Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka. JToliet, Illinois, 38. Junija, leta 10O1. JuetniliC !XL. VODA NAPRAVILA OGROMNO SKOPO. ^ Elkhorn Creek.dolini je povo denj pokončala nad 400 človeških življenj. premoženju je škode po sedanji cenitvi $4000.000. Župan je prosil pomoči. Bluefiel ker je stala zelo visoko v - 081§ 80 v bližini me- "ad ^^ ^ruPeU pogreša pa se jih še )jat 8to> Župan je dal oklic v tine fcrem prosi za nujno pomoč. ^^arlestown, W. Va. 24. junjia. ,i!rvni tajnik Dawson, ki vodi v 8ot®o«ti governerja White drža-p® p0sle, je ukazal oberstu J. O. 6r?ittu takoj oditi na mesto ne-B((Ce ^dposla.i so tja tudi mnogo in živil. V Keystone Vi-'L je ^o šlo mnogo rudarjev po ®nar,ker je bilo ta dan plačevanje, . 0 sedaj se š« niso vrnili in o njih 1 Be »ikakega sledu. .doživliai se je primeril pa ^žlrjem v Tlaku Št. 4 Norfolk in pad"1*"1 2el,inice ki je Prižel iz za" a ob 8 uri 30 minut. 2 milji od UrP* 3e pričel nadlegovati vihar. 2 ^ so poekusali železniški usluž- da bi zapeljali vlak v var- jj ' T8e »man. Voda je prihajala ▼išje, prišla je v vagone «treh>POtDiki 80 morali bežati e" ^oda je le vedno naraščala priIv0potlliki eo se vedno živeje p.re-morali umreti v 'obij Talov>h. Vlak seje ustavil «t6li1Sokl skaluati steni in ni bil v ka " mti. naprej niti nazaj. Z vla-Žitl0 i' m mogoče priti na pe-kaj 0 rlui pečine pa je stalo ne-^il rDic in neki delavec je o-p> nevarn°sti se nahajajoči rHne je ostale tovariše stiij * 1 B° Trvi' BPletli lestvo, spu-Hikj obupani popot- uri pritrdili k vlaku in v pol kov * po njej 54 popotni-«i »at U ezrjiških uslužbencev in Uko^ilo življenje. T«ta ustrelil. ■Micll-> 26- junija.—Na »oVal hiše, v kateri je sta- «uii °b'telj J- W. Fosterja so "^»tletnT D0Č korake in osem- fogleda/ vzel puško in šel WiSel a3 ti neki bilo. Ko je i ^ trugt"' Je eližal Bamo šumenje tudi vei h ^ SUla tik verande in "a drevo 86 ma3ale" u"trelil je Pa .krat sporedoma, mo-epre8traši1' k« je padlo *aaletra ^ a,nvo truplo obče tata v mestu. Kanibalstvo na Štajerskem. Maribor, 11. junija. - Danes se je vršila pred porotnim sodiščem velezanimiva pravda. Obtožena sta bila vincar Bratuša in njegova žena strašnega hudodelstva, kakoršnjih se je doslej prigodilo le še malo v Evropi. Obtožnica je dolžila zakonski par, da sta umorila svojo llletno hčerko, jo v peči spekla in nekoliko tudi pojedla. Enajstletna hčerka Ivanka je imela mnogo prestajati vsled očetove surovosti, kakor tudi še dva druga, manjša otroka. 16. aprila 1. 1. se je igrala v bližnjem gozdiču in tedaj je zakurila v nekem votlem kostanju. Nastal je precej velik ogenj in pogorelo je del gozdiča. Iz strahu pred očetom je dekletce zbežalo, v neki odcniljeni vasi pa je stopilo pri neki kmetici v službo. 29. aprila je poslala gospodinja Ivanko domov po delavsko knjižico. Dekletce je ubogalo, od tedaj pa ga ni nihče več videl. Oče je naznanil žandarmeriji, da se je dekletce izgubilo. Ta se je dolgo zamanj trudila, da bi malo Ivanko našla ali pa vsaj kak sled. Čez nekaj časa pa so našli nekje v daljni okolici mrtvo deklico in Bratuša je ugodno izkoristil to priliko pa je začel trditi pred ljudmi, da je bila to njegova hčerka Ivanka. Nekemu žandarju pa ni dalo mirovati in ves čas je sumil Bratuša, da je on sam umoril svojo hčerko. Nekoga dne pa je uvedel hišno preiskavo, ob tej priliki pa se je našlo nekaj dekličine obleke — krvave. Zandar je takoj Bratuša prijel in ta se je udal. Izpovedal je, da je našel deklico v gozdu 11. maja vso shujšano. Poklical jo je k sebi, ona pa se ga je ustrašila in je začela bežati, toda vsled slabosti ni bila v stanu dolgo teči in se je zgrudila na tla. On jo je dvignil in ji tiščal več kakor štiri minute vrat. To se je zgodilo popo-ludne, zvečer pa je truplo domov prinesel, ženi pa je rekel, da naj zakuri v peči tako, kakor bi hotela kruh peči. Ko je bilo vse gotovo, je začel razkosavati z nožem in sekiro hčerkino truplo in ga metati v peč kos za kosom. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je ponovil nečloveški oče »vojo grozno izpoved in je še popolnoma mirno pristavil, da je celo pojedel košček mesa od hčerkinega stegna. Najpoprej je meso položil na krožnik. Če je tudi žena kaj jedla, se ni bil v stanu ipominjati. Žena je odločno tajila, da bi bila poprej kaj zmenjen« z možem, pač pa mu je priznala, da mu je pomagala truplo razkosavati in sežgati. Grozoviti oče Bratuša je star 40 let in je čedne vnanjosti; dosedaj je bil že trikrat kaznovan. Žena je starejša za deset let. Oba sta doma iz vinskih goric t ptujski okolici. Obravnava je vzbujala velikansko zanimanje in vse polno ljudi je prisostvovalo nenavadni razpravi. Zanimanje je vladalo zlasti v pravniških krogih, ker nimajo v Avstriji zakona, ki bi prepovedoval jesti človeško meso. Obravnava je bila kmalu končana, obsodba pa se je takoj razglasila. Zverinskega očeta so obsodili na vislice, mater pa v triletno, poostreno ječo. _______ Prečrtan račun. Chicago, 111., 86. junija. - Preko Kanade je dospelo nedavno sem 41 Kitajcev in se tu utaborilo, da bi se preživljali s pranjem. Zvezne oblasti pa so pozvedel«, da so Kitajci dospeli n& tla Združenih držav brez dovoljenja naselbinske oblasti in ker spadajo naši poševnooki sosedje med one naseljence, katerih nasbog-varuj, je prišel nenadoma v njih bližino zvezni komisar z dedektivi in ti so pobrali prestrašene kito-nosce s seboj ir jih odvedli na postajo, odtod v San Francisoo, od-Jtoder jih bodo poslali na Kitajsko "po sub." Se lahko vzamejo, deUjejo hitro in jamčijo vspeh Severov i praški za glavobol, neuralgijo, mrzlico ii) druge bolezni. ŽELEZNIŠKI VLAK SE JE PREVRNIL. Bil je napolnjen z ljudmi,, a k sreči sta ubita samo dva železniška uslužbenca. Blizu trideset oseb je večinoma lahko ranjenih. Odposlali so takoj pomoč. Pittsburg, Pa., 25. junija. — Vlak št. 23, ki je bil znan pod imenom "Cleveland Flyer", je skočil pri Manaca, kakih 10 milj zapadno od tu, s tira in se prekopicnil z nasipa v 25 čevljev globoko dolino. Vsi vozovi so se popolnoma preobrnili in pravi čudež je, da se ni zgodila še večja nesreča. Vlak je bil namreč napolnjen s pasažirji, ubila pa sta se samo kurjač in prvi nadzornik prtljage, lahko ranjenih pa je bilo blizu 80 oseb. Umor in samomor. Boston, 26. junija. — Na zelo obljudeni, živahni mestni ulici v zapadnein delu mesta je ustrelil petindvajsetletni Rih. Friedman svojo enoindvajsetletno sestro Rozo. Ko s* je ta zgrudila mrtva na tla, je pomeril tudi na mlajšo, sedemnajstletno Heleno. Zadel jo je, a le lahno in sirota se je vsled strahu zgrudila na tla. Ker je mislil, da je mrtva, je pomeril na se in si pognal dva hitoa v prsi. Predno so priskočili ljudje je bil nesrečnik že mrtev. Zadnji čas so opazili na njem znake blaznosti. Težka gospodičlna. Baraboo, Wis., 20 junija. - V Caledoniji je umrla dvaindvajsetletna gospica Karolina Broon, ki je veljala za najdebelejše dekle na svetu. Umrla je vsled zamaščenja srca. Tehtala je 650 funtov, visoka je bila 5 čevljev in 7 palcev, okrog života pa merila 72 palcev. wji'T"" -------—---rr— ■'■■ ■ I.' RT. REV. JAKOB TROBEC, Š^OF V ST. CLOUD, MINN. Preprečen atentat. Rim, 26. junija. - V železniškem vozu, v katerem sta se vozila dva črnogorska princa, so našli dve bombi, ki sta bili pripravljeni za eksplozijo. Nek uslužbenec ju je opazil in naglo odstranil ter tako preprečil grozno nesrečo. Vožnja se je potem nadaljevala. Ko je došla semkaj prva vest, so takoj odposlali na lice mesta poseben vlak z rešilnimi pripravami. Kmalu za prvim pa je odšel drugi. Večinoma vse poškodovance so pripeljali tu sem, dva v Rochester, nekateri pa so takoj nadaljevali vožnjo. Kaj je bilo vzrok nesreče, se še ne ve. Listi dolž« železniško družbo, da je ona kriva nesreče, ker je premalo skrbela za poprave in nadzorstvo. Zopet železniška nesreča. Peru, Ind., 27. junija. - Zapadno vozeči vlak št. 3, Wabash železnice je skočil pri Cass postaji, 4 milje od Logansporta, Ind., s tiru in skoro vsi vozovi so se polomili. 14 oseb je bilo na mestu ubitih, blizu 50 večinoma težko ranjenih. Vlak je imel namreč eno uro zamude in aato je vozil z večjo hitrostjo, 60 milj na uro. Na ovinku je voda izpod-jedla tir, to je povzročilo, da je rels odjenjal, kar je vrglo stroj s tira, ki je potem potegnil še vse ostale voze za seboj. Eno uro je trajalo, predno je dospel posebni vlak na pomoč b lučjo in adravniki. Na mestu nesreče so se vršili grozni prizori in vpitje sc je culo več milj daleč. Samomor vsled vročine. Chicago, 111., 26. junija—Vsled neznosne vročine zadnjih dni ni bila v stanu gospa M. Krell več noči zapored Mitisniti oči. To je nesrečno žensko tako iamučilo in ji razburilo tako silno njeno živčevje, da je posegla po revolverju in si z njim končala življenje. Ženo umoril. St. Paul, Minn., 26. junija. - V West Superior, Wis. je pobil svojo Ženo Alfred Anderson s kladivom, ko je došla zjutraj domov. Čakal jo je vso noč, a nje le ni bilo. Iskati je ni vedel iti kam. Ko je pa došla domov, jo je pobil s kladivom, ne da bi jo kaj vprašal, kje se je mudila. Pozneje se je sam prijavil policiji. Buri v južni Afriki. London, 26. junija. ~ Brzojavka iz Kapstadta naznanja, da namerava poveljnik Fouchee udreti z dvema oddelki Burov v Kapko-lonijo. Angleži bo mobilizirali vse iregularne Čete, s katerimi namera vajo zabraniti nevarnim Brnom prehod. Vojni minister Brodrick je izjavil, da velja vojna v južni Afriki Angleže vsaki teden $6,250,600. ■---'.■ :■ ■; % Nesreča na morju. Yokohama, 26. junija. - Vojna mornarnica je imela običajne manevre nedaleč od obrežja. Radi velike megle pa se je dogodila nesreča. Trije torpedni čolni so namreč trčili skupaj in eden je zadobil tako močne poškodbe, da se je takoj z vsem možtvom potopil. NEMIRI DELAVCEV IN POLICIJA. Y Rochester, N. Y., je policija zelo surovo postopala zoper št raj k uj oče delavce. Ranjenih je bilo 20 delavcev in 11 policijstov. Na štrajku je 1000 delavcev. Rochester, N. Y., 27. junija. — Pred nedavnim časom je ustavilo delo nad 1000 delavcev, ki so bili zaposleni večinoma pri javnih delih, ker so zahtevali povišanje plače. Različni stavbeniki in podjetniki se niso zato nič brigali, pa so najeli drugih delavcev. Včeraj pa je prišlo do prepira med štrajkujočimi in kakimi petdesetimi delavci, ki so kopali jarek za Gas & Electric Co. Na obeh straneh so se močno razvnemali in prišlo bi bilo do silovitosti, da se ni onih 50 delavcev, ki so bili v veliki manjšini, umaknilo v družbind skladišče. Policija je bila takoj na nogah in kakih 50 mož broječ oddelek je začel mahati s palicami po glavah štrajkujočih delavcev. To je provzročilo hudo kri in delavci so obsuli policaje s ka-menji in začel se je pravcati pretep. Vsak je pograbil, kar je mogel. Ko-nečno je nekdo tudi ustrelil. To je policijo divje razburilo, da si se ne ve, na kateri strani se je sprožil strel. Seržant je ukazal streljati čez glave delavcev, nekateri so spolnili povelje, drugi pa so obrnili cevi mali; nižje.. .. Kmalu na to so delavci začeli bežati, 80 jib je obležalo, večinoma težko ranjenih. Ranjenih je bilo tudi 11 policijstov, a vsi večinoma le lahko. Na varnem. Dallas, Tex., 26. junija. —Nad Laredojevimi premogovniki ujetega Meksikanca so privedli tu sem, ker je v tukajšnji ječi varnejši, nego pa bi bil v Karnes County, kjer(bi gb prav gotovo linČali. Ko so gn prijeli na nekem severno vozečem vlaku, je priznal brez obotavljanja, da je on isti, kije umoril pred desetimi dnevi šerifa Gloverja in Morrisa ter Henry a Shnabelna. Požar. St. Louis, Mo., 26. junija. — V hiši št. 807 Morgan St. je nastal iz nesnanih vzrokov ogenj, kise je naglo razširil čez vse poslopje. V gorenjih nadstropjih so stanovanja za ljudi in tedaj jih je bilo mnogo gori. Vsakdo pa se je hotel prvi rešiti in tako je nastala grozna zmešnjava. Dve ženski sta se ubili, ko sta skočili skozi okno, neki možki pa si je zlomil nogo. Škoda je velika, ker je ogenj uničil mnogo blaga v prodajalnah. Vročina. Chicago, 111., 27. junija. — Zadnje dni postaja vročina prav neznosna. Več ljudi je že omagalo in ambulance imajo dovelj posla z ljudmi, kiobnemorejona ulici. Tudi od drugod prihajajo poročila, da je imela kruta solncarica že precej bogato žetev. Konji imajo influento. ' New York, 26. junija. — Po p..