Pribor. 0r v Psttnlaa plaiasa v fUrivi NaroCnfna laaia letno 30 Din, polletna 15 Dva, — xa inozemstva letna 60 Din. Posamezna Itev. 1 Din UREDNIŠTVO*^—"UPRAVA : pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8. Stev. rai. paitoa hran. 12.S4I tikali vsako nodello IV. LETO Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 601 Din, pol strani 300 Din. — Cena stalim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 33 Razdoliitev kmeta Katastrofalni padec cen kmečkih pridelkov je povzročil, da prezadolženi kmečki stan ni mogel več izvrševati svojih denarnih obveznosti in da je temu morala priskočiti na pomoč dr žava. Dosedanji ukrepi v tem pravcu so sicer kmečkim dolžnikom dali moratorij, toda na drugi strani ni hotel več ne trgovec, ne obrtnik dati kmetu blago na upanje. Iz tega je nastal splošen zastoj v našem gospodarskem življenju, kar je povzročilo ogromno škodo. Na vse načine so vlade zadnjih let skušale rešiti ta problem in z najtežjim vprašanjem našega celokupnega gospodarstva se je odlašalo, ker ni bilo najti prave in zadovoljive rešitve. A s tem se je zgodilo, kar je stara resnica: čim večkrat se odložijo ukrepi, ki so začasnega značaja, tem silovi-tejše se vselej znova pojavijo. S 1. septembrom zapadejo vsa kmetska plačila, ki bi jih sicer morali kmetje plačati že 15. novembra, oziroma 15. decembra lanskega leta, a jim je bilo plačilo spričo težkega gospodarskega položaja odgodeno na letošnji september. Razumljivo je, da to spričo bližajočega datuma, vsi odgovorni činitelji na delu, da rešijo vprašanje kmetskih dolgov in kmetske zaščite. K temu jih sili predvsem bridka resnica, da se je gospodarski položaj našega kmeta od lanskega leta ie poslabšal ter je ogromna večina kmetskih dolžnikov prav tako plačila nezmožna kot prej, ko je položaj nujno terjal zaščito ogroženega kmetskega stanu. Podaljšanje prejšnjega moratorija bi pomenilo popolnoma zavreti naše gospodarstvo, ubiti naše denar-itvo in obči kredit. S tem bi bila po kopana tudi slednja možnost oživetja našega omrtvelega gospodarstva. Vsi dosedanji ukrepi so predstavljali le začasno rešitev in pridobitev na času, da se med tem do temelja prouči in konečno najde gospodarsko najbolj koristen in gede izvedbe najpriklad-ntjši način končnoveljavne in stvarne rešitve tega težkega vprašanja. Splošno vlada prepričanje, da bi bila rešitev le v širokopotezni raz dolžitvi kmetskih posestev, a kje do biti sredstva, ki bi se zopet postavila » promet in omogočila to akcijo, če ie to najde, bi se v istem hipu dvig nili zopet denarni zavodi ki so življenja žila celokupnemu gospodarstvu S temi problemi je zvezano tudi vpra-ianje javnih del, ki se danes duiijo pod pezo brezposelnosti. Omogočen bi bil nov obtok denarnih sredstev v najširših plasteh naroda. Kmečki dolgovi znašajo danes nekaj nad pet milijard dinarjev. Pri tem so prizadeti Državna hipotekama banka in Priviligirana agrarna banka, zasebni denarni zavodi, kmečke zadruge, zasebniki, med katerimi se nahajajo na prvem mestu trgovci in obrtniki. Najbolj enostavna rešitev te ga vprašanja se zdi predlog, da se s posebnim zakonom uvede Izdaja državnih dinarskih novčanlc, katera vred nost bi bila zajamčena s celokupno kmečko nepremično imovino, ki bo predmet razdolžitve. S tem bi bilo ustvarjeno začasno plačilno sredstvo, ki bi pozneje zopet izginil s prometa. Po načelu samopomoči bi se na ta način izvršila razdolžitev kmeta in istočasno bi se vpostavilo tudi naše denarstvo. To mnenje iznžajo časopisi, ko bijejo plat zvona ob zadnji uri. In še nadaljujejo : Izvedba razdolžitvene akcje bi se morala poveriti posebnemu amortizacijskem zavodu, ki bi ugotavljal višino razdolžitve, izvajal un fíciranje, dnosno konverzije dolga ter njegovo postopno amortizacijo. V njegovih rokah bi se nahajala tudi vsa manipulacija z novimi novčanica-mi. Razdolžitev bi se seveda morala izvršiti brezobrestno in proti nizkim n. pr. 5% odplačilom na glavnico v 25 letih. Le skromna provizija (1%) naj bi pripadla amortizacijskemu zavodu za njegove stroške. Z izdanimi državnimi novčani-cami bi se opomogli sedaj prizadeti denarni zavodi in zadruge, kmetu pa bi bila vrnjena njegova kreditna sposobnost. K mnenju, ki ga sedaj izražajo vsi časopisi v dolgih stolpih pa bi pripomnili še sledeče : V času, ko je bil problem kmetske razdolžitve vsem odgovornim osebam še daljna briga in so se edino bavili s vprašanjem kako bi bil ta problem spraviti nerešenega od danes na jutri, je „Murska Krajina" prinesla razpravo, ki jo je napisal poslanec g. Benko z naslovom : „ Vzrok in morebitne posledice gospodarske krize In odprava gospodarskih težkoč.' (M. Kr. od 24. aprila 1932 št. 8. str. 3, 4 ) V njej je bilo napisano vse ono, o čemur danes razpravljajo in čigar način rešitve kmetskih dolgov se ob dvanajsti uri smatra za edino pravilen in uspešen. Podrobno je bilo tokrat napisano, kako naj izdelamo naš program in kaj je dolžnost države v vprašanju glede rešitve kmetskega vprašanja. Pa se je takrat šlo mimo tega, mogoče še z nasmeškom vseh onih visokih gospodov, ki so morali danes kapitulirati in