevalni urad je iz svojih razlogov vstrajal pri svoji zahtevi in tako ostane pri tem, da se bo meseca aprila pobralo pri nas veSinoma vso vole in mnogo druge živine. Sporo8ilo se jo nam, da bodo vse prošnje, naj se pusti nujno potrebno vprežno živino za delo na polju, zaman. Samo nekaj je inogoCe. Po ob8inah se naj posestniki sami zmenijo med seboj, kdo lažje odda živino. Za vsako občino Je dolo8eno, koliko glav mora nakupovalec spra\iti skupaj. Župan nai povabi vse posestnike živine skupaj, naj jim pojasni, kako je s celo zadevo, in tako se naj posestniki sami domenijo, kje je skrajno nujno potrebno. da se pusti vole ali drugo živino. Najbolje jeT da bi se recimo za 5—6 hiš pustilo vsaj ene vole, s katerimi bi se potem opravila najpotrebnejša poljaka dpla v soseš8ini. Vsak3 kateremu se bodo voli pustili. se bo moral zavezati^ da bo z voli opravil oranje in druga dela pri svojih sosedih Najbolj torej kaže, dn si posestniki in lastniki živine sami dolo8ijo, predno še pride nakupovalec, katera živina se bo oddala in katero sp mora pustiti za obdelovanje polja. Tndi to se nam je sporofiilo, da bodo imeli nakupovalci v razpolago, ako bi se kdo branil oddati živino, oboroženo silo. 0 tem obveš8amo svoje bralce, hotefi y1< obvarovati škode in nesre8e. Ker se je bati, da bi sp vsled pomanjkanja živine obdelovanje polja silno zakasnilo in ponekod menda celo izostalo, je prtmeren nasvet, da se naj delo po občinah podrobno razdeli. Naj se za okoliš, kjer ostanejo voli, napravi delovni na8rt: danes se bo oralo pri tem, jutri pri onem sosedu, pri Cemer bo pa seveda tudi vpplštevati vreme. Vprežni voli se naj dobro krmijo, da bo mogofee vse njih mo8i zadostno izrabiti. Kdor ima krave, bike ali mo8nejše telice, naj iih takoj za8ne vaditi z jarmom. da si bo mogel vsaj za silo kakjšno re8 kam zapeljati. Obfiine naj takoj prosijo pri okrajnem glavarstvu za vojaške konje. Žetvene komisije, ki se bodo te dni nanovo organizirale po okrajih in obSinah, na] vojaške konje primerno in pravi8no razdelijo po obfrni. Porabi se torej naj vsako primerno sredstvo, ki pomaga v sili. — Dodatno se nam še poro8a, da ]e prepoved klanja mlade živlne preklicana in bodo torej nakupovalci lahko prevzemali tudi mlajšo živino. Kako je s prosom? Svoj 8as se je poro8alo, da se lahko d'a proso prosto v stope in da za phanje prosa ni treba mlinskih kart. Mi smo to porofiilo dobili iz Gradca in sicer od popolnoma zanesliive strani. Po raznih okrajih pa so bili nato ljudje kaznovani, ker so oblasti našle proso v mlinih brez mlinskih kart. Mi smo v tej zadevi zopet povprašali in izvedli, da so oblastva dobila pozneje naknadno naro8ilo od vlade, da je treba tudi za proso mlinskih kart. a da se proso ne všteje v množino živil, za katere veljajo krušne karte. Odslej velja torej pravilo, da se morajo tudi za proso dobiti mlinske karte. Oddaja roasti. Namestnija je odredila, da se mora odslej oddati mast tud: od svinj, ki so bile zaklane po 31. oktobru 1916. Oddati se mora: od svinje, ki je bila težka do 60 kg, 2 kg surovega špeha, za težo od 60 do 100 kg 3Y* kg špeha, od 100 do 150 kg 6 kg, od 150 kg naprej pa 10 kg. Ce se odda namesto žpeha spuš8ena mast ali zaseka, se raSuna za 6 kg surovega špeha 5 kg maati ali zaseke, ali za 1 kg surovega Špeha 5 šestink masti. Stevilo v 8asu od 31. oktobra 1916 do sedaj zaklanih svinj se mora tekom 10 dni pri županu naznanlti. Oddana mast se mora vra8uniti. — Kakor izvemo. drugega rekviriranja masti ne bo. Oddaja sorovega masla. Vlada je odredila oddajo surovega masla in sicer je predpisana vsakemu okra]nemu glavarstvu kolifiina masla, ki se mora v gotovem roku oddati«. Tako mora n. pr. celo mariborsko glavarstvo oddati na dan 460 kg surovega masla. Za to kolifiino bi se porabilo naimanj 11.000 do 12.000 litrov mleka, Vodja prehranjevalnega urada mariborskega glavarstva ]e porofial namestniji, da mariborsko glavarstvo ne more poslati ni8 surovega masla, ker bi se morala sioer vsa preskrba z mlekom ustavitu Kako bodo nastopili drugi okraji^ nfim nl znano. Preskrba s sladkorjem. Prehranjevalni ur?