NOVICE ])o]tMijskfi kovice izhajajo vsiik ť«trteli ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto (,od ajiriia do aprila) H K, za j>ol leta l-ôt) K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drupe evropske države znaša 3*50 K, za Ameriko K. List in oglasi sib plněn,jejo iiaiirej. Y8fl ilopisfi, naroriiitio in oxiiiiiiílii fi|pr'ejeitiii tiskarna J, Krajec nasj. Franjo Neubauer: nož! Ob odkritju „Vo]n«ga moïa". „Mož!" — kakor skala to geslo stoji! Naj sc zaganjajo vihre besneče! „Mož!" — med goráini to gcsio grmi, pišej'o bliska ga črke žareče, bliska, ki v temo laži iii prevar vedno sijajno bo gôrel ! — Mirno — ponosno kot orel, zraka in skal gospodai', mož se dviguje do nebne višave, gleda od tamkaj na podlost iiižav, svest si iiioíí je in zmage in slave, svet ga ne pláSi gorc5 in krvav! — „Mož !" — iz palače odmeva in koče, vse napolnuje doline cvetoie, skale potresa gorá. Klic se po vsej domovini razlega, sveto Ijiibezen, zvestobo prisega v dnevih ki'vi in gorja. Vsakemu srce pogumno utripa, vsakemu živo sc sveti oko, naj mu še rožo mladósti cvetó, naj se mu biijno že cvetje osipa. „Mož je, zvestobe je svetli uzor, kogar je zemlja slovenska rodila", priia sijajni cesarski je dvor, priča bežeča sovi'ažna je sila. Kcdar se viačal na tla bo domača, itiii' bo nastiljal po cestah mu rož, sipala koča jih bo in palača, klicala bo mu: „Slovenec je - mož!" Odhritje vojnega moža v Novem mestu. Povodom visokega rojstnega dneva naše preavitle vladai'icc Cite sc je vršilo v nedeljo 13. inajntka ob pol 12. uri dopoldne v Rudoifoveni pred mestno liišo slovesno odkiitje vojnega moža in zabijanje žebljev. V to svi'bo je bilo Novo mesto v zastavah in praznični obleki. Okna so bila nakinčena s svežitn zelenjetn in cveticami. Najlepše okrašena je bila seveda mestna hiša in prostoi', kjer je stal vojni tnož. To izvanredno slavnost pa je do viška povzdigtiilo kiasno spomladansko v)'cmc in nenavadni dostojanstveniki, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo. Navzoči so bili: Deželni predsednik giof Atteins z gospo soprogo; zdravnik generalnega štaba di-. G cd u 1 d igei'; višji okrajni komisai' dr. Žužek; ravnatelj prisilne delavnice Dolenc; ekscelenca ))od-maršal v p. baion Uechbach; vladni svetnik in okr. glavar baron Reehbacb; prost dr. Seb. Elbert; Štacijski poveljnik major Sprenzel s častniškim zborom; stotnik groť Margher i; predsedjiik okrožnega sodišča, dvorni svetnik GarzarolH pi. Tu l il lack; državni jiiavtiiiik (ioktof Krenižar; polkovnik v pokoju Poll pl. F íi h r e 11 a u ; ginin. ravnatelj B r e Ž n i k ; župan Hosmann; višji stavbeni komisar Koss; Inaniliiični ravimtelj Krajec; liovcljnik uniformirane meščanske garde Bergniann;- notar Pleiweiss; viŠji vinarski nadzornik Skalický; poštni npravitelj Ravnikar; postajenačelnik-Potočnik; dnh. svetnik Š m i do v ti i k ; žujinik Ne m an i č; nadalje vse državno nradništvo; kanoniki kolegijatn. kapitelja; 4)i'edstojni8tvo oo. frančiškanov in gg. Usiui-Ijenili bratov; gimnazijski učiteljski zboi'; učitcljstvo novomeških ljudskili Sol in iz bližnje okolice; zdravniki in predstojniki bolnišnic; uniformirana meščanska garda s svojo staro zastavo iz časov Prancozov in z novo zastavo; gîmn. dijaki; učenci in uČeiUte ljudskih šol iz mesta in Šmihela in končno ogromna množica občinstva iz jiiesta in okolice. . Pri prihodu je pozdravil s kratkimi, a jedrnatimi besedami g. žnpan Rosmann dežehiega predsednika grofa Attems in njegovo gospo soprogo. Na to je neustrašeno in prijetno nagovoi'ila učenka Anica Ogoreutz gospo grofico Attems s sledečim pozdravom : „Preblagoi'odna gospa grofica! —: Že tretje leto vollo done topovi. Znamenje, da kruli sovražnik šc vedno preži na našo drago domovino. Naši očetje in bi'atje žc tretje leto z jekleno roko zmagoslavno zadržujejo sovražnika. Ob ljutili bojib se pa množe skeleče i'ane, množi se tisočero gorjć. Vojni mož nam kliče o hrabrosti naših bojevnikov, trka pa tudi na usmiljena srca do