javno priznati, da je stališče našega poslanca bilo pravilno. Da bi se takrat že oziralo na njegov predlog in da ni takratni finančni minister zavrgel vse iznešene misli ter uvedel omenjeni način rešitve, bi bilo vprašanja kmetskih dolgov v naši državi že kedaj za nami in ne bi bilo treba sedaj v vsej sili in naglici delati na poti, ki jo je naš poslanec nakazal že pred leti. Mnenja smo, da niso načrti „visokih gospodov" vedno edino zveličavna in naj jim služi baš ta slučaj v dokaz da ne more šola nuditi vedno ono stopnjo učenosti, ki bi se dala primerjati z zdravimi misli človeka, kije izšel iz naroda skozi težke življenske borbe, ki so mu dali pravi pogled v bistvo našega človeka. Tako je I Priznanje trga je seveda za nekatere bridko. Pa še en greh si naj naprtijo : na vesti imajo vso težino današnje bridkosti našega kmeta, saj so s svojim odlašanjem in v zaslepljenosti nad edino in lastno močjo vrgli našega človeka še nižje, iz katerega ga skušajo sedaj dvigniti z onimi sredstvi, ki jim je nudil naš poslanec še pred let', ko bi bila rešitev mnogo lažja in uspešnejša kot je danes. POLlCIKfl V živinorejskem oddelku kmetij skega ministrstva pripravljajo zakonski načrt o izpremembah in dopolnitev zakona o pospeševanju živinoreje. Guverner Narodne banke je imel v Ljubljani važne konference, na katerih so razpravljali, kaka bi se dvignile bančne vloge, čigar vsota znaša 250 do 300 milijonov dinarjev, ki so po večini pod zaščito, v korist našega gospodarstva. Upati je da se bodo kmalu zbolišale razmere na denarnem trgu. Notranji minister pripravlja predlog o banovinskih samoupravah, ter bo to vprašanje že na dnevnem redu septemberskega zasedanj Narodne skupščine. Konferenca fmančno-ekonom-skega odbora ministrov se je pečala z rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov. Za nasvet so bili poklicani zastopniki raznih gospodarskih in zadružnih organizacij. Kmetijsko ministrstvo zbira podatke o škodi, ki jo je v posameznih delih naše države povzročila suša. Javna dela. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo urejeno vprašanje o razdelitvi kreditov v znesku 54 milijonov dinarjev. Ta kredit je določen pred vsem za gradnje cest, regulacije rek, gradnje vodnjakov itd. Javna dela se bodo pričela izvajati takoj. Zakon proti korupciji pripravljajo v ministrstvu pravde. Razorožitvena konferenca se bo baje sestala 13. septembra. Še imajo nekateri ljudje mnogo časa in volje, da za zabavo mlatijo prazno slamo v senci bajonetov in pušk. Konferenca zastopnikov treh velesil se bo rara di Abesinije sestala sredi avgusta. Italjanski minister za javna dela se je smrtno ponesrečil na svojem poletu v vzhodno Afriko. Nova gospodarska politika francoske vlade je izzvalo pri delavcih revolucionarno gibanje. Prišlo je do velikih nemirov v industrijskih središčih. V nekaterih krajih je prišlo do besnega spopada med vojaštvom in delavci. Ponekod so tudi žrtve obležale na bojiščih. Odbor za borbo proti nezaposlenosti, je ustanovila francoska vlada, poleg tega pa je izdala 83 novih zakonskih uredb, ki imajo namen dvigniti vso gospodarstvo ter izboljšati položaj predvsem francoskemu kmetu. Bolgarska vlada pripravlja nov volilni zakon za narodno sobranje ter zakon o ureditvi državne uprave. Kjub temu, da se Abesfnija mrzlično pripravlja na obrambo svoje zemlje je abesinski cesar izjavil, da je pripravljen odstopiti Italjanom del pokrajine Ogaden proti primernemu izhodišču na morje. Italjani pa so rekli : ne I Nimajo časa za razgovore. Zaposleni so z neprestanim pošiljanjem novih čet v Afriko. Da bi potolažili Italjane so Angleži sprožili predlog, da bi razdelili nekaj portugalskih kolonij med Italijo in Nemčijo, za katero se tudi boje, da bo nastopila z istimi zahtevami kot Italija. Da bi se lepše slišalo so rekli, da bi se ta ozemlja odkupila. Portugalci pa se seveda silno razburjajo nad tem početjem in so ie izjavili : „ ... vlada in portugalski narod bosta z vsemi silami in sredstvi nastopila v obrambo svojih pravic." Madjarska zunanja politika se zelo zanimivo preobrača in se vedno bolj približuje državam Male antanté, čas je že, da je izprevideia, da )e bila njena dosedanja revizionistična politika vzrok stalnih trenj med državami v Podonavju. Šolstvo in gospodarstvo Spet je eno šolsko leto za nami. Mladina se je razkropila po vaseh in uživa počitnice ob potokih in rekah, na potovanju aii pa ob zdravem kmečkem delu na pol,u Potrebno je, da duh odpočije od duševnega deia, telo pa si nabere svežih sil za naporno šolsko delo v prihodnjem letu. Tudi starši se vestle s svojimi otroki, toda marsikaterega očeta in mater pa tare skrb, kam s sinom ali hčerko, ki sta napravila veliko ali malo maturo. Kam ? Koliko je staršev, ki jih mori vprašanje : kam ? Kam naj ga dajo, da bo dobil kruha ? Starši se pač zanimajo predvsem in skoro izključno le za to, kako bi preskrbeli svojim otrokom zaslužka, kruha. Kamorkoli pogledamo, povsod je prenapolnjeno. Po drugih mestih, kjer so tudi višji razredi srednjih ,šoI, starši jako radi odlašajo z odgovorom na vprašanje : „kam?" in dajo otroka