-ročilih žiwnozdravnikov je ofolfcio na inliuenci ali hripi samo v mert.i do 15,000 bonj. Kakih 5,000 od teh se zdravi pod nadzorstvom iiviuo zdravnikov, ostali pa so prepuščeni lastni usodi. Kakih 2,000 je tako opasno obolelo, da ni prav nič upanja na okrevanje. Bolezen je nastala, — kakor trdijo živii;< zdravniki, — vsled prenaglega premenje-vanja vremena. Čistost združena s čednostjo je močna zveza. Severov balzam za pljuča je pravi vzgled in ozdravi prehlajenje in vse pljučne bolezni hitro in gotovo. Umor v Loekportu. Lockport, 111., 26. junija. — Včeraj zjutraj se je tu izvršil brutalen umor. Delavec Charles White je na mostu, ki se pne čez kana], kateri vodi tudi skozi Joliet, grdo pretepal svojo ljubimko Georgio Patson. Ko se je mlado dekle vsled silnih udarcev zgrudilo nezavestno na tla, jo je pograbil brezvestni morilec in jo vrgel preko ograje v kanal. Ko je izvršil svoj grozni čin, se je spustil naglo v dir. Grdo ravnanje je opazoval samo neki dvanajstletni otrok, ki se je ves preplašen obrnil do ljudi in jih obvestil o zločinstvu. Ko so prišli na most, so našli farno krvav sled, o morilcu pa že ni bilo ne duha ne sluha. Sumi se, da jo je pobrisal v Chicago in zato so poslali mestni policiji natančen popis osebe zločinca. Par detektivov je šlo takoj za njim. Truplo utopljene ljubimke še niso našli. Spečega napadli. Chicago, 111., 26. junija. — Peter Blesky in Frank Ivrabsey sta že delj časa smrtno sovražila mornarja Mi-šikovskega in iz teh vzrokov se je trojica že večkrat prav občutno ste-pla in se tu pa tam tudi močno ranila. Včeraj je zaspal utrujeni mornar Mišikovski na stopnicah v senci nekje v bližini vode stoječe hiše. Ivo sta ona! dva prišla mimo in opazila sovraženega Mišikovskega, sta se zopet znova razvnela in se takoj pripravila na pretep. Eden je potegnil revolver, drugi nož, eden je sunil, eden izprožil; v nekaj trenutkih pa se je zgrudil Mišikovski v svoji krvi na tla. Strel je privabil policijo in še nekatere druge radovedneže na mesto poboja, toda o morilcih ni bilo že več ne duha ne sluha. Am bul an ca jc prepeljala nezavestnega mornarja v bližnjo bolnico, kjer je kmalu potem umrl. Bančni kasir izginil. Akron, O., 26. junija. - Ponarejenih listin so našli v banki za $20, 000 vrednosti, kasirja pa ni bilo možno najti nikjer. Med tem, ko so za beguncem pozvedovali, so se pri-javljale sosednje banke in zahtevale, da se jim plača in povrne vse one svote, za katere so bile oslepar-jene. Ubegli blagajnik je odnesel seboj tudi $40.000 v gotovini. Policija se trudi moža dobiti domov. Slutijo, da je v južno Ameriko pd-pihal. Ravnokar je izšla: Spomenica desetletnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Knjiga je veleokusno opremljeatf-ter prinaša na 32. straueh velike osmerke na elegantnem papirju daljši prolog povodom slavnosti, zgodovino slovenske naselbine in vseh važnejših dogodkov o postanku, razvitku in napredku slovenske Župnije, opis mesta Jolieta, vspored slavnosti o praznovanju desetletnice in osemnast izborno pogojenih slik, med temi tri portrete: Rev. F. S. kusteršič, župnik slovenske cerkve sv. Jožefa, Rt. Rev. Jakob Trobec, slovenski škof v St. Cloud, Minn, in R. J. Bar r, mestni župan. Nadalje so priobčene podobe: cerkev sv. Jožefa, slovenska šola in župnišče, akademija šolskih sester iz reda sv. Frančiška, obe kaznilnici, več privatnih poslopij in mnogo tovarn. Cena knjigi je samo 10c, popoŽti 16c, čisti dobiček pa je »amenjen cerkvi sv. Jožefa, zato je opravičena nadeja, da bodo Slovenci v Ameriki pridno segali pcajej.' Dobiti jo je v tiskarni ''AMERIKANSKI SLOVENEC" Cor. Benton & Chicago St. JOLIET, ILL. VABILO ISA. Veliki picnic v četrtek, dne 4. julija NA RIVERVIEW PARKU, katerega prirede združena društva pri cerkvi sv. Jožefa na korist cerkvi. Kolesarska dirka SLOVENSKEGA KOLESARSKEGA KLUBA od 1. do 3. ure, Konjska dirka PROSTA ZA VSE, od 3. do 5. ure. DOBITKI loo DOLARJEV. 1 Nagovor HON, WILLIAMS^ljT^OwTE^^ | NA YSEH ŽELEZNICAH TA DAN TRETJINO ZNIŽANA CENA. jjl Igrali bodeta dve godbi. $ Vsakovrstna zabava. || DOBRA JEDILA IN IZVRSTNA PIJAČA. M —__________ VSTOPNINA SLOVENCEM IN HRVATOM PROSTA. ZA DRUGE 25c. M Rojaki iz vseh krajev so uljudno vabljeni na to veselico ODBOR. umrl član našega slovenskega katoliškega, podpornega in sokelskega društva Harry Grigo. V Jednoto še ni bil vsprejet, toda naše društvo mu je navzlic temu priredilo dostojen, lep pogreb. Preskrbelo mu je godbo in 42 bratov je pospremilo dragega ranjkega k večnemu počitku. Bodi mu žemljica lahka!— Opozarjam vse rojake v Leedville ali pa v bljižnji okolici, kateri še niso pri nobenem društvu, da naj sedaj pristopijo. Na 529 Elm St. imamo vsak mesec dvakrat redno sejo. Pozdrav vsem rojakom. Alojzij Kastelic. Najprijetnejši piknik ne ponudi toliko okrepdave in ne poživi života in dulia, nima toliko zdravilne vrednosti in morda nikdar tako ne razveseljuje, kakor Bteklenica Trinerjevega Amer. Elixir of Bitter Wine. To je močno krepilo in najboljše poletno-zdravi-lo, ki daje celemu životu in duhu prožnost kakor nobeno drugo zdravilo i istočasno daje posebno prijetni okus, gasi žejo, ter uravnava zaprtje in odprtje, ono je dragocen lek napram vsem boleznim v želodcu, jetrih in ledicah, priporočeno od izkušenih zdravnikov, ter se je izvrstno izkazalo v tisočslučajih.To je veljavno za samo pristno gotovo zdravljivo grenko vino, izdelovano leedJos. Triner 79«) S. Ashland Ave. Chicago 111. zatoraj ne kupite ničvrednih ponarejanj, ponujane tu pa tam v lekarnah. Ako hočete spojiti prijetno z koristnim, vzemite seboj na popotovanja nekaj steklenic Trinerjevega grenkega vina. — Kupi In poskusi eno škatljico nocoj. Ko se spomniš na to, pojdi, kupi in poskusi eno škatljioo Cascarets Candy Catharic nocoj. Ne bodeš nikdar obžaloval. Pristne tablice so zaznamova s C. C. C. Škatljica po 10c v vseh lekarnah. $13.00 Buffalo in nazaj $13.00. Pojdi po Nickel Plate železnici na Pan-ameriško razstavo! Vozni listki iz Chicage so na prodaj vsak dan; veljavni so 10 dni do zadnjega dne, 12. ure po noči, ko vlak zapusti Buffalo. Na prodaj so tudi vožnji listki za v Buffalo iž Chicage, veljavni 15 dnij z vštetim dnevom kupa za 116.00. Za $21.00 je dobiti vožnji listek iz Chicage v Buffalo in nazaj, veljaven 30 dnij. Z vsemi listki direktne zveze in'«e lahko vstavi na katerejkoli štaciji za deset dnij, ako se oglasi pri agentu dotične štacije in zastavi $1.00 are. Za vse druge podrobnosti piši na: John I. Calahan, glavni agent, 111 Adams St., Chicago, 111. HEADACHE "Both mr wire «ud mTMlffaave be*; using CASCARETS »ud they »re the be* medicine we bave erer bad In the houee. Ui» ».ekmy wlf. wu mntlo with be»d»cbe lor twod»y», she tried come of your CASCARETS, »od they relieved the pain Id her head almost Immediately. We both recommend Cuearete." a... ^ OBA». SMDMTORD, PltUburt Safe * Deposit Ca, Pltuburg, Pa- CANOV CATHARTIC | ^^^^ CATnAWTig KlQfflTlPiD »AO« MARK Palatable. Potent. Ta*te Good, Do Oood, Nerer Sicken, Weaken, or Gripe, 10c, S6c, bOc. ... CURE CONSTIPATION. ... »I.rll«, 1mm), Cwcnr, CklMt*, KhIihIi »tj r.r*. 517 MaTfl.Ril* Sold and guaranteed by all drug-* I U'DAli gliu cl'U Tobacco Habit. C. C. C. na vsaki tablici. Vsaka tablica ima slavno znamko C. C. C. Pazi na to, ne kupuj drugih. Škatljica 10c. Dobiti v vseh lekarnah. C. B. HAYWA1 CO, Prodajalci papirja in tiskarji. V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in r&xnovrstce druge potrebščine. Na nli Cass & Scat! St., Juliet, 111. DR. A. BALDWIN, ZOBOZDRAVNIK. Soba 1 v Fargo Building. Na voglu Van Buren in Ottawa ulic. Uradne ure ob četrtkih in sobotah. MIHAEL KRAL —: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., JOLIET, ILL. My Street ExcMoge Saloon na voglu Ruby in Bluff St. Joliet - Illinois imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch". LOUIS MAUSER & CO. "Rojaki, dobro došli/" STENSKI PAPIR po eden cent rola in višje. Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah. Fred Sehott 413-415 Jefferson St., JOLIET, ILL. Kdor si želi postaviti hišo ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela —:naj se obrne na rojaka:— MATIJA FINK 706J Ottawa St., Joliet, 111. R. C. BERTNIK. L B. BERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naš« pose boost: JUDGE. NEW CENTURY, IP wntov. 5 (»ntov. 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. ..The Eagle.. "Slava četrtem« juliju 1 glasi se od ust do ust po vseh Združenih državah ameriških in tako tudi v Jolietu* S tem bližajočim se dnevom pa postaja vročina vedno ^ in vsakdo ee rad kolikor le mogoče poletno oblači. V naši veliki, z vsemi potrebščinami prenapolnjeni VT° jalni imamo veliko izber vsakovrstnih poletnih, lahkih oblek, mehkih srajc, slamnikov, okusnih kravat, rutic, lahkih čevljev, kapic, i. t- d' za moike in dečke. Priporočamo pa tudi slavnemu občinstvu v Jolietu in vsakovrstne polethe potrebščine pri hiši in gospodarstvu, vrtne gugalnice, viseče vrtne mreže, hladilnice, ledenice in drugo pohištvo. Najiiljudneje vabimo vse cenjene goste, ki pridejo J v Joliet, da nas počaste z svojim obiskom in si ogledajo ^ dajavno zalogo. Porabite priliko in oglejte si! Math. Simonich, po.^* Iz slovenskih naselbin. Joli«t 111., 27. junija. — Vročina narašča z vsakim dnem in vse priča, da se bližamo oni poletni dobil katero začenja kres. Toplomeri kažejo Bkoro vsak dan 95 ali 96 ali celo 97 stopinj, mi pa zevamo in 6e potimo, da se Bogu usmili. Najbolj po godu je vročina pivovarjem, sa-loonarjem in izdelovalcem ledu, ker jim izborno pospešuje "business.'' Seveda je zahtevala letošnja vročina že svoje žrtve. Med tednom Bta umrla dva Slovaka vsled vročine, eden je delal pri železnici, drugi pa v tovarni: včeraj pa je padel na tla v Steel Mili tretji Slovak zadet o«I solnčarice. — Minulo soboto smo pokopali v Jolietu Franceta Peternel, ki je bil omrl v bolnici sv. Jožefa po dolgotrajnem bolehanju. Doma je bil iz Markoplje vasi, fare Stari Laa, v hrvatskem Primorju, kjer zapušča udovo in štiri nedorasle otroke. Pokojnik je bil Član društva bv. Jožefa in K. S. K. Jednote Društvo sv. Jožefa mu je priredilo lep pogreb z godbo. Zadnji čas je delal ranjki Peternel v Summitt, ki je kakih dvajset milj iz Jolieta. — V naši župni cerkvi se je vršila v nedeljo pri prvi sv. maši lepa pobožnost. 17 naših mladih rojakov je takrat pristopilo prvič k mizi Gospodovi in prejelo prvo sv. obhajilo po krasnem in ganljivem nagovoru skrbnega dušnega pastirja. Deklice so bile vse v belih oblačilih, fantje pa so bili okrašeni z svežimi šopki. Prvikrat so prejeli sv. obhajilo i»dnjo nedeljo mladeniči: Frančišek Meteš, Štef. Vertin,Edvard Schwab, Matija Rogina, Štefan Skrinar, Jožef Težak. — Deklice: Marija Kle-pec, Ana Nemanič, Marija Nema-manič, Frančiška Benedik, Marija Jurman, Marija Simonič, Josefina Količ, Marija Jurman, Marija Težak, Marija Mušič, Katarina Tomac. _Le se prav malo dni nas loči od impozantne slaVnosti povodom praznovanja desetletnice slovenske župnije v Jolietu, katare namen je pakazati nekoliko natančneje širnemu svetu kaj, kdo in odkod so sicer vedno tako oskromni Slovenci. Sla-vnost se začne v nedeljo in sicer jo otvori naš slovenski vladika mil. goBp. .Jakob Trobec, škof v St. Cloudu s podeljevanjem zakramenta svete birme. Birmanih bode okrog 88, med temi 10 odraščenib. Po tukajšnji cerkveni postavi smejo prejeti zakrament sv. Birme le oni, ki bo v verskih resnicah zadostno pod-učeni in so že prejeli zakrament sv. Rešnjega Telesa. V tej deželi je tudi navada, da botruje vsem bir-aoancem en boter in birmankam ena botra. Boter našim birmancem bode: g. John Grahek, botra: gospa Marija Kukar, soproga g. Štef. lfukar-ja. Po Birmi blagoasivljali bodo dve -novi zastavi kakor je razvidno iz programa, ki smo ga priobčili v zadnjih dveh številkah in kakor je tadi natisnjen v ravnokar izišli '"'Spomenici." Vsa društva, ki se udeleže nedeljske parade cerkvene pobožnosti in defiliranja pred mil. gosp. škofom, naj se zbero ob pol 8. popoldne v šolskem poslopju. Mil. gosp. škof rojak pridejo v na* ao Bredo v soboto nekateri drugi čč. gg. slovenski duhovni pridejo isti dan,ostali pa ki so več ali manj zaposleni doma, se snidejo v ostalih dneh do četrtega julija, tako da jih bo ob zaključku slavnosti navzočih lepo število. Poleg čč. duhovščine in davnih društev je prijavilo svojo udeležbo 4. julija tudi mnogo aosebnikov. Vse priča o tem da postane ta dan naš dan, takorekoč pravi praznik Slovencev. Kdor se torej še ni odločil, da bi poletel 4. julija v našo sredo, naj to stori naglo, Kdor je naš, ta naj pride k nam. — Mike Štajdohar, John Horwat La John Stefanec otvorijo 1. julija nov saloon na 1107 Scott cesti. Točili bodo izborno Porterjevo pivo, dobro vino, raznovrsten whisky in prodajali vedno fine cigare. Slovencem in Hrvatom priporočajo svoj na novo urejeni Baloon v pogosto obiskovanje zagotovljajoč vedno točno in solidno postrežbo. — Najbolje fotografije dobite pri fotografu C. Murr na 410 Jefferson St. Joliet, 111. Priporočam se posebno slovenskim društvom. — Pisma na pošti v Jolietu imajo sledeči: Bukavec Ignac Hribar Frank, Južina Jakob, Przy by to Frančišek. Chicago, 111., 24. junija. — Chicaški Slovenci smopraznovali 16. junija lepo slavnost. Priredili smo bili namreč velik piknik na korist slovenske župne cerkve sv Štefana na prostoru med 42. Ave in 13 cesto. Obhod se je začel takoj po sv. maši <>b 11. uri iz naše farne cerkve, pozneje pa smo se peljali s poulično železnico. Društva so stopala z godbo na čelu v naslednjen redu: Viteško društvo sv. Florijana, društvo sv. Štefana, društvo sv. Alojzija in društvo sv. Jurija. Na pikniku se je bila razvila veleprijazna zabava, žalibog, da se ga niso vsi člani udeležili kakor bi bilo želeti. Ves čas smo imeli krasno vreme, samo pred nočjo je padlo malo dežja. — Ob enem pa naznanjam, da priredi društvo sv. Štefana iz Chicage izlel 21. julija v Joliet na Theilerjev park. Vlak odvozi z Union postaje ob 9uri zjutraj,vstopati pa bo mogoče na vlak tudi na 23 cesti in Archer Ave. Vožnji listek bo veljai za tja in nazaj samo 60ct. Uljudno vabimo k udeležbi vse bližnje rojake in društva. Pozdravi Alojzij Duler. tajnik. Butte City, Mont., 18. junija. — Č. g. urednik! Že dolgo nd bilo čuti ničesar iz našega kraja v našem najpriljubljenejšem listu. Dovolite mojim vrsticam malo prostora!