ranjencev, pohabljencev, vdov in sirot. Tudi me učenke razumemo njegov glas! O, kako se je razveselilo naše srce, ko gledamo tudi Vas ob tem slovesnem prazniku, milostljiva gospa grofica, naša najvišja gospa kranjske dežele. Prihiteli ste k nam nas tolažit, bodrit in pomagat. Rodite tudi našim sirotatn skrbim mati! Bog plačaj Vaš tiud, Vašo skrb! Za to pa še enkiat tisočkrat pozdravljeni!" Po končanem pozdi'avu izroči učenka grofici ki'asen šopek dišečih cvetic, nakar se je visoka gospa ljubeznjivo zahvalila. Sedaj je zapel kapiteljski cerkveni zbor s pomočjo ]>reč. gg. oo. frančiškanov-uČitcljev, pod žeiiijalnim vodstvom kapiteljskega orgelskega virtuoza g. Ig. Hladnika Nedvedovo: „Domovje moje, Avstrija". Po odki'itju vojnega moža pa je zapel isti zbor Četveroglasno večno lepo cesarsko hiiuno. Obe skladbi ste se odpele tako vzvišeno in vzneseno, posebno še cesarska pesem, da je zbor naravnost pi'csegel sam sebe. S pi'av laskavim izrazom je pohvalil petje na lici mesta, kakor tudi pri obedu, sain g. dež. predsednik ; s takim priznanjem je dal grof Atteins Novomešćanom obenem nov dokaz, da smo lahko ponosni na naš kapiteljski zbor, ki nastopa ob vsaki priliki umetniško, točno in nesebično. Po odpetju prve pesmi, stopi milostlj. gosp. prost dr, Seb. Elbert na oder kot slavnostni govornik. Pozdravi g. deželnega • LISTEK. Slike iz Lublina. Piio v. lijtoiiii-Kado-i. 3. Židje in žargón. (Dalje.) Kljub vsem opisanim slabim lastnostim pa so Židje dobrega srca in zelo spoštljivo se vedejo napram avstrijskim vojakom. Pomnijo gotovo, da so jih Avstrijci rešili izpod ruskega biča. Pečajo sc pa vsi izključno s trgovino. Kjerkoli jjridcjo skupaj, takoj se začne pogovoi' o „liandlii". Nekoč sem se ])eljal z vlakom. Ker je bilo v vseh vojaških vozovih prenapolnjeno, sem moral iti v civilni voz. Zašel sem med same Izraelove sinove, ki so se peljali z nekega senuija. Čudoma sem se čudil; toliko jih je bilo, pa so bill vsi tiho, vsak zamaknjen v svoje račnne pred seboj na papijju. Kdor pa ni imel papirja* pri roki, je pisal kratko-iiialo na — klop. Še-le, ko je sjji'evod-uik zaklical postajo, so- se predramili in takrat je nastal šunder, kakor da se svet podira. Humoristični lublinski list „Muchy" je nekoč prinesel sledečo linmoresko: Od kdaj ne pij'ejo Židi Žganja na š a b a s ? V Zeleni ulici živi zakonska dvojica Mojzes in Sara, ki imata edinega nadebudnega sina, z imenom Icek. Ker je bil Mojzes v nekdanjih mirnih časih velik ljubitelj „wódke" (žganja), so v teh iiudih časih res težko zdržuje priljubljene mu pijače. Nekoč na âabas pa so je vendar osmělil; prepohlevno se je pi'ibližal svoji ženi, ki ga je že vnajirej bičala s hudimi liogledi, in je boječe dejal: „Licbes Sara, gibe niie fiinef grojszen fii a Glejsele wódkis. (Ljuba Sara, daj mi 5 vinarjev za kozarec žganja.) — Pripravljen na vse, je čakal odgovora. Toda ni se nadejal tako grozne nevihte, ki je sledila njegovi jirošnji. Sara se je namreč razkoračila pred njim, roke je vtnla v boke in zakričala na vsa usta:. „Wús? Wùf wiišť 'u von mie? .Tach die pjeiijoiisis gejbcn? I^'i a wôdkis? Hajst, trinke a Taj, gaj, kajfe predsednika in njegovo gospo soprogo ter vse druge navzoče dostojanstvenike. Razloži dalekoscžen in človekoljuben pomen vojnega moža ter govori v navdušenih besedah v slovenskem in nemškem jeziku na zbrano množico ljudstva, ki je sledilo njegovemu dinastičnemu govoru z vso pozornostjo. (Njegov temeljit govor priobčimo v prihodnji številki.) — Ko je govoi'iiik končal z ognjevitim ti'ikratnim kjicem: .