po mali maturi še v višjo gimnazijo, ne da bi premislili, aii je sin za ta študij sposoben ali ne. Zaradi tega so potem večkrat nesrečni otroci in starši. Pri nas, v M. Soboti in v Slovenski Krajini sploh, pa se morajo starši že razmeroma zgodaj odločiti, kaj bo s študijem njihovih otrok. Reven kmet kijub ugodnim razmeram, ki jih nudita oba dijaška zavoda, že v nižjih razredih v Soboti težko šoia svojega sina, kaj šele potem v višjih razredih v drugih mestih. Kam torej z našimi malimi ma turanti, ki jih je letos v Soboti zopet 55 ? V višjo gimnazijo ali v razne strokovne srednje šole: tehnično, trgovsko, tekstilno, kmetijsko, učiteljsko itd? Ali naj ostane doma, ali pa naj se gre učit kako obrt? Naši kmečki ljudje se skoro izključno odločajo za to, da gre sin v višjo gimnazijo in postane „gospod". Doma ne more ostati, ker jih je preveč. Podobno je v uradniških družinah. Vse študira, ali je za učenje ali ne. Nekoliko drugače je v obrtniških družinah. Te imajo že več praktičnega smisla in ne rinejo svojih otrok za vsako ceno na univerzo. Mnogokrat se zadovoljijo s strokovnimi nižjimi ali višjimi šolami ali pa tudi z nižjo gimnazijo ali meščansko šolo. Danes, ko je tako težko dobiti službe, starši še gledajo manj kot poprej, kaj otroka veseli. Glavno je, poiskati tako panogo, v kateri bi se še utegnilo dobiti kaj prostora. Sicer pa je res, da se marljivo in nadarjen človek prav povsod lahko uspešno uveljavi. Delavnost in vztrajnost sta več vredna kot nadarjenost zvezana z lenobo. V zvezi s težavo šolanja otrok se pogosto pojavljajo različna mnenja, kakšne šole rabi Sobota. Za pretežno veČino Prekmurja in Sobote je brez dvoma popolna gimnazija najboljša šola, zakaj nižja gimnazija da temelj za višjo gimnazijo in za vse srednje strokovne šole, višja gimnazija pa pripravi seveda absolvente za vse vrste visokih šol. (Dalje) Suša in letina Vreme je v letošnjem letu prineslo kmetovalcem ponovno občutno škodo. Že v začetku maja je huda slana uničila precej upov na sadno in vinsko letino tako v dravski banovini, kakor tudi v Vojvodini, kjer so škodo utrpeli tudi žitni posevki. Komaj pa so se nasadi in posevki nekoliko opomogli od te slane, je prišla nova nesreča, namreč suša, ki je v nekaterih delih naše države povzročila pravo katastrofo. V Sloveniji je suša zlasti na Dolenjskem in v Beli Krajini uničila izglede na otavo in bodo živinorejci trpeli hudo pomanjkanje krme. Mnogi bodo primorani na zimo pro dati živino, ker je ne bodo mogli več prehraniti do prihodnjega leta. Hudo je letošnja suša zadela Hercegovino in tudi del Bosne, tako da obstoja resna skrb za prehrano tamošnjega prebivalstva. V Hercegovini so šele v maju zasejali koruzo in od takrat niso imeli nobenega dežja. Koruza je zrasla le 60 cm visoko in ne bo dala skoro nobenega pridelka, niti toliko, kolikor je bilo vsejane. Le v hribovitih legah bo nekaj več pridelka. Skupaj cenijo, da bo Hercegovina letos pridelala le 2000 vagonov krušnega žita in koruze, dočim je potrebno za prehrano okrog 8000 vagonov. Ker prebivalstvo nima denarja za nakup žita, bo morala država priskočiti na pomoč, sicer bo nastopila lakota, kajti letošnja letina v Hercegovini je najslabša v zadnjih 20 letih. Tudi v nekaterih delih Bosne so posevki koruze zaradi suše skoro uničeni. V Vojvodini je stanje prav različno. V nekaterih predelih je bila letina pšenice še kolikor toliko ugodna, v drugih pa je bila še slabša nego lani. V južnem Banatu je zaradi suše hudo trpela koruza. Pred dnevi je padlo sicer precej dežja, vendar je ta dež prišel po dolgotrajni suši prepozno. Rastlina je bila že tako izsušena, da so nastavki štokov sila redki. V južnem Banatu sodijo, da bo pridelek koruze minimalen, kar je tem hujše, ker je bil po veČini tudi pridelek pšenice zelo slab. Zaradi slabih izgledov za letošnjo koruzno letino se je v zadnjem času na vojvodinskem žitnem trgu precej dvignila cena koruzi. Sredi julija je koruza v Novem Sadu notirala 73 do 74 Din za meterski stot, sedaj pa stane 84 85 Din. Še o zaščiti kmečkih posestev Na okrožnico kraljevske banske uprave, je občinski odbor v Murski Soboti, kakor tudi pododbor Županske zveze za srez Murska Sobota na svojem sestanku, dne 9. avgusta 1935 v zadevi zaščite kmečkih posestev temeljito in podrobno razpravljal in prišel do soglasnega zaključka, da je proti vsaki nadaljni zaščiti kmečkih posestev in to iz razloga, ker s po daljšanjem zaščite in plačilnega moratorija ne bo nikdar rešen kmečki problem. Kmečki problem se da rešiti samo na ta način, da kraljevska vlada najde tržišče za prodajo kmečkih produktov in da poviša sedanje cene poljskim produktom najmanj za 100% Na ta način bo vsakemu treznemu, razumnemu in skrbnemu kmetu dana možnost, da se otrese svojih dolgov. Ako ne bi bilo vladi mogoče najti tržišča in povišati cene poljskim produktom, potem ni drugega izhoda kakor ta, da država prevzame od denarnih zavodov vse kmečke dolgove in zadolžen kmet naj odplačuje iste državi v 30 50 letnih anuitetah. Vsi drugi problemi in v to svrho izdani ukrepi v zaščito kmečkih posestev bi bili kakor do sedaj le