—Vreme imamo sedaj topleje vendar še vedno zapiha mrzel veter in snega se še vedno bojimo. Dela je tukaj še precej, a ne toliko za naše rojake, precej jih je brez dela. Po rudokopih delaj« samo Irci ali pa Angleži, le v rudotopilnicah, kjer je po veliki večini le težko, trpežno delo, tam dobe naši delo. Seveda smo čvrsti ljudje in dela se ne ustrašimo tako zlepa. Vendar se je sedaj razširila še govorica, da bodo vse rudotopilnice čez osem mesecev zaprli, ker jih bodo takrat preložili tja blizu Anaconde, kjer imajo zato prav pripravno vodo. Prav iz tega vzroka pišem te vrstice, da bi opozoril na to rojake, ki se morda nameravajo tu sem preseliti. To bi sedaj ne bilo primerno. Hrana je tu silno draga, po |25 na mesec, če pa hoče kdo stanovati pri tujcih, pa mora plačati najmanj en dolar na dan. Zaradi tega ni primeren čas za sem hoditi, ker se človek prehitro preveč zadolži. Tukaj je umrl 9. junija naš rojak Janez Vertin, doma iz Osojnika, fare Semič na Kranjskem. Pokojnik je bil še neoženjen, pa menda tudi ni bil pri nobenem društvu. Zopet nov opomin, da moramo pridneje pristopati k našim društvom. Pred par meseci so se v tukajšnji krčmi stepli trije fantje, posledica je bila: eden mrtev, eden težko ranjen, ubijalec pa je pobegnil in ga dosedaj še niso prijeli. Frank Germ je bilo ime onemu, ki je umrl vsled zadobljenih ran in je bil doma z Dolenjskega. To so žalostni dogodki, le hvalo Bogu, da so vsaj bolj poredki med našim narodom- Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki in Vam Č. g. urednik! Marko KraŠevtc. Leadville, Colo., 21. junija.— Dragi mi list "Amerik. Slovenec!" Iz našega gorskega mesta imam sporočiti žalostno vest. Nedavno je — Monroe Bros. poročata sledeče prodaje zemljišč ta teden: Hišo in loto 212 Miller ave. od Eslber M.Slunnan za 11750.00 Rev. William H. Stront-u. Hišo in loto na 311 Chase ave od Geo. H. Munroeza $1000. Vincentu Zewiczcki. Hišico in loto 832 Liberty st. od Keomelije H. Sherwood Jos. Bran-keyu za #850. Hišico in loto 822 Liberty St. od Kornelije H. Sherwood za $750. Margareti Schindler. Loto ob Knox ave od Munroe & Kelley subdivkiji Johnu Romans za #450. Iz stare domovine, Nov slovenski glasbeni list *aone meseca julija izhajati v Ljub-!jani. Listu bode ime < 'Novi akordi". Zalagal ga bo L. Scliwentner, urejal pa dr. Gojmir Krek. , Uravnava Save in Krke. Posl. Pfeifer je v drž. zboru predlagal naslednjo resolucijo: "C. kr. vlada poživlja, da hitro izvrši uravnajo Save do hrvaške meje. Ob enem naJ se prične z uravnavo Krke, da 86 prepreči opustošenje rodovitne zemlje, katero preplavljajo vsakoletne povodnji in da se zatro vsled stoječih voda nastale človeške in živinske bolezni. Konečno naj se z uravnavo Save pripravlja plovitva Hrvaške meje." Mrtvega naSli so minulo soboto °a vrtu posestnice Urš. Bernik v Puštalu pod drevesom mizarskega pomočnika Fran. Poljanca. Povžil bržkone preveč žganja in nasoln-Cu zaspal aa vedno. Strašna nevihta je razsajala v torek popoldne dne 4. t. m. na Ska-r«čini. Med tem, ko je po drugih vaseh Vodiške fare istega popoludne ^daten pa miren dež poživil posu-sena polja, je na Skaručini grozni T'har polegel lepo žetev obetajočo ruval iz zemlje stara, močna preveša, marsikatero streho pokončal, da še celo skozi Skaručino gre-dočo deklo iz Repenj«kega samostana s tako silo ob zid treščil, da je vsa krvava prišla domov. Napad. Delavec Sekol je v kolodvorskih ulicah v Celovcu napadel knjigoveza Šorna. Stopil je namreč * šornovo prodajalnico, zagrabil tam stoječega gospoda in treščil z V9° silo parkrat na tla. Mimoidoči ljudje so prišli Šornu na pomoč in »pravili Sekola h policiji. Pokazalo ,e je, da se mu meša, in ga zato Uvedli v norišnico. v dimu zadušil, v Št. Juriju na,i Celovcem se je v izbi zadušil kletni užitkar Anton Krumpl. I-je navado, da je zvečer še ka-^ v postelji. Postelj se je vnela in ^tari mož se je v dimu sadušil. Na-so ga že mrtvega pri izbinih du-tlb. katerih ni mogel več odpreti. letina v Slovenskih goricah *beta biti prav dobra. Sadja sicer ne bo, ker ga ja lani bilo preobilno. ^ na polji obeta biti bogata žetev la v vinogradih obilna trgatev. Velik požar v Kropi. V sredo jun. popoludne je zadela Kropo ®a Gorenjskem grozna nesreča. Pogorele so hiše od Jurija Magušarja ^0 trga. Gasilcem se je posrečilo "gasiti ogenj še-le pri Globočniku lQ Gartncrju. Štirinajst velikih po-0l°pij je uničenih. Vžigalo se je po Kropi na dvajsetih krajih. Največ škode ima g. Jurij Magušar kateremu so pogorele tri hiše. Njegovo škodo cenijo na 15.000 gld. ■Nad 30 družin nima ne obleke, ne Hran«. Poštno in žendarmerijsko Poslopje je pogorelo. Ogenj je na-®tal iz peg^ v kat0ri je neka ženska kruh pekla. Kovaška obrt v Kropi Je zadnja leta tako hirala, da je 'judstvo živelo v veliki bedi, sedaj Pa je prišla nad ubogo Kropo še ta Nesreča. Duhovniške vesti iz lavantin-škoflje. Č. g. J. Cinglak, prodor v Št. Petru v Savinjski dolini J® Postal kapelan v Vodnjaku, č. g. ^nton Kolarič, dosedaj kapelan v °]niku, je postal mestni kapelan P" Sv. Magdaleni v Mariboru. duhovniške vesti z Goriške- C. g. janez Kumar, vikar v p Vtllci, je imenovan kuratom v evmi. njegovo mesto v Rav-n;co P0j♦ E. HAYWOOp Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. Joliet, lil. Anton Grahek naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s I. julijem na 122 N. Chicago St. nov saloon, V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzemko pivo, Fast, Anheuser Ji us h Beer, dobro vino in žganje. Prodaji d bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk. <&» «&» »A* .A* Matija Pogorelc, prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in druge zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... eQgs^k. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHN MODIC 111+5 Lake St., Cleveland, 0. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba ulj udna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111. Doktor Frederick, Soba 404 Uarber BR1k., Phoue 2124. Stanovanje, 1222 Benton St.. Phone 1414 10 do 12. Uradne ure: 2 do 4. I..!:««. I 7 do 8. p. ra. JOliet, I Brata Simonich v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. Čete vn tt so: Nlkel-ure 7 Jewels . <«.00 15 Jewels Wiilthara . .J!>.!50 Srebrni: ure z enim pokrovom . . . J12.00 z dvema pokrovoma jltf.OO in višje. Boss-oase 20 let garancije 16 size 7 Jewels , $l!5.i0 " 15 " . $18.00 Boss-ease 25 let garancije 16 size 7 Jewels . $25.00 17 " . f30.00 Opomba. Vse te ure sojz dvoj-I niin pokrovom. Kolesovje pri I naštetih urah Je Elgin ali VVal-[tham, kakoršueifa kdo fcli, F Blaeo pošiljam po Kxpress C. O. D, Vse moje blago je garantirano! V svoji zatoni imam tudi fin pismeni papir z okraski in v narodnih barvah. CENA; V kuverti ducat kuvert in papirja V gkatlji 2 ducata...... 10.15. ».35-0.60-0.75, P-745 Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je: Math. J^oja^orelo, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Cenik knjig pošiljam puitnine pronto. Pičite po-nj ! HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, 'PHONE 1652. ILL. 13. PORTER, predsednik. JOSEPH BRAUN, taj. in blag. E. PORTER BREWING COMPANY. EAGLE BREWERY. Izdelovalci uležane pive PAL ALE in LONDON PORTER Pivovarna: South Bluff Street Posebnost je Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS. A. BAUER & CO. Importers & Dealers fine cased liquors and wines 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF DOBER BHIVEC (BARBER) Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe* to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St, -- Joliet, 111. nONMT TOBACCO SPIT L/WIN I and SMOKE Your Lifeawivl You can be cured of any form of tobacco mikm-easily be made well, strong, maen^fSx^l new life and vigor by taking MO-TO-MAtt that makes weak men strong^ Many^iui ten pounds in ten days. Ove? 800.000 cured. All druggists. Cure guarantied ' n.tSJT let and advice FREE. Add rtss sTHBi rm: REMEDY CO.. Chicago or Wcw Y^f ^ Preskrbujem vsakovrstne Ruber stemplje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING. Frank A. l)ame» izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, III. Telethon: 172. Moja posebnost so: on^FIa^Sc Priporoiam se Slovencem v obilno ruirofba. Vprašajte svojega mesarja za. Atrim i!« Klase, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, III. JOHN B. MOUNT, APOTEKAR. Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike. 102 WasHiiigtoa St JOLIET. Martin Fir, PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. ANA VOG-REST, i/učena babica, 603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diploma in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se'priporoča, tur kajšnim Slovenkam. ...Novo... slovensko Irivnico, popolnoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemanich-evi hiši na 913 Scott cesti v Jolietu FILIP HIBLER, terse priporoča Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. Štefan Rebrovi^ (Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICK., toči domača vina iz čistega grozdja, bro kalifornijsko žganje in najboljS« smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hr- ■ vatom in Slovencem. Pokliči po telefonu št. 2033 ALEXANDRA D ABAS, za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanj«*, črnenje, črtanje, slikanje črk itd. ALEXANDER DARAS, 122 Jeffersou Street, Joliet, Illinoa. (S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v steklenicah tudi Auheiiser-Bush piv«, dobra domača vina, fine wbihtke in smodke. Na razpolago vedno prost lunch, ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata FRANK ROGEL in JOE LEGAN. na voglu Jaeknon in m t rvw rr r Indiana ude -'OL JE ILL. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGERIJSKIM BLAGOM, •• PREMOGOM IN « SALOON, 920 No. Chicago St., Joliet 111 Telefona številka 348. wtlct> llu CHICAGO H John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno OOSTILTVO v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam naj fine je smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago. TO ^iiijffiiiaiittTaiiMaiiteittiiw j 'ilHiiMillifiliMiJi , i.L u iiiii w «iL^Mk|a ; j'',; t-. - AND POINTS IN . v:.,i.,,:,,.;.;,.;^ ,.(;>':,;,;/ ' mmlmm^' ANO TJIKHITOBV BEYOIfU AMERIKANSKl SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prri slovenski katoliški list v Ameriki. Izdaja Slovetisko-amerikatisko Tiskovno društvo Y JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: Za celo leto za pol leta $ 2.00 $ 1.00 Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo: "i za celo leto za pol leta $3.00 ali $1.50 ali IS kron. 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naananitl poprejšnji in novi naslov svo jega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKl SLOVENEC, H*, lien ton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1341. „AMERIKANSK1 SLOVENEC". Published weekly at Joliet, JU. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton tfc Chicayd Strs., Joliet, Ills. The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Batored at tlia pnat office at Joliet, 111. us saeoud Cl»»« mutter. CERKVENI KOLEDAR. $0. J uni Nedelja 5. X. Juli Pondeljek 2. ,, Torek 3. „ Sreda 4. „ Četrtek 5. „ Petek 0. ,, 8obota pobink. Pavel. Julij. Obis. Mar. Dev. Bertram. Urn. Ciril in Metod. Dominika. Krščanski duh v družini. Stara pripovedka—govori takole: "Ko se je bližal naš praded Adam svoji smrti,skušal je iti njegov tretji sin Seb še enkrat v Raj,da bi utrgal z "drevesa življenja" vejico in z njo umirajočega očeta rešil smrti. Posrečilo se mu je, a prišel je z vejico prepozno; Adam je med tem umrl. Set vzame mladiko, da bi ne bil njegov trud čisto zaman, ter jo zasadil na očetov grob. In glej! vejica požene korenine in ozeleni. Zelenela je prav tako, kakor je živelo izvoljeno ljudstvo izraelsko: ako je živelo ljudstvo v strahu božjem in ne ravnalo po zapovedih Gospodnjih bilo je tudi mlado drevo življenja v polnem cvetu; ako pa so drevili Izraelci za maliki in zlatimi teleti, potešilo je tudi čudovito drevo svoje reje ter jelo veneti. To je trpelo tako dolgo, dokler ni bilo judovsko ■ odpeljano v babilonsko sužnost. Takrat je udarila gromka strela z ne-Tfoes. in drevo se je razklalo; ostal je le še parobek. A ko je prišel čas, da se duruje na Kalvariji velika daritev novega zakona, takrat je prišel ostanek življenskega drevesa zopet da časti. Obsodili so namreč OdreŠenika sveta k smrti, a bilo ni pripravnega lesa, da bi s tesali križ. V naglici so pograbili prepercli štor in napravili iz njega Izveličar-ju smrtno postelj. Napoj eno Kri-»tove krvi aazelenelo drevo še enkrat in doneslo sad odrešenja; saj je nosilo na sebi večno življenje, in Tai, ki okusijo drevesnega sadu, ne vidijo smrti vekomaj- — Tako ganljiva povest. Nekaj podobnega s bem bajnim drevesom ima družina, ki je tudi drevo življenja; zasadil je sam Gospod Bog že v raju. Kajti Bog je pripeljal Adamu tovarišico Evo, blagoslovil je prvo Človeško dvojico govoreč: "Rastita in množita se ter napolnita zemljo."