>d mariborskpga okrainega glavarstva je poslal te dni Šolskim vodstvom sladkorne karte za anril in sladkor za mareo (ostanek) in april. Trgovci sme>o na stare karte in odrezke od kart za mesec mareo dajati sladkor tudi v aprilu Vsak trgovec je dobil toliko sladkorja, da mora vsak za vse karte za ves 8ns do dne 1. ma;a dobiti dovolj sln>iVor'a. Osp^e, ki delijo karte, bodo vsakemu pojasnile, pri katerem trc^ vcu dobi sladkor. Ako bi kak trpoveo ne hotpl d"t; vsega sladkor;a, kar gre posamezniku, al; ne bi botel dati sladkoria na m.irBeve odrezke, naj se ga takoj naznani okrainemu glavarstvu. Ce kdo zamolfil sladkor. Nn Dunaju je impla delavka Anastazija Jirmig doma skritega rrecej sladkorja, a je kljub temu iemala sladkorne kartfi. Sodiš8o jo je obsodilo na tri dni zapora. KassHjskosodišfie p« jo obsodbo rnzveljavilo, ker sodnifa nimn v taki zadevi n>8 onrnviti \n Je za kaznovanje merodajna edino politiBna oblast. Kova določlla glede draženja. S 15. aprilom atopi v veljavo nova cesarska naredba glede draženja. Po tej naredbi se bo proti dražilcem vsakovrstnega blaga, posebno pa živil, strožje postopalo kot dosedaj, Blugo, katero se draži, se bo lahko zaseglo in odvzelo. Nadalje se bo smelo zaseci po tej naredbi tudi zaloge v zasebnem gospodinjstvu, 6e ima namreč kdo v. svojem gospodinjstvu nakopi8enega vefi blaga, posebno živil, kot ga sam za se in za svojo družino neobhodno potrebuje. Za prodajo refii, potrebnih za vsakdanjo porabo, bo odslej potrebno dovoljen,e politi8ne okrajne oblasti. Kazni za prekoračenje najvišjih cen bodo enakomernejše urejene in deloma vefije kot sedaj. Odmerjale jih bodo politi8ne oblasti in sicer zaporno kazen od enega tedna do 6 mesecev in denarno globo do 10.000 K. Pri vsaki okrajni sodniji bo osnovana kolmislja, ki bo presoja]a, ali v kakem posameznem slu8aju gre za draženje ali ne. V te komisije, ki bodo štele 12 81anov, bodo imenovani tudi 3 kmetski zastopniki, 3 zastopniki trgovine in obrti in 6 iz krogov zavživajočega občinstva, Nova določlla o zemljiškem in osebnem aavkn. Izšla je nova vladna naredba, ki vsebuje nekafere spremembe dolo8il o zemljiškpm in osebnem davku. V bodo8e se bo odpisoval zemljiSki davek samo v izrednih slu8ajih, 8e je oškodovano celo gospodarstvo, pa ne o priliki navadnih vremenskih nezgod. Davfini odpis no bo obremenjeval, kakor dosedaj, državnega zaklada. temveč se bo kril iz posebnega zaklada, v katerega bodo plafievali doneske posestniki zemljišfi. Ti doneski bodo znašali 2% 8istega katastralnega donosa. Kar se tiče osebnih davkov, bodo že prve davfino-oblastne stopnje imele pravico vpogleda v trgovske in druge gospodarske knjige. Tudi glede ka^ni za dav8ne prestopke so upeljane obfiutne spremembe. Dosedaj so bile namre8 določene samo denarne globe, v bodo8e bodo pa osebe, ki so utajile, zatajile ali prikrajšale kak davek, kot osebni 3avek, najemnino itd, tudi kaznovane s kaznijo zapora, in sicer pri znesku nad 600 K do 3 mesece, in pri znesku nad 5000 K do enega leta je8e, Nova kazenska dolo8ila veljajo za prestopke, storjene po ražglasitvi te naredbe. Cene ša les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih trgovcev pla8uje do preklica ktubi8ni meter hlodov (jborov, jelov, smrekov les) po 50—65 K, hlode (hrastov, bukov les) 100—120 K, debele deske (hrastov, bukov les) 200—250 K, za ostale vrste lesa so ©stale Iesne cene nespremenjene, ker sploh ni bilo nobenega blaga na ponudbo. Popraševanje po mehkih deskah je izvanredno živahno. HmelJ. Na hmeljskem trgu v Žatcu Je bilo tu v v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju zelo malenkostno. Cene so vnovifi nekoliko padle in so so gibale med 90 in Ili5 K za 50 kg. Vsled pomanjkanja je8mena nameravajo avstrijsld pivovarnarji varitl i vo, kl bo vsebovalo samo 7—8 stopinj alkohola. Bakrena galica. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da se bo to leto skoro gotovo dobilo toliko ga^ lioe, kolikor so jo vinogradniki narofiili. u