v škodo kmeta in brezuspešni, ker mu uničijo kreditno sposobnost in si v največji bedi in stiski ne more pomagati, odnosno ga nikdo ne more s kreditom podpreti. Jubilejne konjske dirke Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi ob priliki svoje 60 letnice, pod pokroviteljstvom Nj. Kralj. Visočanstva Kneza namestnika Pavla, jubilejne konjske dirke in jugosloven-ski derby na dirkališču Cven pri Lju tomeru, dne 15. in 18. avgusta 1935. Polovična vožnja 18. t. m. Proslava ZS letnice gasilske čete u Domanjševcih Dne 11. avgusta 1935 je gas. četa v Domanjševcih na svečan način proslavila 25 letnico svojega obstoja po primernem razporedu in ob številni udeležbi občinstva. Ob 9. uri se je zbralo 140 gasilcev domačih in iz bližnje okolice pred gasilskim domom-Takoj nato je prispel zastopnik gasilske župe in zajednice tovariš Vezer Geza, in prevzel od poveljujočega tovariša Štefane Franca, podani raport, ter naročil pohod k službi božji v bližnjo evang. cerkev. Po službi božji se je vršilo slavnostno zborovanje pred cerkvijo, katerega se je udeležil tudi med tem dospeli okrožni inšpektor tovariš Džuban Josip. Prvi je povzel besedo predsednik čete gospod pastor Hari, ki se je s krepkimi besedami predvsem spominjal tragične smrti pokojnega Kralja in pozval vse navzoče, da mu zakli-čejo : Slava I Obenem se je spomnil tudi našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II, kateremu so navzoči navdušeno vsklikali. V nadalnjem govoru je orisal zgodovino čete, povdarjal dolžnosti gasilcev napram svojemu bližnjemu in pozval navzoče prebivalstvo, da gasilske organizacije ob vsaki priliki podpira. Nato je povzel besedo zastopnik župe tovariš Vezer. Zahvalil se je gospodu župniku za pozdrave, omenil da prinaša pozdrave službeno odsotnega starešine župe, tovariša Benko Josipa in povdarjajoč važnost gasilskih ustanov, potrebo discipline, neumornega nesebičnega deia, gojitev ljubezni do bližnjega, v imenu župe čestital četi k jubileju. V tem smislu je vspodbujal gasilce tudi tovariš Džuban, ki je obenem predstavil navzočega 86 let starega gasilca tovariša Kovač šan-dorja, ki se že 40 let udejstvuje v raznih gasilskih ustanovah. Po formalnem zaključku slavnostnega zborovanja, je četa odkorakala k obedu. Od 14. do 17. so se vršile gasilske vaje, katerih so se udeležile vse navzoče čete. Vaje so pokazale v vsakem pogledu prav dober uspeh in so se zaključile s strumnim mimohodom Na lepo okrašenem dvorišču g. Pres-a se je razvila ob številni udeležbi neprisiljena zabava. J,H M Razpotje 11 Pijače je bilo dovolj in Urh je plačeval. Za zadnjo merQ je I e Primož nabral potreben drobiž po svojih žepih. Ura je že silila v polnoč in le malo gostov je še ostalo v sobi. Med njimi je bil cigan. Ves rdeč v obrazu je še vedno vlekel po svojih goslih in prežal na borne kovance ... (Doma ga je čakala bolana žena in kup lačnih otroki) Pa ga je poklical Primož k mizi. Ko je spet segel z roko v svoje mokre brke ter jih zaman skušal spraviti malo višje, se je naslonil na zid, zaprl oči in začel peti s hripavim glasom, ki je trmoglavo silil v nižino. Cigan je lovil glasove po strunah, preskakoval iz nižine v višino in s skakljajočimi toni izpolnil zategle glasove, v katerih so bile spačene besede. Vedno glasneje je pel Primož in glas se je čudno odbijal po skoraj prazni sobi. Še Urha je hotel potegniti za seboj. Zaman. Le ko je Primož nehal s svojim kričanjem in je cigan zaigral po svoje, je Urh s težavo dvignil glavo. Kakor od daleč je prihajala k njemu trepetajoča pesem in bilo mu je kakor, da bi nekje zaplakal otrok ... Daleč nekje je za njega drhtel naraščajoč zvok, ki je klical in umiral, se vspen-jal v višino in obnemoglo upadal... Kakor Urhova leta in vsi zadnji dnevi ... Kaj dnevi ?... Ure 1... Starčev obraz in vonj ujedljiv ... Krivica ... Krivica ... Kolesja, ropot in hoja za vozom ... Krivica..'. Krivica ... Okna visoka, soba vsa bela. Roka vsa hladna, obraz ves trpeč. Krivica ... Krivica ... Krivica ... Pa je planilo iz Urha, hripavo, za-teglo in jokajoče: „Ljudje božji, jaz nisem kriv, da je prišlo do tega I..." Zaman se je skušal dvigniti, le njegove roke so šinile v zrak, mu padle na prsa, da je votlo zabobnelo, se zajele v robove telovnika, ki so ga vlekle narazen, da sta se odtrgala dva gumba... Ciganu je obstala roka nad strunami. Začudeno in vprašujoč se je spogledal s Primožem. Urhu pa je padia glava na razprostrte roke. Telo se mu je streslo. Urh je jokal, glasno in hlipajoče ... Primožu je bilo nerodno. Bolj iz zadrege kakor iz potrebe, si je natočil vino in v dušku zvrnil kozarec. Se ciganu je poleg nekaj drobiža, ponudil ostanek iz Urhove čaše. In ker se Urh kljub prigovarjanju le ni več ganil ter uporno tiščal glavo v roke, je Primož vstal in z opotekajočimi koraki zapustil mizo. Pri vratih je še nekaj brundal o starem pijanem oslu, o cmeravosti in plenicah, o litrih, plačanju in Urhu ter hrupno zaprl vrata za seboj, kot bi bil v svoji ko-vačnici... Mnogo truda je stalo suhemu natakarju in hlapcu, da sta splavila Urha izza mize. Ko sta mu klobuk potisnila prav do