(I.Moz. 1.28.) A prvi greh je odpeljal človeka v ujetništvo hudobnega duha ter kakor pokončevalna strela skoro porušil to drevo življenja. Brez listov in nakitja je morala tisočletja dolgo životariti v bednih razmerah, tako dolgo namreč, kolikor časa je gospodarilo poganstvo s svojo nevero nenravnostjo in svojimi grozodejstvi. Toda božji Vrtnar človeškega rodu se ga usmilil, ni ga hotel popolnoma pogubiti. Kakor je prenovil vse drugo, tako je dvignil tudi družino do prejšnje njene časti. Da iz zemeljskega prahu jo je dvignil do nepričakovane višine. Zakon je postal zakrament; in ko je visel na križu, razlil se je tudi nad to živ-ljensko drevo blagoslov Njegove resnje krvi. Od tedaj raste zopet dalje in se razcvita — uprav tako kakor versko življenje človeško. Ako je v družini vernost in pobož-nost, prinaša bogatih cvetov in sadov, družina postane dom sreče, zadovoljstva in neizkaljenega veselja. Ako je pa družinsko življenje brezbožno in nenravno,tedaj se to drevo posuši,— družina pogreša vseh onih dobrin, ki bi je morala imeti po volji Božji. Če je vera vsak čas važna in vele-pomemba /.a družino,gotovo je tembolj ob času. ko je naravno družabno in versko življenje v veliki nevarnosti; ko je v družbi toliko strupenih snovij, kakor dandanes. Zato naj družine v naših dneh bolj vestno in goreče nego sicer goje versko življenje. Storiti morajo radi sebe samih, da ne izgube svoje plemenitosti in svojih zakladov. Kajti dandanes napadajo vse dele in veje tega življenskega drevesa. Družini skušajo pokvariti korenino — t. j. zakon, če-gar svetost in dostojanstvo teptajo z nogami. Še-le takrat — tako govore — bode družina srečna, kadar postane zakon sloboden, ako se mož in žena poljubno razideta ter si vsak za-se poiščeta drugih zakonskih polovic. — Pokvariti skušajo, deblo ko hočejo vzeti družini to, kar ji uprav daje trdnost in stalnost: stare krščanske šege, staro skromnost in ono tajno privlačnost, stare navade in običaje. — Pokvariti skušajo veje in vejice — otroke, njihovo nedolžnost in čistost. Sedanje raz mere hočejo, da pridejo otroci prej in bolj pogosto na veliki svet nego prejšnje čase, ko je bilo za poto van je več časa, denarja in truda in ko industrija in tovarne še niso rabile toliko ljudi, če je odšel takrat mladenič od doma ter potoval v tuj svet, prišel je navadno med ljudi, ki so govorili o veri spoštljivo; prišel je v družino, kjer so živeli po veri in smatrali so ga kot domčega. To se je do danes že precej predru-gačilo. Na vsakem potu in na vsaki stezi preži na mladeniča ali deklico izkušnjava. Zreti mora, kako prestopajo povsem hladnokrvno cerkveno predpisejposlušati mora,kako zaničujejo in sramote cerkev in njene služabnike. Tudi sam mora požreti masikatero grenko ali prenesti tudi kako žrtev, ako hoče ostati Bogu zvest živeti po svojem verskem prepričanju. Najboljši pomoček proti vsem tem nevarnostim, ki prete družini, je goreče versko življenje, V družini, kjer prešinja dober, verski duh vse življenje, kjer se spuštujejo zapovedi božje, tam se zna ceniti tudi svetost zakona, tam ni strast mero-dajna za medsebojno razmerje obeh zakonskih. Tam velja apostolova beseda: "Kakor je podložna Kristu cerkev, tako naj bodo žene podložne svojim možem v vsem. Možje ljubite svoje žene, kakor je Krist ljubil cerkev in se samega sebe zanjo daroval!" (Ef. 5. 24.) V tako družino, kjer redoma molijo, kjer se postijo zapovedane dni ter posvečujejo nedeljo Gospodu Bogu, tja se verska mlačnost ne more kmalu vseliti. Tukaj se tudi nebbdo udajali kvarnim zabavam temveč cenili bodo višje domače veselje nego hrupne veselice in ples« po gostilnah, — ali se bodo pa vsaj zmerno udeleževali dovoljenih zabav, a vedno v svesti si svojih krščanskih dolžnosti. — V takih družinah se potrudijo slednjič tudi otroci, da si prislužijo s pokorščino in ljubeznijo do starišev blagoslova, ki jim ga obeta četrta božja zapoved; sta-riši pa si prizadevajo, da vzgoje otroke do uprav jedrnate kreposti, katera se ob času viharja ne omaje, temveč kljubu vsem nasprotnim pritiskom. Veliki apostel med pagani sv. Frančišek Ksaverij, je oznanjal krščanstvo z ogromnim vspehom na Japonskem.Toda peklo se je zaroti-lo proti bujno cvetoči cerkvi. Nastalo je grozovito preganjanje kristija-nov. Katoliške cerkve so porušili, duhovnike in vernike so strahovito mučili in morili. Zdelo se je, da je krščanstvo že iztrebljeno. Ko so pa prišli po dolgem času, po več nego dve sto letih zopet prvi misijonarji za papeža Pija IX. tjakaj, našli so tamkaj še veliko kristijatiov, ki so ostali zvesti Kristu ter goreča častili njegovo presveto Mater. V tihih družinah so namreč marsikje ohranili še katoliško vero. Lajikiso krščevali otroke; stariši so je poučevali o glavnih resnicah nase svete vere, goreče so molili k Od-rešeniku in klicali presveto Devico na pomoč. Tako so na Japonskem obvarovale družine kar same krščanstvo pred prepadom. Zato molimo z združenimi močmi k božjemu Srcu našega Odrešenika, ki je tudi kedaj živel v družini, da naj bi znova podelilo krščanskim družinam svojega duha. Saj to Srce je ogujišče življenja in ljubezni; pri njem naj bi našle družine, katere prešinja še polni krščanskiduh, novih močij, da si tega duha tudi ohranijo. Tiste družine pa, ki so postale mlačne ali celo mrzle, naj bi zapet razumele, kaj je vera in milost sv. Duha. Boje, K. Kočevar, Frančiška Ko-čevar, K. Kovač, F. Petrillo. Ko je bila vsa prelepa slovesnost završena, je povabil č. g. župnik Perše mil. g. škofa, vso čč. duhovščino in vse, ki so le količkaj pripomogli, da se je vse tako lepo in častno izvršilo, na obed. Posvečenje nove slovenske cerkve. V Leadville, Colo., so praznovali Slovenci 16. junija prelepo cerkveno slavnost, posvečenje slovenske žup ne cerkve sv. Jožefa, ki stoji na za padno drugi cesti. Ceremonijo je izvršil mil. g. N. C. Matz, škof iz Denverja ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Cerkvena pobožnost se je začela s procesijo ob en četrt na deset do-poludne. Vodili so jo mil. g. škof Matz, domači č. g. župnik Perše, Rev. Saile, Rev. J. J. Gibbons in č. g. župnik O. Ciril Zupan iz Pueblo, Colo. Procesije se je udeležilo mnogo ljudij in naslednja društva: Knights of St. John, Ancient Order of Hibernians, Daughters of Erin, Catholic Knights and Ladies of America, Catholic Knights of America, Auxiliary Daughters of the Knights of St. John, Benevolent Relief Association of the Annunciation parish, in društvi sv. Petra in sv. Jožefa od slovenske cerkve sv. Jožefa. Unijska godba je igrala ves čas in s svojim izbor-nini igranjem mnogo pripomogla k slovesnosti. Cerkev je bila za to priliko nenavadno lepo in okusno okrašena. Pred oerkvijo je bilo postavljenih dvajset mlajev in na njih so vihrale zastave. Raz pročelja cerkve pa je plapolala 35 čevljev dolga slovenska zastava. V cerkev ja hotela ogromna množica ljudi, pa za vse ni bilo prostora. Tudi pred porkvijo so postavili nekaj klopi, a te so bile takoj zasedene. Blizu pet sto ljudi se je vrnilo, ker niso našli prostora Po dovršeni ceremoniji je služil slovesno sveto mašo domači č. župnik Perše, asistirala pa 'sta mu čč.-gg. p. Ciril in J. J. Gibbons. Pri maši so peli zelo lepe in jako težke skladbe precizno in v splošno zadovoljnost. Godbo je oskrbel or kes ter pod vodstvom prof. Volkerta. O posvečevanju nove cerkve je imel nato prekrasen govor'P. Ciril v slovenskem jeziku, v angleškem pa je govoril sam mil. g. škof, ki je povdarjal, da smo vsi Amerikanci ki ljubimo novo domovino, ne glede na narodnost. Po končani službi božji je podelil mil. g. škof naslednjim devetnajstim zakrament sv. birme: Marija Oresky, M. Megor, Lena Novak, J. Blanoar, Ana Pasič, L, Blanoar, K. PasiS, Alojzij Novak, J. Miklič, M. Miklič, T. Oliver, G. Don, M. Banoveo, T. Bojo, A. Zvezni depoziti. Nagnenje kupičiti in hraniti gotov denar doma najdemo pri vseh ljudeh, pri posameznikih, kakor pri družbah in javnih korporacijah, posebno živo pa kažejo to zvečine vsi finančni ministri. Mnogo je ljudi, ki rajši sami hranijo svoj denar doma, nego pa bi ga zaupali bankam, dasiravno jim ne donaša nikakih obresti, vrhutega pa jih postavlja v nevarnost, ker je gotov denar velika privlačna sila za tatove in morilce. Ko je Prusija potolkla Francoze 10. in 71. jih je prisilila do ogromne odškodnine. Ta denar pa je pruska vlada skrbno shranila in ga zaprla v Julius-TLurn pri Spandau, kjer čaka "mrtev" že nad trideset let, da se ga porabi za vojne potrebe. 120,000,000 mark leži v blagajni in če bi se bil ves ta denar naložil na triodstotne obresti bi se bil pomnožil za 108 milijonov. Lepe številke so to. Pruska vlada sicer zatrjuje, da je dejstvo, ki ga vzdržuje shranjen denar, vradno več nego oni milijoni,katere bi prinesle obresti. Gotovo je namreč, da uživa Prusija prav radi teh "prihrankov" ♦slik ugled in da vzbuja strah prav radi tega, ker je tudi z ozirom na denar vadno pripravljena na vojno, kar se o drugih neda trditi. V državni zakladnici Združenih držav leži $168,921.925 gotovega denarja, kakor izpričuje zadnje uradno poročilo 18. junija. Dosedaj je naš finančni tajnik naložil od te svote kakih 18 milijonov po takih nacijonalnih bankah, ki so mu položile "za varnost zvezne zadolžnice. Radi tega njegovega koraka ga je strankarsko njemu nasprotno časopisje ostro napadalo. Velika večina naroda smatra to za zelo neumestno, kar je tudi pravo. Kaj rabimo denar v blagajni? Nič! Koliko delavcem se bo s tem kapitalom preskrbelo zaslužka, koliko trgovcem se bo ponudilo prilike razširiti svoje trgovine. Pred vsem je treba imeti pred očmi ljudski blagor, koristi vsega prebivalstva, potem pridejo še le na vrsto strankarske koristi. Ako je finančni tajnik naložil denar v ljudske banke in tako pripomogel, da pride kolikor mogoče v promet, je to storil gotovo zelo previdno, »aj je izposodil denar le na zvezne zadolžnice. Posojilo je popolnoma sigurno in niti rizike se mu ne more očitati, Postopanje finančnega tajnika Gage je imenovati popolnoma korektno, a istočasno tudi velemodro, ki kaže, da je sedanji finančni tajnik mož na svojem mestu, ki deluje za občno korist, ne pa morda samo za stranko, iz katere je izšel. Važno poglavje v delavskem vprašanju. Med naj važnejše.tooke delavskega vprašanja spada nedvomno tudi poglavje o plačilu in zaslužku delavca. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, •če se s to točko nekoliko podrobneje pobavimo. Plastičen dokaz nravne propalosti današnje družbe je vedno se pojavljajoče, grdo vprašanje, ki se čuje že od Ricarda dalje vedno znova, vprašanje namreč, če je delavec vreden samo plačila za se, to je aa obleko, hrano in stanovanje ali pa je tudi opravičen do tolikega zaslužka*, da zamore preživeti ženo in otroke ter tako skrbeti za naraščaj delavstva. To surovo vprašanje le prejasno osvetljuje, da se smatra človeka zgolj kot orodje gospodarskim interesom. V novejšem času se je zlasti mnogo razpravljalo o tem vprašanju na Francoskem in v Belgiji. Tam se je razpravljajo ali naj se delavcu plačuje za delo ali naj se plača ravna po njegovi potrebi. Priznati je treba, da mnogi človekoljubi pretiravajo, ki hočejo potom pravice iaposlovati, da bi se ttutožil zaslužek delavca tako, kakor se množi njegova družina. V teh zahtevah tiči dvojna krivica. Ta teorija stoji na podlagi mnenja, da se sme premeniti delavcu plača po poljubnosti. V resnici pa se ne sme po tem meriti, koliko hočemo delavcu dati ali pa kolikor on rabi, temveč plačo delavcu je uravnati potem, kolikor, zasluži. Če bi obveljalo prvotno mnenje, potem bi prekašal delavec vse ostale stanove na svetu. Ali ima kmet kaj več dohodka, če se mu rodi novo dete? Ali bi v tem slučaju potem ne bilo potrebno, da bi v takih izjemah plačevala očetom mnogoglave družine, ki se pečajo s kmetijo, država potrebne podpore. Plače ne smemo prostovoljno povišati. Človek je odvisen od narave in zakonov prometa. Na drugi strani pa ne smemo nikdar tako ponižati plače, da bi se ne bilo delavcu mogoče oženiti morda iz strahu, da bi ne bil v stanu preživeti svoje družine. Vsak človek je opravičen, da si ustvari lastno ognjišče. Toda to pravo je le relativnega pomena, samo nekaka mo-gočost, do katere uresničenja je še vse polno pogojev in zahtev. Absolutne pravice pa do tega delavec nima, kakor je nima kmetovalec ali pa bodi si zastopnik kateregakoli stanu. Liberalizem trdi, da dela vsak človek kot posameznik in ne kot član človeštva ali pa lastne družine. To so pa tudi najnepotrpežljivejše besede, s katerimi si je užgal sistem individnalitete večno znamenje. Vsak, ki dela ima dolžnost prispevati k občnemu blagru, prav tako, kakor vsak, ki lastuje premoženje. Prav zato pa je dolžna družba, da mu preskrbi prostor v svoji sredi, do tega prostora ima namreč pravico, ker je tudi družbi v korist. Če delavec dela, ni samo posameznikom na korist, marveč celotni družbi, ki ima korist, če ima delavec obitelj. Potem temeljnem načelu je ravnalo krščanstvo v srednjem veku. Prva skrb je bila tedaj delavcu preskrbeti toliko zemlje, da si je postavil lastui dom. Zagotovljena posest in družina je edina vez, ki veže delavca na ostalo družbo. Čut skupnosti jim je prav tako dodeljen, kakor nagon sebeohrane. Sv. oče Leo XIII. pravi ▼ svoji encikliki o delavskem vprašanju:1 'Država mora to pravo (o privatnem premoženju) podpirati in delovati na to, da ima kolikor mogoče državljanov svoja imetja. Take razmere bi bile velikanskega pomena...... če bi bila nižjim vrstam zagotovljena nada, da si utegnejo priboriti in prislužiti z marljivo delavnostjo košček svojega, potem bi bilo zagotovljeno zbližanje med vsemi stanovi, odpo moglo pa bi se hkratu tudi prevelikemu kupičenju bogastva na eni in obupni revščini na drugi strani." Žalostno je, da ne more vsprejeti liberalizem v svoj program vrednosti osebe in moralnega povzdiga dc£ lavca in da mu ne zamore priznati osebnih pravic. Po tem načelu je postalo delo blago in delavec tudi Kako žalosten je položaj onih tisoč in tisoč šivilj v Londonu, ki se branijo propada z dvajseturnim delom na dan trpeč lakoto, revščino, mraz. Zlasti za žensko delo je ponajveč-krat plača tako umerjena, da se zdi človeku to plačilo, kakor zasramo vanje. Temu se mora najnujnejše odpomoči. In če neče na to delovati država, potem pa mora to učiniti koalicija delavk samih. In kako žalostne slike se nam nudijo drugod, kjer na tisoče delavcev dela v zaka jenih zaprašenih prostorih, med glasnim truščem in ropotanjem strojev, kjer sami takorekoč počasi postajajo stroji. In v opravičevanje težke usode stotisoč delavstva kliče današnja doba stereotipno parolo: "Železni plačilen zakon!" To besedo se mnogokrat rabi in treba se je z njo po-baviti. Dnino se navadno uravna tako, kakor kaže trgovska konkurenca v različnih plačilnih razredih in kolikor je na razpolaganje delavskih moči glede na razmerje delodajalcev. Vsled konkurence med podjetniki, kakor tudi med delavci so ie-postavljene plače vednemu preme-niavanju, vendar pa ima plača neko minimalno in maksimalno mejo, preko katere vsaj trajno ne gre uravnavanje dnine. (Dalje prihodnjič.) Javne šole na Kubi ob»-kuje sedaj 160,000 otrok. V London i m p o r t i r a j o n» leto po 400,0000,000 dežnikov i» solnčnikov . Francija parlament, na frankov. ima najdra*]1 leto velja 300,00« Na Francoskem izdel»)" v enem letu za $160,000,000 čevljev, V Združenih državah je samo ena tovarna za sablje intap^ polnorna zadošča vsem "potreba®' Naj dražja lu ka na »vetl| je Cherbourg, katero je dal izdel»u Napoleon. Veljala je $15,000,000- Največji ograjen pr°! s t o r za srne je danski kr»ljeV1 park v Kopenhagnu, ki obseza akrov ozemlja. 