ušes, da ga ne izgubi, ko si je natakar iz njegovega žepa sam naštel zapiti denar, sta ga postavila na cesto, zaklenila za njim vrata in ugasnila luči. Le počasi se je v Urhu dogriznila ena sama motna misel : domov ... domov I... Zidov in plotov se je držal, se spotikal ob pločnikih in padal v blato in tega ni hotelo biti ne konca ne kraja. Težko je bilo priti na domače dvorišče, še težje v sobo, postelj na katero se je zvalil kar oblečen, pa mu je bila odrešenje, katerega se ni prav zavedal, le v hipu je občutil, dokler ga ni zavrtelo v blazno vrtenje, ki ga je zagnalo v neznanost in po-zabljenje. Sedaj se Urh ni bal več samote, brez misli je ležal nad potopljenimi dogodki... (Se bo nadaljevalo.) Domače pesci TT7u rs ka Sobota : — Ravnateljstvo državne realne gimnazije v Murski Soboti naznanja^ da se bodo vršili popravni izpiti po sledečem razporedu : Dne 26. avgusta: Francoščina za vse razrede. Dne 27 in 28. avgusta : Ostali predmeti za vse razrede. Dne 29 avgusta : Popravni izpiti nižjetečajnega izpita. - Ravnateljstvo. — Novi „ORION" aparati - senzacija sezone 1935/36. Odlična kvaliteta — nizke cene — prodaja na 12 mesečne obroke. Nemec J. — Zakaj brezov drevored ob cesti na SoboSko kopališče ni u spel ? Na to vprašanje smo dobili sledeči odgovor : Breze čeravno jih smatrajo v kultiviranih gozdovih za plevel, se pri presajevanju nerade primejo, posebno pa tako velike ne, kot se je sadilo v tem drevoredu. Presajanje brez pa uspe, če se posadi bolj mlade z dobro razvitimi in nepoškodovanimi koreninami, katerih se mora držati še zadosti zemlje. Presaditihse jih mora zgodaj spomladi. Če je pomlad suha, se jih mora zalivati. Mesto brez, ki so se večinoma že vse posušile, bi se naj za ta drevored na- I sadilo srebrno topol. Ta se rajše prime, raste hitro in napravi veliko ter lepo krono, ki dela gosto senco. Tak drevored bi bil res nekaj posebnega. — f Flisar Josip. Dne 7. avgusta je po daljšem trpljenju, v 73 letu sta rosti preminul g. Fiisar Josip, posestnik in gostilničar v M. Soboti. Ugled, ki ga je rajni užival v našem mestu je pričala njegova zadnja pot na kateri ga je spremljala velika množica meščanov, požarna bramba in druge korporacije, čigar dolgoletni član je bil pokojni. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje 1 žeja je bil zaposlen pri novogradnji. Radi nepazljivosti mu je med podajanjem priletela opeka z vso s«lo v oko. — V levo nogo se je vsekal tesar Bukovec Jožef iz Kobilja. — Pri fantovskem tepežu jo je izkupil dninar Copot Friderik iz Ljutomera. Ne ki hlapec ga je z nožem zabodel v hrbet in v roko. — Vsled nesrečnega padca si je močno poškodovala na glavi, Copot Julija dnlnarica s Kroga. — S koiesa je padel Katana Matija, prevžitkar iz Ivanovci. Dobil je poškodbe na glavi. — S kolesa je padel ter si pri tem zlomil desno nogo Pongrác Aleksander dninar iz Šalovci. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na ki-rurgičnem oddelku tukajšnje bolnišnice. Hornyphon... Nesrela na cesti pri Gradiilii Hornyphon... — Iz občinskega odbora. Na zadnji seji Občinskega odbora so se sprejeli sledeči sklepi : V smislu §§ 54 56 gradbenega zakona se soglasno odobrj Jugoslovenski udruženi banki d. d. v Zagrebu parcelacijo zemljišča na vshodni in severni strani Zdravstvenega doma, poleg nekaj drugih parcel pod pogojem, da mora lastnica zemljišč odstopiti potreben svet za ceste. — Odbor je soglasno sprejel ponudbo Izseljeniškega Komisarijata v Zagrebu, ki nudi za zgradbo „Delavnega doma", 400.000 D. brezobrestno posojilo za dobo 25 let. — Jama pred Zdravstvenim domom se bo v do-glednem časn zasula. V ta namen in ta tukajšnje kopališče je banovina rotirala iz bednostnega sklada 30000 Din. — O stavbišču za pravoslavno cerkev se bo sklepalo na prihodnji leji. — Ustanovil se je občinski cestni odsek čigar člani so gg : Cvetko, Bac, Horvat J., Lanščak, Poredoš Š. in arhitekt Novak. — Odobrila se je bilanca električnega podjetja za poslovno leto 1934. — Nesreče. Pri kopanju v Lendavi ii je s starim železom razrezala stopalo leve noge Baranja Etelka iz Le-raerjs. — Kolar Obran Herman iz Ver- Dne 13. augusta 1935 je peljal hlapec posestnika Horvata iz Krajne z enim konjem v mlin nekaj vreč zrnja. Na cesti pri Gradišču ga je dohitel neki auto, ki je vozil z precejšnjo brzino. Auto je dal sicer signal, toda prekasno tako, da se voznik ni mogel več pravočasno izogniti na desno stran ceste. Ko je auto pridrvel do voza, je bil zadnji del še na sredi ceste, v katerega je auto trčil z vso silo. Kolo pri vozu se je popolnoma zdrobilo, drugo polomilo, a voznika pa je vrglo z voza daleč na njivo. Raztrgale so se tudi nekatere vreče iz katerih se je vsulo zrnje na cesto, dočim se je pri avtu pokvaril le prednji blatnik. Da se ni zgodila večja nesreša, je prištevati le temu, da je ostal konj miren in da je sunek hlapca vrgel na njivo, ne da bi ga telesno poškodoval. Horvat trpi 300 Din škode. O dogod ku so bili obveščeni orožniki na Tišini, ki so takoj uvedli preiskavo zasledovanje za lastnikom avtomobila. Pripomba uredništva: V današnjem živahnem avtomobilskem in vo-zovnem prometu je neobhodno potrebno, da se šoferji, kakor tudi voz niki, strogo drže cestno policijskih predpisov. Pogoste nezgode zakrivijo vozniki, ki se ne morejo pravočasno izogniti iz razloga, ker navadno vodijo konje le z eno uzdo. Politična oblast bi morala polagati več pažnje na to, da bodo konji, zlasti tedaj, ko vozijo po prometnih cestah, pravilno opremljeni Velika ovira pri prometu so tudi kupi gramoza, ki se ne nahajajo ob robu ceste temveč tik cestišča. Kupi gramoza ne zmanjšujejo le širino ceste, temveč so v veliko oviro tudi pešcem in kolesarjem, za to naj bi se jih razsulo neposredno po dovozu. In marsikakšna nesreča bi lahko izostala. Zlato reko je baje v Hercegovini ali Črni gori odkril neki nemški štu-dent, ki trdi, da bi se tam lahko iz-pralo v dobi enega leta 9 kg zlata. Natančnega kraja noče imenovati. Pri gradnji ceste Niš-Pirot je pri raztreijevanju zasul plaz kamenja tri delavce. Eden je bil takoj mrtev, dva pa težko ranjena. V Mali Krasai pri Smederevu je umrl 131 letni Trajko Smiljkovfč ki je veljal za najstarejšega človeka v Jugoslaviji. Neznani vlomilci so odnesli zlatarju Pezi v Splitu različne dragocenosti v vrednosti 350 000 Din. Se v tem mesecu bo velik evha rjstičen kongres za Medjimurje v Cakovcu. DRUGOD V italjanski tvornici letalskih bomb ob Gardskem jezeru je prišlo do silne eksplozije pri kateri je bilo 60 delavcev in delavk ubitih. Nesrečne žrtve je spremljalo na zadnji poti 15.000 ljudi. 220.000 kmetov gradi jez za zaščito Kiangsuja (Kitajska), ki ga ogra-ža čedalje bolj naraščajoča Rumena reka. Preteklo nedeljo so svečano izročili prometu cesto čez Veliki klek (Avstrija), ki se vspenja 2500 m visoko. Dve ruski ietalki sta skočili s padalom iz višine 8000 m, brez aparata za kisik. V Varšavi se je porušila hiša. Izpod razvalin so potegnili 6 trupel in 20 težje ranjenih stanovalcev. Brzi vlak Pariz Eiian je trčil v tovorni vlak. Ranjenih je bilo 28 potnikov. Sovjetska podmornica „B 3" se je pri vajah ponesrečila. 55 častnikov in mornarjev je našlo smrt na dnu morja. Tenis. V Hamburgu so priredili Nemci internacijonalno prvenstvo Nemčije. Tekmovanja so se udeležili tudi naši zastopniki Punčec, Pallada in Kukuljevič, ki so se odlično držali in so se vsi trije plasirali med prvo osmerico. Prav dobro so se držali tudi v doublu, kjer sta dvojici Punčec-Palada in Kukuljevič-dr. Buss zasedli 3. in 4. mesto. V singlu je zmagal v. Cram pred Szigetijem, v doublu pa nemški par Henkel-Denker. Svetovno prvenstvo visoko-šolcev je priredil CIE letos v Budimpešti. Studentovske olimpijade se udeleži več kot 30 držav. Doslej so končane veslaške tekme, kjer so Madžari zmagali 5-krat, Nemci pa 2-krat. V basckett-baltu si je Letska že zasigu-rala zmago pred Poljsko in Nemčijo. V telovadbi so zmagali Madžari pred Japonci in Nemci. V plavanju so bili doseženi odlični rezultati, na 100 m je zmagal Csik z 59 4 sek., v štafeti 4x200 so pa Madžari s časom 9 28.4 sek. postavili nov visokošolski svetovni rekord. V floretu stojijo Francozi na čelu, prav tako se pričakuje njihova zmaga v rugbiju. Hornyphon... IJfaawr Med tednom DOTTlfl V teku tega meseca pride v našo državo angleški prestolonaslednik princ Waleški. Zaradi znižanja potniških tarif se morajo po sklepu ministrskega sveta tudi znižati cene premogu, ki ga dobavljajo železnici zasebni rudniki. Znižanje cen premoga pa ne sme povzročiti znižanja delavskih mezd. Radi visoke občinske trošarin«; so vsi mesarji v Subotici zaprli svoje trgovine in stopili v stavko. Najstarejša gospodarska šola na Balkanu je v Križevcih, ki bo v kratkem na slovesen način proslavila svojo 75 letnico* Tekma. Po daljšem odmoru se vrši v nedeljo, dne 18. avgusta popoldne ob 5 uri napeta in nadvse zanimiva prijateljska nogometna tekma med starima rivaloma Gradjanski S. K: Čakovec in S. K. Muro. Tudi mladina Mure pride na svoj račun, kajti v predtekmi bo nastopilo proti rezervi Gradjanskega ob 1/2 4 uri. Poslednji igrač, povezan v krepko, odporno celoto, naj se zaveda, da se more z lepo in fair igro revanžirati za poraz 1:5 v Čakovcu, ter smo prepričani, da jih bo prav gotovo tudi občinstvo z obilnim po-setom podpiralo. Teden sporta. Nogomet. Tekmovanja za državno prvenstvo se bližajo koncu. Ne deljski rezultati so bili: Primőrje-Slavija (O) 1:1, Hajduk-Gradjanski 2:1, Jugoslavija-Hašk 2:1, Concordia-Jugoslavija 0.0. Situacija se je nekoliko razčistila, zagrebški klubi so po nedeljskih neuspehih izgubili skoraj vsako nado na prvo mesto, ki bo predvidoma pripadlo Jugoslaviji ali BSK»u. V Mariboru so tekmovali najboljši železničarji države za pokal prometnega ministra. Zmagali so domačini, ki so odpravili zagrebške stanovske kolege s 5:1, ljubljanski Hermes pa s 7:2. V Beogradu je gostovala dunajska Viena, prvi dan je zmagala proti BSK u z 2 0, drugi dan pa je podlegla z 0:4. Hornyphon... GASILSTVO: Uredba o prispevku zavarovalnic v gasilski sklad, ki bi morala biti že pred dvema letoma izdana, je bila sedaj objavljena in s tem je stopila v veljavo. V smislu § 77 gasilskega zakona, bi morale zavarovalnice prispevati v ta sklad 6/214. sprejem župnih funkcijo- • i? -..