1« Angleškečetesopožg9 do sedaj v južni Afriki, — kakor g0' vori uradno sporočilo, — 634 bl8: gospodarskih poslopij in tovarn-pa res junaki, ti Angleži! So Električne železnic« , nadpouličnim tokom so se do««^) izkazale le na deželi kot prime"1®' v mestih pa so povzročile že tolik® nesreč, da so započeli po nek3t®rl angleških mestih delovati, na to, se vpelje po mestih podulični t0 gonilne sile. k P* osi1' Marsikoga so že Č«^"1 vzroki vklenili v zakonski jare'n' Na Nemškem je vrgel neki po nik, ko je bil na straži pred dv«1"' leti v Reno steklenico v njej malo pisemce, v katerem je pr°8 da naj mu dotičnik, ki bo našel w steklenico,dopošlje eno razgledni*" Letos je našla to steklenico n®_ dvajsetletna deklica, ki je tudi polnila željo dotičnika, ki je steklenico v vodo. Opisala mu J natančno kdaj, kje in kako je n®8 in tako se je začelo med njima pisovanje. Konečno sta se tudi videti in zdaj je iz vsega tako prišlo, da sta se mlada člove^ vzela. O zadnjih trenutkih®0' rilca Wanyeka se se po*0"*' Prišel je k Wanyeku duhovnik 'f. ga vprašal: "Kako se počutite lju Wanyek?" Wanyek: "Menij«Pr9. dobro!" Duhovnik: "Ali veste, ^ Wanyek' d pu- se bo z vami zgodilo?" '•No, zadrgnili mi bodo vrat hovnik: "In kaj bo potem?" yek:"Potem pridem v zemljo." ^ hovnik: "In na to ne mislite, kaj bo zgodilo z vašo dušo?" Wanye*j "To mi je egalno." Duhovnik: ste človek,ki je zgubil vero." yek: "Kdor vero zopet dobi, ta« , v se nekaj poštenega." Ker hotel izpovedati, je duhovnik s*° odšel, a kmalu je prišel k W"any0^. sivolasi njegov oče, ki ga je mej solzami ganjen prosil,naj se pove. Upnike je pretepel no neki kitajski gledališčni lSTi v San B'rancisco. Ta je namreč * kazal svojo umetnost toliko i ..vili da je napravil pri svojih soro]» ^ $2000 dolga.Ker ni gojil upanj9' bi ta dolg kdaj poplačal,se je skrivaj odtegniti svojim dolžno®^ Preskrbel si je skrivaj vožnjo k® v Hongkong in nekega lepega d® ^ se je podal brez solznega slove®^. luko, da bi počakal ukrcanja-česar ni tako skrito, da bi n« Tu"' enkrat ocito, pravi pregovor. 1 upniki so na dosedaj nepoja®0' g način izvedeli, da namerava odpotovati, ne da bi kaj plačal- ^ so torej nekateri za njim v lu^0 ga prijeli za "cof." Toda mi t daliske umetnosti se je silno razburil, dvignil je pest i® denar zahtevajoče upnike so se g le klofute. Potem je naglo sko^P mostičuna ladijo "Coptie," P0^, zal vožnji listek, na kar so g9®^^ tili na krov. Tudi tepeni upniK1 hoteli za njim, pa niso tega narji dovolili, čez eno uro j« odplula, upnikom pa ni preostal drugega, kakor gledati tja na 100 kako, "njih up je sel po vodi- Reading, Pa., 22. junija. — Včeraj je vstavilo malo pred polud-nem nad 600 uslužbencev v izdelo-valnici železniških voz svoje delo, ker hočejo na vsak način prisiliti vodstvo, da jim okrajša sedanji delavski čas. Nihče med temi ni bil hotel ostati na delu. Poznejie so nehali delati tudi kovači kotlov pri isti družbi. Vse je mnenja da so vsi ti delavci ostavili delo iz simpatije do 2000 delavcev, ki so v železnih tovarnah ustavili delo. Pa te rs on, N. J. 23. junija.— Po daljšem posvetovanju med firmo Grimshaw Bros. in zastopniki štrajkujočik tkalcev svile se je dognalo nekako sporazumljenje in firma je privolila v vse zahteve štraj-kujoeih. Ti so namreč zahtevali pred vsem, da se prizna unija, zaradi povišanja plače je bilo zelo malo nesporazumljenja. Zabeležiti je terej zopet vetezanimiv pojav, da so zmagali delavci s zahtevo priznanja unije. New York, 23. junija. —Pogodba, katero je sklenila Hoe in komp. z štrajkujočimi mašinisti se glasi tako le: 1. Poslej se bo delalo samo 9 ur na dan, vendar ostane plača ista, kakor za 10 ur in vse drugo tudi, prav kakor je bilo veljavno v pogodbi pred 18. majem. 2. Minimalna plača ostiane $15 na te-teden. 3. V četrtek ob pol osmih nastopijo delo in potem se bo delalo od tega časa pa do poludne iti od ene do polu šestih popoldne. Če se bo delalo ob delavnikih zvečer čez čas, bo plačati uro za eno in pol plače uavadne dnine, ob nedeljah in praznikih pa dvojno plačo za uro. Nadalje je firma tudi priznala ob vsakem času sprejemati depu-tacije delavcev in ugoditi njihovim pritožbam. Wash ing t on, 28. junija. — Na iuternationalnem zborovanju stavcev in tiskarjev pri časopisih je govoril gospod Fr. Driscoll, komisar "American Newspaper Publi-sher'e Association" in, se izjavil na korist razsodišč. Nadalje pa se je na tej konvenciji sklenilo tudi, da se prepove unijskim članom pristop v milico in to iz vzrokov, ker se je doslej milico zoper delavce tako nepravilno razobil in iker so za časa štrajka gonili zoper delavce le državno milico. Rochester, N. Y. 23. junija — Štrajk masinistov je popolnoma poravnan. Ne ve se sicer pod kakimi pogoji, vendar je vse prepričano, da pod zelo ugodnimi za obe stranki, ker bi' se sicer ne bili sporazumeli. Seattle, Wash., 23 junija. — Metal Trades Association je priredila danes zborovanje, katerega so se udeležili vsi delavci livarn in tovarn za stroje. Sklenilo se je začeti jutri delati, ker so vsa vodstva sklenila ugoditi zahtevam štrajku-jočih. Wilkesbarre, Pa. 24. junija. _Centralna New Jersey železnica je stavila štrajkujočim delavcem ultimatum, da naj ali pridejo na delo ali pa naj se smatrajo odpuščenim. štrajkujoči nato niti odgovorili niso. Pittsfield, M as s., 25. jun. _Stanley Electric Co. je povišala vsem svojim uslužbencem plačo aa pet odstotkov. Ta družba je največja te stroke in vzbuja to prostovoljno početje občno priznanje. Sleparska društva na Ogerskem. Wiener Frerrufonblatt poroča: Po vsem growradinskem komitatu vlada med ljudstvom velikanska razburjenost radi sleparij, katere so izvršili blagajniki, tajniki, pregle-dovalci in drugi odborniki društev, kojih namen je bil izplačevati svojim članom ob času možitve ali že-nitve primeren znesek za doto in ženitovanjske stroške. Ti ljudje so svoje člane osleparili za poldrugi milijon kron. Društveni člani so uplačevali v društvo na teden po 10 ali 20 ali 40 vinarjev, zato pa jim je obljubilo društvo izplačati ob času ženitve večje zneske po 800 ali 1000 kron. Vsak človek pa je moral takoj uvideti, da tako društvo ne more izhajati in da če bi resnično izplačevalo svoiipi članom obljubljene svote, bi moralo delati z 50 trud najbogatejše izplačeval. Tudi kapitalisti se odločajo vedno pogostejše, da nalagajo svoj kapital v podjetja Alaske. Zlasti kalifornijski trgovci si obečajo v Alaski lepo bodočnost. Do sedaj se je vpeljala redna parobrodna zveza z ondotni-mi lukami in tudi za železnice v no-notranjost se kaže največje zanimanje. Nedavno smo sporočili kaj se je vse doseglo pri poskušanju z žiti in drugimi poljskimi pridelki. Iz vsega je možno porokovati Alaski najlepšo bodočnost,če se bo dosedanje razvijanje tako vspešno nadaljevalo. Dobri stariši. V prejšnjih časih je bila navada, da so imeli po dvorih in graščinah takozvane "dvorne norce". To niso bili norci v pravem pomenu besede, ampak celo nadarjeni in duhoviti, dovtipni ljudje, ki so ponajvečkrat brili noree iz svojih gospodarjev. Ko so 25. februvarja 1500 krstili v Gentu poznejšega cesarja Karola V. so prinašali različni dostojanstveniki novorojenčku različna dragocena darila. Tudi dvorni norec se je te prilike udeležil, pa je prinesel malemu detetu jabolko z napisom: "Dete v zibelki je podobno,semenu v aemlju. Oboje ima v sebi dober plod in oboje se lahko razvije v iobro ali pa v — slabo". i Tega pregovora se je na Karolu , V. izpolnila boljša stran. A kcfio je " >ripomogel, da se je plod razvit na ,o stran? Dobri a ta riši! | Bog povrne! " Bogataš Simon je bil dober, us-niljen mož, in revežem je vedno •ad pomagal, vendar ni imel prav lič vere. Nalezel je bil hudo bote-sen. Žena, ho>i in dušni pastir njegove fare so se zamanj trudili, da bi moža pripravili do prejema sv. sakramentov. Nekega dne pa je prejel po pošti neko pošiljatev brez podpisa. V ovitku je bila knjiga, v kateri so bile opisane vse posebne božje milosti, zraven pa so bili navedeni viri, kraji in datumi. JKo-nečno je Simon dovolil ženi in hčeri, da sta mu tako po malem čitali iz te knjige. Počasi se mu je to priljubilo. In vneti iženski sta mu vedno več na dan .čitali o pobožnih vzgledih. Posebno one do-jodbe o izpreobrnjeuju trdovratnih : grešnikov so ga globoko ganile. " Razmišljal je vedno bolj o tem in i nazadnje se mu je oglasila vest. i Skesal se je svojega nevernega živ- . Ijenja in se duhovnika izpovedal. V istem kraju J je živeljmešČan < Nikolaj v oskromnih razmerah. . Tudi on je zbolel in duhovnik ga je . večkrat obiskal. Ta mu je tudi po- ■ vedal o nenavadnem izpreobrnjenju ■ bogatina Simona. In Nikolaj je oveseljen|to-le povedal: "Gospod Simon meje rešil pred dvajsetimi leti z denarjem velikega zla. Iz hvaležnosti sem mu večkrat prigovarjal, da bi se izpre-obrnil in da bi zopet postal veren katoličan. Spočetka je bil nejevoljen, potem pa se me je začel izogibati. Iz ljubazni|do Boga sem hotel rešiti svojemu nekdanjemu dobrotniku dušo, ko sem izvedel, da je obolel. Zato sem mu poslal po pošti ono knjigo, da|j[bi pa zatajil svoj uamen, sem ime prikril." Duhovnik je zopet poročal bol- ( nemu Simona, kar mu je bil Niko- ; laj razkril in ta je zaklical ves ove-seljen: "O, Bog, hvala ti! Stoterno poplačaš in povrneš vsako najmanjšo kapljico vode, ki smoigjo dali revežu. — Izročite dobremu ^Nikolaju mojo najiskrenejšo zahvalo!" Nikolaj je prejel zahvalo v nebesih, ker je takoj drugi dan umrl, čez dva dni pa mu je sledil Simon ves udan v voljo božjo. Popotnikovkažipot. Jolietske železnice. SANTA PE 11. a. It O S Ni VZHOD, St_______Iz Joliata v Ohimma IS i.nuonjjo Boreas.... S. 18,prod ji" iTSi'iSSSt- 14 Chicago Expresa.... 7.35 „ * f^"*0** 18Chicago Bxpross________7.:w ,, »as " 18Chioago B.tpnwu.... 11.15 ,, 1H.3S onimi 10 Chicago Ex prosa-.... 3.35 po pol. 5.08 'i AUaatio Esprw..... 7.50 „ 9.0« " a B NA ZAPAD. _ U Chicago vJotiat *. Kau Texai Kxpr. 7.X8 ptelp. 8.10 pmiu 15 Peoria, Puklu,Galebu« A Monmouth ii 1.00 popol. £27 potjol. 13 JoJitst Exprass...... 5.08 ,, 8,.'W ' I California Kxproas.. 10.00 „ 11.09 17 Kauaaa O, FastMail. 2.43 pruilp. 3.38 pmilp. Ob riadoljah ne vozijo v'aki St. 1.0, 14, >(k V, 15 la 13. H. C. KNOWLTON, Ticket Agon*.; THE CHICAGO A ALTON, Na savor ali na vzhod. "1-__Iz JoliaU v fihfaanjj« 6 Pal. lis prosa............0.00 pradp. ŠUŠpreSi." * 34 Chicago Acc..................0.35 .. 7.59 8 Miilii. Special ............7.05 ,, 8.10 44 Joliet Express ............7.50 ,, 8.50 40 Dwight <* Chi..............8.55 „ 10.10 ,* 13 Atlautio Exp..............13.15 popol. I.i» pouali 3 Alton Lira....................3,10 „ 4.20 , 30 Chicago Ace................3.30 „ 4.45 38 Chicago Acc. ............0.30 ,, 7.45 „ 4 Prairie Sta Ex. ...........8.55 ,. 8.00 „ Blopm.dkChic. Ae<5., 8.00 ,, 9.15 „ Na jug ali ua zapad. SJ;__Iz Jolieta ,v Chiraign 33 Obi.& Bloom Ex....: 8.15 preiip. 0..3O penhw.* 1 Prairie Sta Ex..............9.30 ,, 10.30 „ » Altoa lim......................11.15 ,. 13.15 [»»pol.. , 35 JolietAco. -.....................1.15 popol. 2.85 „ 5 Pacific Exp................4.30 „ 5.40 „ 43 Joliet Exp....................5.10 ,, 0.10 „ 39 Chicago x Joliet.,.. 5.40 ,, 0.55 „ 7 Colo&Cal Lim..............0.30 ,, 7.30 ., 9 Pal. Express.............9.00 1.0.15 „ 37 Joliet Acc....................11.35 ,, lAiOprnlp-. 11 Kida. Sp...................11.45 ., 13.50 ,, Št.'18 in 44 sta nova vlaknin prevnaifei.v J«l»l uri ter se vstavita v Lockportu in Lomontu. % kjr vstavil. Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popnludno pride v Chicago ob 4.45 ter »« ustavi jut vmh, postajah. , „ W. I. BURNETT, Tialnt agaab,. J. CHABLTON, O. P. T. A. VtouSSm Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča, pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Lite Insurance Company of Philadelphia in dmzih zavarovalniških družfr-za življenje in proti ognju. ■ odstotki izgube. No, pomagati so si znali s tem, da ni nikdar nobeden član dobil podpore, do katere je bil opravičen in to iz povsem navadnega i vzroka, ker ni bilo v blagajni nič denarja. Radi pomanjkljive kon- ■ trole so vladale te razmere dolgo vrsto let. Vplačane zneske ni nihče uknjižil, vložili jih niso v društveno blagajno, temveč so jih kar prišteli k privatnemu premoženju posameznikov. Različne stranke so izbrisali iz društva, ako so le enkrat zamudili pravočasno vplačati dolžne vsote in s tem so jih seveda tudi izključili od pravice do že uplačanega denarja. Brez vednosti starišev so vspreje-mali v društvo otroke po 6 in 10 let staro, potem so pa sodnijsko zahtevali od starišev plačila. V knjigi članov so tudi vpisali imena ljudij, katerih sploh ni bilo, samo da so lahko proglasili čez nekaj dni, da so temu izplačali določeno podporo in tako na sleparski način bahali o društvenem "delovanju". Seved^ so se že davno pritoževali različni člani, katere so sleparski odborniki ogoljufali, oblasti pa se za te pritožbe tako dolgo niso brigale, dokler se ni njih število pomnožilo nad sto. Zdaj pa je naročila vlada vicege-spaau Szunyoghu, da naj uvede strogo preiskavo. Podano gradivo je bilo tako obteževalno, da so takoj razpustili devet društev. Na desetih krajih se že sedaj nadaljuje preiskava in gotovo bo preteklo več mesecev predno bo mogoče isto tako završiti, kakor je želeti v interesu ubogih osleparjenih revežev. Žq sedaj se računa, da bo državno pravd ništvo postopalo zjper kakih 80 oseb, ki so krive poneverjenja in sleparije. Po vsem okraju vlada velikansko razburjenje med prebivalstvom in prišlo je že do več javnih nemirov. Zahvaliti se je bilo le močnemu orožništvu, da ni osleparjeno ljudstvo linčalo nekatere onih, ki so ga tako brezvestno obirali. Napredovanje Alaske. Divji Alaska-"bum" je pojenjal. Po časopifju čitamo le še prav poredko o novih, neverjetno bogatih, vsak dan na novo najdenih zakladih zlata, ki so prejšnje čase tolikim ljudem zmedli lakooine glavice. Srečolovci z vsakim dnem iz-ostajajo in vedno manj se seli v ledeno Alasko onih, ki bi radi s svojo drznostjo poskusili vse samo, da bi si v najkrajšem] času nagrabili zlata. V Alasko se je začel naseljevati hladno in trezno računajoči trgovec in podjetni industrijalec in v jamah in rovih severnega Dorado so se počasi razvile normalne zdrave razmere. Začela se je doba trajnega naseljevanja. Satori in začasne lesene barake izginjajo na njihovih mestih naraščajo masivna, trdna poslopja iz kamena in opeke katero žgejo ob Yukon v bližini Dawsona. Kamena imajojdovclj na razpolago in nedavno'so zopet odkrili lepe kamnolome. Ljudstvo se ravna potem, kakor da se hoče stalno naseliti,ko je prišlo do spoznanja da je mati zemlja tako bogata, da je en sam človeški rod ne more iz-žeti. Poleg zlata so našli v Alaski tudi bakrene žile iu bogate premo-gove jame. Iz vsega tega ,j« spoznati, da je določena Alaski lepa bodočnost, navzlic temu, da se je doslej preiskalo le majhen del te prostrane, severne dežele. Juneon se je že davno povspelo v prostorno, moderno uravnano mesto. Dawson se razvija in trudi a vso hitrostjo, da bi ga dohitelo in tudi Nome, Golo, Tinin Valder nimajo več dolgo časa čakati, da 9e povspno iz provizoričnih šatorišč v stalne naselbine. Po potrebi rastejo povsod iz tal trgovine, zidajo se prometna sredstva in za medsebojna občila je poskrbljeno, kakor kje drugod. Povsod se kažejo sledovi kulture. Čeprav je ona silna privlačna moč za Alasko že davno zaspala spanje pravičnika, vendar je naval i naseljencev še vedno velik. Sedaj i ne delajo reklame več vratolomne • bajke, a selijo se tja tudi drugačni i ljudje, ki so pripravljeni delati in i računati z obstoječimi razmerami. ■ Ti ljudje poznajo vire dohodkov v i deželi in najbolje vedo, kje se bo Bodite pripravljeni | za poletje | s tem, da krepite svoj život, 2 zdravo telo in čista, gosta, S kri prestane vse poletne bo- i lezni. 3 severov mmm j je naj bolja obramba proti | takim boleznim, ker čisti v kri, poživlja črevesje ter v pospešuje prebavljenje. 9 Cena #L.OO. W. F. SEVERA,, wpotekar v O&iar Rapids, lawa, £ To bo zanimalo mnoge. 5 ICako sa more vsakdo ozdraviti i i po večletnem bolehanju vsled S i živčne oslabelosti, varicocele itd. i r ter dobiti n^z&j svojim organom i ) moč m krepost.'.' Poftlji imena na,- 3 J slov: Mr. Aug. J. Adams, Uox.324 C ► Chicago, IU, in on t.i bo poslal i ► prost recept, s popolnim navodi- 3 ► lom, tako da se lahko w^aiii C ) tisoč oseb jo rabilo « r že to zdravilo in o- \ g metnojemišjiti, da^jggP^L j ! izvlečki tz prejetih^r A* >■ pisem kažejo kal mislijo ljudje o J njem; "VaS recept, je, najboljSi ► kar sem jih Se lcodaj pokusil."— ► "Vaša ponudba je res pravo božjo j darilo poslano trpečemu člove-I Stvu"—"Recept sem prejel. Ni- ► sem imel nobenih ovir, da bi trs. no I izpolnil. Ravno kar sem jaz potre- ► bo val." Vse dopisovanje je popol- ► noma zaupljivo in poslano pod [ navadnim zavitkom AUG. J. ADAMS, t Box 324, Chicago, Illinois. >0+0+O+O+0«»KH0*0 OMM* Letni račun K. S. K. Jednote dohodki od junija 19S0 do 31. maja 1901. g^smeati....................20924.50 «P........................ 425.00 ....................... 244.30 VCLDl sk»*i................. 1204.50 ....................... 15'00 assessmenti............ 358.25 Skupni dohodki......23281.55 .............. 4345.22 1,1...................._ 72.00 Skupaj............. 27678.77 est a Str°Šli0............... 21252.02 v bla8ajni 1. jun. '01.... (1425.85 M- WAR D JAN-, I. tajnik člani ob 2. uri popoludne v šolski dvorani. Želeti bi bilo, da se ob tej priliki udeleže tudi naši člani v Carbon Hill Srčen pozdrav na vb« člane to pot zadnjič! Blaž Čulik, tajnik. Ohrani se zdravega in močnega z raboSeverovegagrenčecaza želodeo. Prepreči bolezen, urejuje prebav-ljavne organe, pospešuje apetit in krepča celo telo. Iz delavskih krogov, New Orleans, La., 23. junija. — Vsi kovači kotlov so ustavili po tukajšnjih tovarnah delo. Zahteve so K3.50 na dan in devet-urni delavski čas. Spočetka se bo započel boj samo v Murphy tovarni če pa bi imeli štrajkujoči podleči, «• bo nazšiiril »e na ostala podjetja v mestu. Če, je tvoje srce prizadeto, si v nevarnosti. Severova srčna tonika ozdravi vse srčne bolezni, pospešuje kroženje krvi, jo čisti in jači vse telo. Je zanesljivo in narejeno iz samih rastlinskih snovij. --- STROŠKI od 1. junija 1900 do 31. maja 1901. 14 umrlih po $800.00 ......... H200 00 5 " . •■ $1000.00........... 5000.00 C8 soprog po $200.00............ 1(100.00 2 " "$300.00...................600.00 Usmrtnine se je izplačalo.......18400.00 Izvenredni stroški.............. 2852.92 Skupni ssroški......21252.92 K. iS. K. Jednote, 903 n: Scott M., Joliet, Illinois. čustvene vesti, žtvo°!tet; 2e- iuniia- -Dru-u^ležU U 2" K" S' K> J" 86 spolni Q9deli°> d™ 30. junija Haf 8 iaanske parade. Društveniki 'Uevil Z kolikor mogoče polnoči y ob P«1 treh v šolski dvora-' brat8kim pozdravom! rank Gospodariš, tajnik sv o/m^' 24• junija.—Društvo J. >^inMetodašt. 8 K. S. K. zad 6-1110 na 8V0^ re^ni mesečni pras!no nj° nedeljo, da se udeleži °»tala TjUla desetletnice, kakor vsa ^«ramur^Vna r, Že d0l°6enem nedelj« naj se zbirajo ■J < Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan, A. D. 1898; URADNIKI: predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Ji odpredsednik: John R. Stbebknz, 3008 Calumet Ave., Calumet, Mich£ i'Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, III. tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. j*lagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. "uhovni vodja: Rev. Cikll Zupan, 80(3 Kast B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f J- Kbakeb, 501 3rd St., Anaconda, Mont, nikj. X Anton Štbfanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Čulik, 100» E. B. St., Pueblo, Colo. Finančni ( Kukae, 920 N. Chicago St., Joliet, III. odbor- j John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. ( Anton Fir, 12829 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni i Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor- i John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. I Mat. Prljanovič. Box 375, Virginia, Minu. Prizivni f Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, III. odbor- i Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zaStOpflikll (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednOtiOega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: 5 društvu sv Petra in Pavla 38 Kansas Citv, Kan.s. Jurij Šneler 2894 roj 1883. Janžekovič 2895 roj 1808. Jurij Sneler 289(i roj 1858. Sprejeti 17 junija g , 19pi- Družtvo šteje 33 udov. čustvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. John Totar 2897 roj '77, John Beluš 2898 roj R d »4, Stefan Curila 2899 roj''0i, spr. 17. jun. '01. Društvo šteje 83 udov. "fustvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Nikolaj Oerjanac 2900 roj '74, Marko r,.tt«9»U6 3901 roj '61, Marko Smole 2902 roj '04. spr. 14. jun. D. š. 75 u. »rtištvu sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Jožef Obuhovič 2903 roj '03 sprejet 11. junija {r . "i. Društvo šteje 88 udov. »'Ustvu sv. Jožefa 53 Waukegan, III. Andrej Hodnik 2904 roj '77, sprejeti 25. ! '01. Društvo šteje 100 udov. čustvu sv. Janeza Krst,, 20 Iron wood, Mich. John Spehar2905 roj '82, Jož. Frice «06 roj '82, Bmerik Simonič 2907 roj '81, John Wajdetič 2908 roj '76, sprejeti t . jun. '91. Društvo šteje 40 udov. u 8V- Petra 30 Red Jacket, Mich. Janez Čeruič 2909 roj '80, Martin Stukel £ . 4'J10 roj '73, sprejeti 24. jun. '01. on, vu sv- Frančiška Sal. 29 Joliet, III. Jano/. Oecan 2911 roj '82. Janez Tomec «12 roj '79, Matija Podnar 2913 roj '7(3, Jos. Strajnar 2914 roj '75, Jakob Sku-oec 2915'roj'75, Ignac Sprajcar 291« roj '75. Franc Pleše 2917 roj '75, Anton «-enka 2918 roj '72, Jurij Juričič 2919 roj '70, John Berčan 2920 roj '04, Johu g .»tefančič 2921 roj '02, Jožef Skerjanc 2922 roj '02. spr. 24. jun. D. š. 199 u. Urustvu Jezus D P 49 Sharpsburg, Pa. Jos Bahorič 2923 roj '82, Jos. Bratkovič £ d roj '77, sprejeti 24. jun. '01. Društvo šteje 3g udov. fffiwvu sv, Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. John Grandovec 2925 roj '77, John ^ »koda 2920 roj '73, sprejeti 20. jun. '01. Društvo šteje 213 udov. Ufuštvu sv. Jožefa 10 Virginia, Minn. Anton Adamič 2927 roj '73 sprejat 24-Jun.'01. Društvo šteje 120 udov. Prestopili so: d aru5tvasv. Barbare 40 Hibbing, Minn, k društvu sv. Jožefa 10 Virginia. Minn. Raušel 1850, Franc Paulič 1854 24. juu. 1. Društvo šteje 32, II122 udov. Haspendovani ud zopet sprejet. ^"•ttStvu sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Jurij Majerle 1644, 24. jun. D. š. 127 .u- Izločeni so: Od d!!U!tva sv- Frančiška Sal. 29 Joliet. 111. Peter Ilenič 1407 18. jun. D. š. 198 u. Od ?tva sv- Štefana 1 Chicago, III. Alojz Povše 43 12. jun. D. š. 70 u. /ustva sv. Petra ill Pavla 38 Kansas City, Kaiis. Franc Bende 1790 1. junija Od d,, . Društvo šteje 31 udov. Od rt. * a sv- JoŽ0fa 43 Anaconda, Mont, Mihael Jakobčič 1984 5. jun. D. š. 74 u. ^■ustva sv. Jožefa 53 Waukegau, III. Jožef Mikuš 2231, Mihael Madrič 2237 Oj d. ' 1901. Društvo šteje 98 udov. čustva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Jos. Sterbenc 1665 20. jun. D š. 126 u. Odstopili so: Od !i!U-tva sv- Barbare 24 Blocton, Ala. Matevž Ainbrožič 1335 21. jun. D. š. 14 u. Od S'^a V. sv. Florijana 44 So. Chicago, IU. Ford. Delešinovič 2035 18. juu. Olu Od dr • a sv- Štefana I Chicogo, 111. Jožef Stritar 45 12. juu. '01. D. š. 75 u. Mmi sv' Petra in-Pavla 38 Kansas City, Kaus. Mihael Spicnagel 1804 1. jun. 0dd„,,.1; „ T Društvo šteje 32 udov. Od ^ x va V- sv- Florijana 44 So. Chicago, III. Janez Jeglič 2037 18. jun. 60u. ^r,toasv- Alojzija 52 lndianopolis, Ind. Anton Draščak 2190, Franc Majer jun. Društvo šteje 38 udov. Medvedji lov. Spisal Josip Britiar. Dalje. "Gjaur, gjaur!" vikajo in tulijo., ....nekaj krogel prižvižga mimo begunčevih ušes.,.. .. jatagani in handžar j i zarožljajo. A Miholc je izginil v temni senci stoletnih hrastov. Beži in beži, kolikor ga noge nese; glasovi preganjalcev odmevajo vedno slabejše po nočni tišini. Le eden Turek mu je vedno blizu za petami. "Le čakaj, mrcina dolgokraka! Ne boš me gonil ne!" si zamrmra Miholc v brado in obstoji. Tudi Turek se ustavi, ker ni več slišal stopinj begunčevih, a noč je bila temna kot v rogu. Le široki handžar se je sedaj pa sedaj nekoliko zabliščal v nepredorni tmini. To je bilo dobro znamenje Miholcu,kje da stoji njegov preganjalec, Natihoma se priplazi Turčinu za hrbet in plane kakor ris na njega. Pričela se je huda borba z orjaškim muzelmanom. Z bližnje veje je sova preplašena sfrfotala in veverica se je vzdrainila v svojem gnezdu: — tako silno je krehalo suho vejevje pod nogami borilcev in odmeval gozd od silnih udarcev. Naposled izvije Miholc svojemu nasprotniku smrtonosno orožje iz rok in zamahne z njim z vso močjo na ljutega Turčina. Kakor grčav gaber, ki ga izruje vihar s korenino vred in položi na tla: tako je teleb-nil orjaški Turek med polomljeno dračje, v večerjo pogoltnim volkom. Miholc je po prestani borbi srečno dospel v grad in se vrnil, še predno je solnce pozlatilo hrbtenico Mrzli planini, s trumo dobro obro-ženih grajskih vojakov, obležencem na pomoč. Vnela se je grozovita biftka, in ko je zažarel pozlačeni križ na stolpu v solčnih žarkih, je bila pobita in razpršena divja Turška druhal. Neizrečeno je bilo veselje osvobojenih vernikov in iskrena njih zahvalna molitev. Moj praded Miholc jo skrbno shrauil priborjeni handžar, in tudi mi, njegovi potomci na Petobrušini varujemo vestno to dragoceno zapuščino našega pradeda. Kakor vidita, je orožje že prtcej zarjavelo, ker že dolgo vrsto let ne strašijo več po naših pokrajinah obrite glave turčinske, ob katerih bi se zlikal naš starinski handžar. — No, jutri, menim, ga operem zopet enkrat v krvi medvedovi in tarem rjo ob....." V. Petobrusu je ostala beseda na jeziku: zunaj ja nekaj silno zaropotalo. .. .in čudni glasovi so se zaslišali skozi priprto okno. Gospod Kozma Borovski se nasmehne prestrašenemu Petobrusu, kteremu je ta šunder tako nenadoma zaprl sapo, in pravi: "Ej, pa že zopet prismojeni Kok uganja svoje burke; —mogoče pa tudi, da je prepodil kako oprezujočo lisico kar bi sicer ne bilo danes prvikrat!" Ropot je trajal le nekaj trenutkov, in nočna tišina je zopet objela samotno pogorsko hišico. Peto-brus se pomirjen oddihne, a gospod Borovski še pristavi: "Poslušajta, kako je, nedavno tega, moj Kok izplačal neko lisico ki je prišla s pregrešnimi željami v njegovo bližino. Bilo je ranega jutra, in ta-le moj šČebetavi škorec je sedel na robu vedrice, ki je stala, polna vode, ob vrtnem plotu. Zabavljivi ptič, kise je bil ravnokar skopal v hladni vodi, ee je obiral s svojim dolgem kljunom in si popravljaj bleščečo obleko. Kok pa je sedel visoko na hruški v vrtu in zajtrkoval sladko ovočje. Kar se primuza iz gozda pretkana lisica, poželjivo pogleduje na brezskrbnega škorca. Imela ni gotovo že dolgo ničesar mesnega pod zobom, kajti bila je pretrgana kot sestradan volk, oči so se ji iskrile neodoljivega poželjenja, in cedile so se ji sline. Priplazila se je že prav blizu svojega zaželjenega ko-silca. A v tem hipu zapazi Kok predrzno roparico, in ugane takoj njene črne naklepe. Dasitudi sta se s škoreem dostikrat skavsala, sedaj je vendar pozabil na vse to, ker je videl, da si hoče umazana pritepenka privoščiti njegovega pernatega tovariša za kosilo. No, to pa je Koka neznansko razjezilo. Bliskoma od-česne suho hruškino vejo, spleže z drevesa, in predno se lisica prav zave, padali so že silni udarci po njeni glavi, po repu in po hrbtu. Kok je udrihal, a škorec je kričal: "Le ga, le ga!" Uboga lisica je komaj, komaj ušla v gozd s temnimi progami pod kožuhom in s pajčevino v želodcu. Odsihdob pa Kok na nobeno žival ni tako napihnjen in nasajen, kakor baš na lisice. In če se ne motim, je tudi sedaj-le ktero ovohal in jo za podil,od koder je prišla".... "Že spet poka in gode!" vzklikne Petobrus. In res izza vogla so se vnovič zaslišali čudni glasovi:— mrmralo je in cvililo, godlo in hreščalo. "No, danes pa je kaj posebnega!" meni go«pod Kozma. Petobrus se ozre na uro na steni in pobledi, stokajoč: "Uh, saj mi je nekaj reklo.. .., strahovi »o strahovi .. .., polnoči je že proč.. .., sedaj je njih ura.. .., krog voglov se drvijo—, uh, uh!" "Ne bodi strahopetec, ne bodi!" mu očita Gregorač. "Na medveda greš, pa bi se še dolgouhega zajca ustrašil!" "Medveda že, medveda! Pa kdo se bo šel ruvat in metat z duhovi, ki še telesa nimajo, da bi ga zgrabil in premikastil. Ali pa je na preži oni čini.. .. bognasvaruj!" Gospod Kozma pa, kar meni nič tebi nič, sname s klina ob podbojih puško in stopa trdih korakov skozi vežo na piano, Gregorač tudi vstane in gre za njim s svojim orožjem. Ko Petobrus vidi, da je sam v sobi, zgrabi krčevito svoj slavnoznani handžar in tava za onima dvema, oprezno se ogledujoč na vse strani. Zunaj j« bil videti čuden fprizor: ob čebelnjaku je stala ogromna bela prikazen; luna je ravnokar privesla-la izza gora, in njeni bledi žarki so se tajinstveno lovili po čokatem truplu po dolgih, kosmatih rokah in razprševali v ognjenih očeh. Petobrusu se je zdelo, da ima pošast celo dva črna rožička na telebasti glavi, in da ji sega dolga, bela rjuha doli do peta. Čudna prikazen se ni niti zmenila za radovedne gledalce, ampak je nadaljevala svoje pričeto delo pri čebelnjaku: trgala je deske z ogrom nimi šapami, oboroženimi z ostrimi kremplji, liki kavlji na tehtnici, grizla z ostrimi zobmi panje in jih raztrgavala, Prestrašene bučelice, ki jih je zbudila bela roparska pošast, so besno vršele krog napadovalcain ga razjarjene pikale, — a vse zaman! Silovita pošast se ni dala ostrašiti: trgala je dalje Ln mrmrala in godrnjala tako grozno, da je Petobrusa spreletaval mraz po vseh udih. Na strehi opične hišice, ki je sta ja ob voglu, blizu čebelujaka, pa se je vtaboril Kok. Zbudil ga je bil nenavadni ponoč-ni rogovilež, in šel je gledat iz svo je spalnice, kaj je neki novega. Ko je pa zagledal čudovito belo pošast, se je nekoliko ustrašil in je zbežal na streho svoje trdnjave. Nekaj časa je mirno gledal čudnega po-nočnega gosta in se lo nekterikrat zadri na vse grlo, da bi zbudil svojega gospodarja.... A sčasoma se je ojunačil: jel je trgati raz rejo, ki je težko obložena visela nad streho, debela jabolka in jih metati na mr-mrajočega ponočnjaka. Prav dobro je kepal belo pošast: zadel je prav jo je zdaj v hrbet, zdaj v nogo,zdaj zopet v glavo. "Oh, pustimo na miru to grozno prikazen!" zajavka natihoma Petobrus. "Saj sem dejal: strahu se nič n« prime. — Le glejte, kako ga Kok obdeluje .,..., kako ga čebele pikajo. . . .,pa še zmeni se ne—!" A Gregorač meni: "Oglasiti se nam pa vendar mora, najsi že bo kdorkoli...., če ne z lepa pa z grda." "Kdo je?" zakliče na vse grlo,da odmeva od bližnjega brda. Nič odgovora! Bela prikazen se počasi obrne, strašne roke s kremplji stegne kvišku, oči se zasvetijo kakor dva žareča ogorka, a iz kosmatih prs zagrmi strašen bobneč glas. "Sveta pomagavka!— Po nas je!" . .'. .zajeclja Petobrus in se opoteče proti vratom, a handžar zažvenkeče nekje ob kamen. Tudi Gregoraču stopijo lasje pokonci: — z volkom in m«dvedom sta se že sicer gledala v oči,..., vendar take pošasti pa še ne! A prikazen raste, raste in.... " comp! — comp!" — naravnost proti njim. Gregorač vzdign« puško, a roka mu omahne, sedaj pomeri gospod Borovski. — "Tresk!!"— pošast odskoči navpik v zrak in trešči na .zemljo, kakor da je padla iz obla-kov. Ostri kremplji se kopljejo po zemlji in kamenju, a izpod trupla pricurklja črnkastakri. "Strah je votel, okoli in okoli ga ga pa nič ni....; a ta pošast ima meso in kri!" se pošali gospod Ko zma. Stopijo bližje, ali pravzaprav Gregorač in gospod Kozma stopita bli žje k "strahu", a Petobru« še vedno plašno gleda izza podbojev vež-vnih rat. Kakšna pošast bi neki to bila?" se čudi Gregorač. "Žival je že, žival; — zverina tudi,štirinogata tudi, "meni gospod Kozma; "pa kako se imenuje — to se vpraša!" Ko sliši Petobrus, da je njegov strah povsem navadna žival, štiri-nogata žival, stopi počasi izza podbojev in se prištuli k onima dvema. Gregorač si ogleduje čudno pošast. "Čokato truplo —, podpla-taste noge —, širokljata glava — kociaasta dlaka.. . .hm, hm: medved je, medved!" ugiblje izkušeni lovec, z glavo majaje. "Res vse kaže na to," meni gospod Kozma, "toda pomislite: naši medvedi so rjavi ali črnkasti, tapo-šast je pa bela, ....od repa do glave!" "Saj pravijo, da so neki tudi beli medvedi," priloži Gregorač," "Prav govorite! V severnih mrzlih krajih, kjer je pol leta dan in pol leta mrak in noč, tam žive tudi beli medvedi; a v naših gozdih ga od pamtiveka ni videla živa duša."— Krogla gospoda Kozme je bila sicer zadela medveda sredi v prsa, toda orjaškemu telesu še ni upihnila življenja do cela. Na tleh leže a žival zamomlja še enkrat v smrtni borbi in privzdigne debelo glavo. Ko Petobrus to zapazi, poskoči brž po svoj handžar, ki mu je odle-tel v prejšnji raburjenosti. S težkim orožjem silovito zamahne na medveda, s smrtjo se borečega, in konec je mukam medvedovim. Petobrus se oddahne, kakor bi si bil sve-sti Bog si ga ve kakega junaškega čina, in njegova navadna dobra volja se mu zopet vrne. "Saj sem dejal, da bo še prav prišel ta-le moj handžar. — Kaj ne, dobro sem mu jo primazal?" "Dobro, dobro!—Žival se ne sme predolgo mučiti!" odvrne Gregorač. Kar se oglasi gospod Kozma, ki je šel medtem ogledovat čebelnjak, kako mu ga je kaj razruvala zverina: "Hej, pridita pogledat...'.! Tukaj le si je oblačil medved svojo belo obleko!" Ob čebelnjaku je bila apnena jama, vsa oplažena, in kosi polomljenih desk so itrleli iz nje. "V tej jami sem si bas te dni ugasil nekoliko apna, da bi imel na spomlad za belež. No, in mrcina medvedja je bila tako težka, da »o se deske nad jamo polomile, ko je klamoterila krog čebelnjaka." "čemu se je neki neumni tacar potikal todkaj?" začudi se Gregorač. "Meni se prav zdi, zakaj!" pravi Petobrus. "Bal se je, ker je mojega teleta pogoltnil, — saj je še sedaj sit do grla ta požeruh — zato se je pa prišel semkaj pobarvat, da bi ga ne spoznali. Oj, ta nebodigatreba!" "Bežite, bežita; ta je pač prazna!" • • i. de gospod Kozma; "saj veBta, da se medved kaj rad sladka s strd-jo. Prišel je, da si po tečni večerji, prinešeni iz vašega hleva, posladka svoje grlo s strdjo iz mojih panjev." Gregorač pa se pošali: "Kaj pa če si ni prišel tatinski kožuharstro-jit svoje kože! Mislil si je morda prebrisani kosmatinec: v apnu si ustrojim kožo, da bo trda kot podplat, — potem pa le naj streljajo lovci name svoje svinčene želode!— Oj, ti zvijača ti, pretkana!" Vsi trije, gospod Kozma, Gregorač in Petobrus, so bili najboljše volje, veseleči *e, da je lov na medveda izšel tako posreči. Da sta šla, brž ko se je zasvitalo, vesela lovca sporočit na Prapretno vaščanom veselo novioo, in — da so prepeljali v vas ubitega medveda naozaljša-nem vozičku, v spremstvu vse pra-"preške mladine:— o tem ne bom pripovedoval natančneje. Pač pa ne smem zamolčati neke posebne posledice tega imenitnega lova. Kadar je namreč odsihdob Pe tobrus pripovedoval "svojo povest" o pradedu Miholcu in o turškem handžarju, je končeval vselej neka ko tako-le: " ... Pa ne da bi mislili, da smo mi, sedanji lastniki Petobrušine, boječnejši od svojega pradeda Mi-holca. Saj se se spominjate, kedaj smo privlekli tistega velikanskega medveda izpod Mrzlice? — Huda nam je že predla. Gospod Kozma je sicer nekoliko poščegetal s krogljo medveda med rebra, a kaj dene to takemu lomastunu! Če bi ne raz-klal moj handžar silovitemu tacarju črepinje,uh.. ..,tedaj bi nam slaba predla. Bilo pa je tudi krvavo gori do ročnika — smrtnosno orožje, in še danes ima take škrbine, da jih ne zbrusi nobeden prapreški brus. Saj pravim: ta medvedji lov bom pomnil vse svoje žive dni. 10». "^Bjam AH 15«. 6'«• 8 'g nasproti sloy. katolik Telephone 2371, JOi-t^^ Josip ZelnH***' Cor. Ruby & Broadway sts' g JOLIET, ILLII*01 ' priporoča Slovencem svoj obilen obisk. Točim kaUforniJ^jii! najboljšo pivo ln druge pijač«- • \t preskrbljen s svežimi pij®68, rimi smodkami. JOHNJ.WEL^f ODVETNIK: Govori se nemški in P0^ Suite 40«, Cuttlan ButldlMb J IP Telefon 244. Kratkocasnice, Zunajnost Evina. V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokliče Radovancka. Ko ta prečita stavek: Človeku ni dobro samemu biti, ustvariti ti hočem tovarišico." Po nesreči obrne in zgrabi več listov in čita v pripove-sti o Noetovi ladiji dalje: "ki bo 800 čevljev dolga, 50 široka, 30 pa visoka. Namazi jo zunaj in znotraj s smolo." Mihael Kočevar naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti STUKEL -GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk. Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. nov saloon V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno naj boljše pivo, dobro%vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk. Komu gre zaušnica. Neki učenec je v šoli čital iz zgodbe sv. pisma: "Gospod, lepo nam je tukaj biti, ako hočeš naredimo tri šotore." Katehet: "Ako ne boš glasno bral, ti dam zaušnico!" Učenec čita dalje: "Tebi eno, Mojzesu eno in Eliju eno." Demantni električni križ Pod svojo streho. Kakor znano ne smejo dijaki srednjih šol kaditi. Nekega dijaka pa zatožijo pri ravnatelji, da kadi. Ravnatelj okrega dijaka ter reče: "Kadar boste pod svojo streho, tedaj kadite!" Čez nekaj dnij pridejo zopet dijaka tožit, da kakor navadno kadi, pa sedaj vedno pod svojim — dežnikom (katerega po nekaterih krajih imenujejo kar streho). Ta smešna uporaba prejšnih ravnatel-jevih besed izvabi celo strogemu ravnatelju l*hak nasmeh, tako da dijaka samo očetovski posvari. I Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, % \ ki je začel rabiti novo in jedino vspešno j GRENKO VINO, {j f katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik z ^ 3Dr. nVL "F\ Bozixiolh.. o ^ Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in crev, ter je .V? najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni j« f katar, pokrepi jetra, Čisti in pomnoži kri po vsem telesu. - Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec I? pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po- W navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek J) t tega zdravila. * Nobena steklenica ni pristna, ako ne ?iosi podpisa: O . Dr. M. F. BOZINCH, * 519 Milwaukee Avenue - CHICAGO, ILL. * Grlavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. ji A. nSTEMAnSTIOIEI, 1 fr 913-815 N. Scott St., - JOLIET, ILL. L Priporoča se rojakom v obilno naročbo v mestu in oddaljenih krajih. 4,4, cp 4,4,4,4,4,4,4,4,4,*? Zapomni si to, ia jih ml izdelju-jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ILL. rte JoliBt Mini M. Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton ulic. Denar na posodo proti nizkim obreštim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. 0' Connor. FrankPapeš priporoča^rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni. 7thSt. No. 211 Calumet, Mich. Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnescti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 aker in višje, M. P. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, «>»"0 pod imenom "Iro,n Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 et fino cigaro, izdelano v Cahmetu, vpras.g jo "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek! C. W. K0PPELMAN izdelovalec, CALUMET, MICH. USTANOVLJENA 187». Tlie Will Gonnty National Bank OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S260,000.00. ©Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St,, Joliet, 111., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovali v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :— SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; . AMB:RI0AN LINE in INTERNATIONAL ^^^^^ NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. VENAH v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurtu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avsMjski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svoj,:,i rojakom tudi lepo tiOSTILNICO. preskrbljeno z vsemi pijačami m smodkami, ItuKor tudi svojo brivuico. Vrnil mu je. " Deček je šel po cesti ter držal veliko klobaso v roki. Kar zagleda na drugi strani malega psa ki je mirno sedel ter se tam igral. Deček zazvižga ter kliče psa, ponujajoč mu klobaso. Pes veselo priteče čez cesto in zmaja z repom, ali ko pride do njega se nasmtje deček in neusmiljeno udari s palico psa po glavi da je kar zacvilil. To videč neki mož vzame iz žepa nekaj denarja ter to ponudi dečku. Deček veselo stegne roko da bi vzel denar ali ob tej priliki zaviliti palico in udari z vso močjo po dečkovi roki. Ves razjarjen zakriči deček: "Zakaj me bi-ješ! ali sem Vas prosil za denar?" Mož vpraša dečka: "Ali je tebe pes prosil za klobaso?" ČSitajte to! <»">♦ _ Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih Heinzevih glasovirjev kakor tudi Kimbaovih in ...orgelj.. Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev od $16.00 do #7,5.00. Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri LIGHT RUNNJJVQ K d a j T i r o 1 c i s p re gledajo. Madjar: "Povej mi, ljubi Tiro-lec, ali je res da izpregledate vi Ti-rolci šele deveti dan po rojstvu?" Tirolec: "Da, res je! A kadar izpregledamo vidimo devet ur daleč takega madjarskega bika!" Demantni električni križ. Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-upljivost, duševno potrtost,, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel nikoli biti brez demantnega električnega križa, ker|ni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden "•nim električni križ ali pa šest za pet dolarjev, j r*'-polago imamo na tisoče priporoči nih pisem. Stuttgart, A»k. pHe, Trpel strn ve{ let na bolečinah in noben zdravnik ali pa- "ktnu ,nc nioglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem ^ aemantnoTOu električnemu križu. _ '"feca^lpi^ POVIO, iz Milwaukee, Wis, piSe- Več let me je mučil revmatizem. Po festtedenski rabi entriCnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vrematizem em bolehal na pršili in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali, "antui električni krrž me j« pa hitro ozdravel. V IGO SOK NE, Freeport, 111. k0v- Ko kp'n knil-iev šestega leta naprej iri sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez V6pe- . '""l kiiiii?- H1*'8 Videl Vai oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si SJelJe iE s, 1 Jfdnegn Komaj sein rabil vaš električni križ par dnij ml je že bilo mogoče vstati s po-• Naslov- lJur,ohl'-« O. IVAN POHEK, Port Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO., U. S. A. Samosvoja obsodba. Žid jezdi na oslu po vaei. Ko vidi, da ga gledajo otroci in tudi nekateri od rasti i ljudje, reče jim: '•Ivaj me gledate? Ali niste še nikdar videli osla? •K vrptptft V WW Fred Sehrins- ^ * Brcwk? Company "'vovarji in izdelovalci pive v steklenicah. ' ulezano pivo J0LIET, ILLS. TEL. 26. 1>o be r zagovornik. Sodnik: "Zatoženec! Imate li zagovornika?" Za.toženec: "6vojo ženo sem prignal s seboj; ta ima jezik za tri dobtarje!" AMERIKANSK1 SLOVfcHEC, JUNIJ 28, 1901. __j g_AMERIKA 1HSK1 SLOVENEC JUNIJ 28, 1901 Ako je od Barrett,a, je gotovo po ceni Trije dobri razlogi. < )tv«ritev j^-osšitiliie! Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoritev svoje ™tiove gostilnice,^ katero otvorim dne 3. julija, v novo sezidani hiši n a na 1216 North Collins Street. Pri otvoritvi bode svirala godba. Postrežba dobra, sveže pijače in fine smodke; pečena jagnjeta na razpolago. — Vsi prijatelji so uljudno povabljeni. JOHN PLEŠE, gostilničar. Glavni razlogi zakaj bi vi morali kupiti ravno Leonardovo hladilnico za jedila so ob kratkem navedeni trije:— 1. Ohranjuje vse predmete hladne in čiste. 2. Potrebuje le malo ledu. 3. Glede snaženja se lahko vzame vsaksebi. To so tri glavna svojstva, katera mora imeti hladilnica za jedila in katera ve vsakdo dobro ceniti. Cena naših hladilnic je od $10.00 do...........$60.00. " " omar-za led je od $0.25 do.........$16.00. Barrett Hardware Co Tld&HMK Brus MfnSfr^^ f ' SIAKPIOWITMMRV U nitoSmtes Rtosimo 1 tham^^^HAHR- JOLIET, ILL 218—220 N. Chicago St ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison £t. CHICAGO. X3 1 ',' " .' " 11 = Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" «o naša neprekošena specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. Največja prodaja, cenenili žepnih ur. 14.5» CENJENA SjLVEBIN URA VASI BOLJŠE SLUŽI, KAKOR »100 CENJENA ZLATA URA. Ima jedjna pristno sllverine pokrovo, indelanttod svetovnosnane tvnlke DUEKER WATCH CASE MFC). CO. Z vsako uro DOBITE TOVARNIŠKO PISANO GARANCIJO, da Ostane vedno dobra in NE SPREMINJA BARV K. Kolesovje je tudi <>no najboljših v Ameriki, ima ranppo kamenčkov, močno pero, R. R. sjuruntirano, kuzala regulirana in urejena. Kdor hoče imeti močno, zanesljivo, dobro narejeno mero časa, ta naj kupi le to uro. 1'oSljemo jo C. O. I). zn $4.BO in ekspresne stročke. Lahko pregleda uro in ako ne odgovarja garanciji, sme jo vrniti in sumi plačamo ekspresne stroSke. Kjer ni ekspresne postaje, poslati je $4.50 z naročilom, v katerem slučaju poSljemo uro in verižico za moSke ali lornjeto za gospe z rekomandiriino poŠto. — ENO URO ZASTONJ, AKO JIH PRODASTE SfiST. Pišite ako želite moSko aH žensko uro. s pokrovom ali brez pokrova. ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL. —SVARILO. Varujte se ponarejenih sil-verine ur. prodajane pod raznimi jednakiml imeni. A. GOLOBITSH, 799-801-803-805 N. Chicago St. -- JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 324 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskcga blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. (lOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkaini. Prodaja tudi raznovrstni PKEMOU, poSilja IMENA K v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto SEVERO- NEMŠKEGA L^OYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. Qims 9Ln P 30-41 FRANKLIN ST. CHICAGO. IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte i« žgania Sonoma Co., Oa^iforriia,. □ Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. Pjiipnirn ffl EW YORK. ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE... THE ANHEUSER-BUSCH CO. -IZ- ST. LOUIS, MISSOURI. Uniontown, Pa., 5 ^ Pžnu Prof. Collins — New York, N. Y- Cten^ pane: oj ty Vyznam teraz, že 50m neufal, Že by ste ma 1 -poD* dravit'. Ale sa tomu nedivte. Ked" Človeka l>.eia k lekari a nemožu mu pompomin, Vse 6. odjemalce ki dolgujejo več kakor pol leta firmi Stukel & Grayliek, prijazno opomnim, da naj blagovolijo poravnati do prvega julija t. 1. ker jih sicer izročim mestnemu sodniku C. W. Barkar-ju. Glede tega opomina se je obrniti »amo na John B. Stukel 200 Indiana St. Joliet, 111. Ha prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U kjer tofim vedno sveže nivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljfe Bmodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Na prodaj je lota s hišo v MOUNT IRON, MINN. Hiša ima tri sobe in kuhinjo v pritličju in jedno v prvem nadstropju. Prostora je za 12 boardin-|jerj«v. LoU je blizu rudnikov, kjer delajo štiri parne nakladnice in je delo vedno dobiti. Cena hiši in loti je «elo nizka, varno $200. — Za podrobnosti in pi-Moetio pogodbo obrniti «e je na lastnika. John Sterle, Box 220, Virginia, Minn. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink. XJK JE PETER STAREŠIN ICH, kateri je itginil i* Jolieta, a pred mesecem je stanoval pri Anton Re-moviclm na 406 Benton St. Joliet, III., kamor naj se blagovoli naznaniti sled ali naslov iskanega. Cen« viržinkam so $22.00, drugim Kmodks.ni od $20.00 do $120 00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. Anton Horvat IsTeijTooIjšeL kalifornijska vina —: pošiljam :— na tise kraje Zdruienih držav. Cene vinu t posodo vred so primerno nizke: Črna vina galona____|0.45 do 0.60 Bela " " .... 0,55 " 0.65 Fina tropovica ____ 2.50 " 8.00 Moškatelec .. i,g5 " 1.50 BT Manj, kakor io g&lon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na Nick I^adovich, 102 Vermont Street, Sati Francisco, Cel. NOTAR—NOTARY PUBLIC vCalamel-u. Mich, naznanja, da je pri-svoja poslovanja ter se Slovencem in tfrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v sta« domovini. Dober mesar, •v««č slovenskega in angleškega je-*ika, dobi lahko takoj dobro službo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je nasloviti na "Amerikanski Slovenec", Joliet, 111. Več hiš z lotami SSK porinem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri BTEF. KUHAR-JU, 020 N. Chicago 6t., Joliet, 111. Ženekaai odleže takoj v njihovih posebnih boleznih, ako rabijo Seve-j»v regulator za ženske, Krepčo or-jgaoe, odstrani vse nerednosti in pospešuje živahnost. Je dobrodejno v -vseh dobah življenja. Pišite za naš apin o ženskih boleznih. MATELIA L'UDSKEHO POKOLENIA, -ktorych.- PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. ' Rozlične choroby prs, srdea, »ši, žallidka, ladvin (okrutky)i bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pl'uc, slabost* | mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, reumatiS' ■ mus, bol' lirdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata žila)' vysyp na hlave, kožne vyražky, tanec sv. vita, pruh, _za* i palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaludkove, začiatocD sncliotiny, rak, hllsty, osypky (poky), tyfus, žaba, svra« rany, opuchllny, otekliny, ruža, predušnicu, zavrat, b^* | chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v udocU» všetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky reg^' larnostl, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bolas* ti, nednhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnic0' bronchitis, vysiehanie mlieča, mechiirove choroby, lišaje atd'. atd'. ] Toto sii lihlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti ktory® povolanl su nas branit lekari a učenci. Najlepšie Qbraftu] 1'udstvo proti tymto našim nepriatel'om dobre znamy Professor COLLINS, ktory už vel'ke tisice l'ndi uzdravil z rozmanitych chorob ^ vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On lie,c mužov, ženv a deti. Krem hore spomenutych nexoPcl istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby plšte najp1* jemu pod dolu udanou adressou. I Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901. Viilen^ Professor Collins, Pisal som Vam, Je ked ma vvliefite, dam Vam po-dakovanie do nuviu C'inim to ledy leraz. Ja dolu podpisany lyiato oznamujem vSelkym kra-j anom, že ma Professor t oihns vyiieti' 1 lakej choroby nad ktorou tunajfcl doklori len hlavam krutili, lebo nez-nali jaka je lo nemoc. Mavai sum iasu na č as vel'ke bol'asti vo vmiiornost'ach, pred ogtami zrobila sa mi tma, hlava sa mi zatočila a studeny pot vysiel mi na Celo. To prichadzalo na mfia kaldy tySdeli aj dva tri razy. Od toho som tlMmtil a chudnul. LeJ siavnj/ Professor Collins poslal mi liekv, ktore -a tri tyfdne ma celkom uidravily. Preto f.dboniSam Prof. Colljnsa kaJdimu čo opravdtveho lekdrr.. S pozdravom na vietk^ch krajanov jAn Kubsk#. V lekarske j vede zname su pr,...nkv. ktorč ked1 su c Passaic, N. J., 2 maja 19<*' Vel'acteny p. Prof. Collins. m Vy ste skuto£ne ten najlepSi doktor, jaWb° f'<' kedy zkiisila. I'i som Vam bola pisala, Je jak """j j.i .. som trpela kaidy meslac za viae dni. Mala som % bol'asti nielen v Jivote, ale aj hlava ma vicly bol'1' ^ Na kol'ko sa pamtam, trpela som na tu nemoc dem rokov. Uživala som vSeličo, 2o in i siiscdky ^^ ale to vesu bolo marne. Aj doktori ma liečili, a ^ pomdet mi neinohli. O VaSich medicinach aie povedaf, že sil hodny viae zlata ako vitžia. * , tipi ne zdrava. S hlbokou tictou Maria Sab"1' ipisane, možno z nich celkom ur£ite pozna^"^^ KeJ chori nasledtijurej,t,i7i;y oyMn a ,asi,'i jc|i Prof. COLL1NSOV1, 011 zna doljlrc na )aku nemocVTf a vyh«ti ich rychle N'etrcba i-:' do New Yorku — piSte mit >1 kašlete? vračate? chndnete? mate vytok? zle sa citite? mate neuralgiu? boli-li Vas bok? či Vas čelo boli? „ či Vas uši bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či Vam tečie z uši? mate-li zly appetit? či Vas v hrdle pali? mate-li biele i-traty? citite sa utlačenym? či ste slabeho zraku? či mate krdtky dych? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdii etolicu? či sa Vam hlava toči? trasu-li sa Vam ruky?, či sa 1'ahko rozčulite? či mate svrbenie kože? bije Vam erdce močno? či citite nah tlačenie? mate-li špinavy ja/yk? či V as spunok uti:žuje? mate bol'asti v l:osfach? mate bol'asti v plecach? či Vas reže pri močeni? či Vam skuči v črevach? či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matky? či sa l'ahko nal'akate? či sa často prechladite? či mate zle paclmuci pot' " citite-li, že mate hrta» z.ašlajmovany? mute-li choroby naka«-live? citite - li zimu v okrutkach? či citite prazdnotu v hlave? či citite, že mate hor&cu krv ? či citite, že mate 1'ahkii • lilavu? či sa citite byt celkom • rozpalenym? či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byt vždy ospanlivym? potia sa vam nohy? citite na vreh hlave bolenie? ste rtino ustati a slabi? pali vas v chrbtovej kosti'' nernožete rano jiestf tečii vam z list sliny? mate slabuchrbtovu kost^ choclite sb™Heni Uradne hodiny: Od 10 -1 rano, od 2-5 popoiudni. v nedel'u len od 10. do 1. hod. popoiudni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktoriikol'vek stranu Spoj6 nych Statov a Kanad)r. — Pište v akejkol'vek reči Prol. Collins New York Medical Instituti 140 West 34tl| St., New York.