•> i narjev, 3. ob 14. redovne vaje, 4. šolske vaje s strokovnim predavanjem, 5. strel v tarčo, 6. kombinirani požar s prenosom vode, 7. mimohod pred gosti, odnosno pred župnimi funkcijonarji. Po izvedbi tega programa se bo vršila velika gasilska in ljudska veselica v vseh prostorih bivše gostilne Kodila v Selu. Za udobnost in okrep-čila bo skrbel gostilničar in predsednik občine g. Varga Koloman. Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev gas. orodja, ki se vsled pogoste uporabe zelo kvari in obrablja. Pomoži Bog! Puconcl. Tu se bodo dne 25. avgusta 1935 vršile okrožne gasilske vaje, katerih se udeleže čete Puconci, Markišovci, Vaneča, Dolina, Bokrači, Predanovci, Brezovci in Polana. Vaje, katerih program je zelo obširen, bo vodil okrožni inšpektor tovariš Titan Joško, pod nadzorstvom starešine župe in članov župne uprave. Po končanih vajah bo gasilska zabava, na katero se uljudno vabi vse prebivalstvo. Nemčavci. Naša gasilska četa priredi dne 18. 8. 1935 v gost. Horvata svojo letno zabavo, na katero vabi vse prijatelje gasilstva. Hodoš. Mi nismo ravno navdušeni za veselice, toda če jo priredi domača gasilska četa, se je udeležimo z veseljem vsi in tako bomo napravili tudi dne 18. 8. 1935. S tem hočemo pokazati tradicijonalno naklonjenost zvestim čuvarjem naš h poslopij in drugih nezgod. Iz delovanja Združbe trgovcev v TT7urski Soboti. Kolkovanje poslovnih knjig. Ministrstvo financ, odeljenje po-reza nam je poslalo razpis z dne 19. julija 1935 br. 52037/IJI, ki se glasi: „Ministarstvo financ je opazilo, da se poslovne knjige vobče ne kol-kujejo, odnosno se v primeru, da se v obče kolkujejo, ne kolkujejo pravilno in zadostno. Posebno se to pogo sto opaža v zadnjem času, zadnja 2-3 leta — tako, da je očividno, da seje izvajanje tozadevnih zakonitih predpisov jako zanemarilo. Spričo tega je iz vidika državnih fiskalnih interesov ministrstvu čast naprositi Združenja, da svoje člane v njihovem interesu opozori na določilo tarifne postavke 167. taksne tarife zakona o taksah, po kateri se plača za potrdilo poslovnih knjig, ki se morajo voditi po določbah kateregakoli zakona, a ravno tako tudi za one knjige, katere po zakoeu ni treba voditi, vendar jih zainteresirane osebe v osebnem interesu predlože v potrdilo. V interesu zaščite državnih do hodkov je davčni oddelek ministrstva financ izdal sočasno naredbo finančnim direkcijam in finančni kontroli, da v tem pogledu najskrbnejše vrši pregledno kontrolo v celi državi. Zoper vse nepravilnosti, ki se bodo ugotovile, bodo pristojne oblasti po spešno postopale po zakonu, kar bo v primeru opuščene prijave povzročilo nepotrebne neprijetnosti. Da se to prepreči, se Združenja naprošajo, da v smislu zaprosila najhitreje postopajo." V smislu prejetega poziva in naročila obveščamo o tem in istočasno opozorimo vse članstvo na dolžnost taksiranja poslovnih knjig in v izogib morebitnih neprilik ob priliki kontrole. Ob tej priliki opozarjamo vse članstvo, da podlegajo kolkovanju samo one poslovne knjige, katere se morajo voditi po določilih zakona. Za našo banovino pride v tem pogledu v poštev staroavstrijski trgovinski zakon. Po tem zakonu so dolžni voditi poslovne knjige in jih torej tudi kol-kovatl vsi oni, ki so sodno protokoli-rani, poleg njih pa tudi vsi oni trgovci, kateri plačujejo za obvezno protokola-cljo določeni davek neglede na to, ali je njihova firma vpisana v trgovski register ali ne. Protokolacijsko dolžnost utemeljuje na našem področju z uvodnim zakonom k trgovinskemu zakoniku predpisani davek in sicer v knjih z več nego 10 000 prebivalci Kron 90, in v krajih z manj prebivalci Kron 50 državne pridobnine iz trg. podjetja. Ti zneski z zakonom doslej niso povišani, kakor bi bilo potrebno vsled padca kronske veljave. Praksa sodišč je danes taka, da navedene zneske računajo v dinarjih, torej pri nas 80 ali 50 Din. Pri nas podlegajo torej kolkovanju poslovne knjige vseh onih trgovcev, ki plačujejo preko 80 odnosno 50 Din pridobnine, praktično torej knjige vseh trgovcev brez razlike, ker plačujejo na osnovnem davku pridobnine iznose, ki daleko presegajo navedeno mejo. Na ta način do tedaj, da se davčni iznosi glede protokolacijske dolžnosti primerno povišajo, mali trgovci, ki bi bili oproščeni voditi poslovne knjige v obče ne obstojajo več. (Dalje.) KITIETUSTVO Uši San Jose. Kaparje (Coccídae) delimo na tri Lecanlum objema vrste, pr! rodove: 1. katerih ima samica močno hitiniziran, vzbočen hrbet, dočim trebušni del ni tako hitiniziran. Cela žival se ščasoma spremeni v nekak ščit, ki pokriva in varuje jajca pred zimo (n. pr. češpljev kapar). 2) Coccus objema vrste, pri katerih je odrasla samica podobna ličinki, ne tvori ščita, izloča pa vosku podobno tvarino, ki se polagoma strdi v bolj ali manj čvrst ovoj. 3) Aspldlotus objema vrste, pri katerih je samica podobna ličinkam, nima razvitih nog in živi pod ščitom, ki sestoji iz dveh delov, preostalih od dveh preobrazb in večjega voskastega ovoja. Samci imajo ščit iz enega leva in voskastega ovoja. Rod Aspidiotus delimo na tri podrodove; Aspidiotus v ožjem smislu, Mytilaspis in Chlo-naspis. Dorasle samice podrodu Aspidiotus se ločijo od samic ostalih dveh podrodov po tem, da imajo okroglast ščit, med tem ko imajo one podolgaste ščite. Razločevanje posameznih vrst podrodu Aspidiotus je zagotovo mogoče le z mikroskopom. Samice kotijo žive ličinke in to neprestano tekom 6 tednov. V 24 urah skoti samica 9—10 ličink. Ličinke so rumenkaste in imajo tri pare nog. Mlade ličinke nekoliko ur blodijo po drevesu, nato pa se vsesajo na lubje. Kmalu začno izločevati voščeno snov, iz katere se polagoma napravi ščit. Samci se levijo enkrat, samice pa dvakrat. Samci popolnoma dorastejo v 25 dneh, a samice v 30 dneh. Samice so takoj oplojene od samcev in po 3-7 dneh že kotijo mladiče. Ker samice kotijo tekom 6 tednov, se na napadenem sadnem drevju nahajajo tekom leta ličinke vseh starosti in odrasle samice. Na leto imajo tri do pet rodov. Samice brez ščita merijo približno 1 mm, s ščitom do 2 mm. Ščit je okrogel, temnosiv, v sredini izbočen in rdečkastorumen. Samci so krila, približno 6—10 mm dolgi, ovalni, oranžne barve in morejo ščite tudi zapustiti. Njihovi ščiti so manjši in podolgaste oblike. Ameriški koparji živijo navadno v gostih kolonijah ki dajo lubju lus-kast videz, če tako kolonijo zmečkamo, priteče iz nje rumenkasta tekočina. Te kolonije so zelo podobne onim, ki jih tvori sorodni Aspidiotus Nerii na oleandru. Ameriški kapar napada vse vrste listnatega drevja. Najraje živi na mladem lubju, a najdemo ga tudi na listju in plodovih. Siri se z listjem, vetrom, živalmi, sadikami, cepiči in sadjem. Navodila za zatiranje ameriškega kaparja. (Uš San Jose, Aspidiotus perniciosus Comstock). 1) Vsa drevesca, za katera se ugotovi, da so okužena z ameriškim kaparjem, se morajo posekati, zložiti, politi s petrolejem in sežgati. Na ta način se morajo uničiti prav vse, tudi najmanjše vejice. 2) Vse drevje v bližini okuženih ali sumljivih dreves se mora temeljito poškropiti in sicer: a) po zimi: z 8% (koščičasto sadje) oziroma 10 % (drugo drevje) razstopino kakega drevesnega karbo lineja; b) zgodaj spomladi (tik pred brstjem) z razredčeno kalforniško (žvepleno apno) brozgo in sicer je vzeti 1 del brozge in 3 dele vode in c) večkrat tekom leta: z raztopino tobačnega izvlečka (2 kg) in ma-zave?a mila (>/2) kg na 10 1. vode) Poletno škropljenje je treba vsakih 4-5 tednov ponoviti. Prvo poletno škropljenje je oba viti zadnje dni apr., najpozneje pa prve dni maja. Škropiti se mora vse listnato in ne samo sadno drevje, torej tudi lepotično drevje in grmičevje. V Ameriki te vrste kapar napada tudi vrtnice. 3) Vsak sumljiv primer je naznaniti občini, pristojnemu sreskemu kmetijskemu referentu ali kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani oz. direktno kmet. oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. V svrho ugotovitve je z vsakega sumljivega drevesa poslati nekaj vejic omenjeni postaji v preiskavo. Okuženi ali sumljivi materija! naj se pošilja v dobro zaprtih posodah, da se ne zgubi ali okužbe ne razširi. 4) Pri nakupu drevesc iz drevesnic naj se vedno zahteva potrdilo, da so nasadi pregledani in zdravi. Nakup drevesc pri nepoznanih prodajalcih naj se opusti, ker tudi iz sadjarskega vid.ka brez oz*ra na zdravstvenost ni priporočljiv. Navodila zlasti glede uničenja okuženega materijala in škropljenja se je točno držati. (Konec) Zahvala. Vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izkazali svoje sočutje, ki so pokojnega dragega očeta, brata in tasta gospoda Flisar Josipa obsuli s cvetjem in mu izkazali zadnjo čast pri pogrebu, se prisrčno zahvaljujemo. M. Sobota, dne 14. avg. 1935. ialujoia rodbina Flisar. Službo dobi dobra in zanesljiva kuharica v gostilni TÜRK, Murska Sobota. Opr. št. J. 286/35-7. Draibeni oklic Dne 13. septembra 1935 bo ob 8. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: gozd zemljiška knj. Boreča 2/14 vi. št. 139. Cenilna vrednost 1500 Din. najmanjši ponudek 1000 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Spesilo sodišče ? Morsili Soboti, odd. IV. 27/7 1935 Opr. št. J 1436/34. Draibeni oklic Dne 12. septembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv zemljiška knjiga Čepinci vi. št. 138, 1/2 vi. št. 349, 363 Cenilna vrednost: 13813 Din 25 p. najmanjši ponudek : 9219 Din. Pravice, ki bine pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, s'cer bi se jih ne moglo vei uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Snsho sodišče v Morski Soboti, odd. IV. 24/7 1935 _ _ _ _ na Petanjcih hiSa s oaa se trgovskim lokalom in manjše posestvo. Natančne podatke dobite v trgovini NEMEC J. Murska Sobota. Opr. št. J. 1600/34. Draibeni oklic Dne 13 septembra 1935 bo ob 10. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv i, t. d. zemljiška knjiga Otovci 45/840 vi. št. 2, 120, 254 255. Cenilna vrednost 32397 Din 50 p. vrednost pritiklin 367 D>n najmanjši ponudek 21600 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-ben! oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sretho lodiiii i Burili Mati, odd IV. 29/7 1935