„Slava!" in „Hocli!" luesvitlemu cesarju in cesarici in se nui je občinstvo gromovito pridružilo, je padla zavesa in pred nami je stal — „vojni 'mož" ! Vojni mož jo dovršeno delo domačega kiparja g, Fr. Vodnika in piedstavlja odločnega vojšČaka v naravni velikosti. Kip je izrezljan iz lipovega lesa ter je dobro bi'onciran. „Delo hvali mojstra", se je pohvalno izrazil g. deželni predsednik sam, — gotovo koristno priporočilo za kiparja. Na fit je govoril g, dež, predsednik grof Attems v slovenskem in nemškem jeziku; pohvalil patriotizem NovomcšČanov in njihovo zvestobo in udanost do vladarske hiše, kar so zopet pokazali z vojnim možem, s katerim iiočejo dobiti novih dohodkov, namenjenih kranjskemu deželnemu društvu za vdove in sirote v vojski padlili vojakov domačih kranjskill polkov. — Dež. pi-edsednik izi'eka nadalje prisrčno zahvalo mil. gosp. prostu dr. Seb. Elbertu, vsem zastojmikom uradov, osobito še mestno-občinskemu odborništvu, kakor tudi di'ngim navzočitu odličnim gosjiodom, meščanom ter vsem udeležencem iz okolice. (Podrobnejše objavimo govor v prihodnji številki.) G. deželni predsednik je zabit prvi žebelj z rekom nemško; „Za Boga, cesarja in domovino!'' Potem zabije grofica Attems, prošt dr. Seb. F.lbert z rekom slovensko: „Vse za vero, dom, cesarja!" — Na to so sledili drugi odlični gostje, meščani in občinstvo ter pridiio zabijali žeblje tako, da je bil lesen mož popoldne že' dobro železen mož. Med zabijanjem žebljev se je gosp. deželni predsednik enako ljubeznjivo raz-govarjal z uradniki in duhovniki. Počastil je tudi ude slavnostnega odbora. Za vsa- a Brojt 11 a Pue! Brojt — niš du, a di wilšt "n biilkis ejsen?" (liajV Kaj hočeš od mene y Jaz ti naj dam denar? Za Žganje? Imaš tu, i»ij Čaj in pojdi kupit krulia za otroka! Kruha ni, a ti bi rad jedel pogačo?) Gos|)a Sara sc je tako razburila, da je zavihala rokave do samih prcumazanih komolcev in začelaobdelavati svojozakonsko polovico dejansko. Ubogi Mojzes ni črhnil besedice, ampak potrpežljivo lu'cnašal udarce in samo čakal, da se poleže ploha. — Mali Icek pa je, videč kaj se godi, zbežal na ulico, in začel ki'ičati; „O waj! O waj ! Gawalt! Kiimte Iieje!'' (O jej! O jej! Pomoč! Pridite sem!) Kmalu se je nabralo pi'ed hišo polno radovednih Židov. Ko so se prepričali, kaj je, pa niso či'hnili besedice, le posnieltnili so se in odšli narazen. — Toda od takrat ne pride nobenemu Židu niti na misel, da bi na šabas pil žganje. 4. Marij oviti. Î'red nedavtn'ni Časom je bilo po vseh krajih Poljske mnogo govorjenja o verski sekti Marijovitov. Ljudstvo jo začelo nejevoljno mrmrati zoper odpadnike, mržiija je rasla od dne do dne, kar za ruske vlade ni bilo mogoče, ker je bila le-ta clo naklonjena Marijovitom zaradi sličnosti z rusko pravoslavno vero. Řumelo in vrelo je toliko Časa, dokler avstrijska oblast ni napravila konec temu s tem, da jo dala zapreti vse mari-jovitsko cerkve. Ta sekta se je med Poljaki zelo 1'azširila. Imajo clo svojega škofa v Waršawi. Ljudje jih imenujejo tudi ko-zlovite, po neki „devici" Kozlowski, ki je baje tako lepa, da mora vsak, ki jo vidi, pristopiti k njeni veri. Sedaj menda živi nekje za ^^'arša\vo in goiečneži so prirejali že cela romanja do nje. Imajo jo za mdtako Marijo. Zdi se mi, da je cela ta historija iiodobna oni o naši Vo-diški Johánci ! Ime marijoviti bo prišlo najbrže od ilarija in od latinske besede vitare (izogibati so; izbegavati). Torej pomeni ljudi, ki se izogibajo častiti Marijo za IMater božjo, (DaIJg Filedi.) cťga je imel zanimanje za iijugov delokrog in boili'iliie besetle ter luii podal roko. Na prijazno povaljilo Jtiil. g. prošta dr. Seb. Elbcrta s.o se ulirali slavnostni gostje v prostiji k sknpneiim obedu, pi'i katcreni je mil. g. prost / ognjevito navdušenostjo nazdravil cesarj^i Karola ÎJi cesai'ico Cito. Deželni predsednik i»a je odzdravil mil. g. pi'oštii ter se nni v iiiteini iiavzoeiij toplo zalivaljal za njegovo ztiano gostoljubnost. — Popoldtie so se gostje odpeljali pod vodstvom tiiil. g. pro.?ta v Št. Jernej, Pletei'jfe in Belo cei'kev. Tem visokim izletnikom se je še pravočasno pridružil polkovnik g. pl. Kleijisebrodt, e, in kr. etap. poveljnik in ljubljenec Ljlib-Ijani^anov. Pripeljal se jc s popoldanskim vlakom, ker je bil do[ioldne uiadno zadržan, med tem, ko jc bila njegova gospa soproga s siiikotom pri slavnosti že navzoča. Divna Dolenjska, ki sc pi'av sedaj razkošno lesketa v krasoti bnjnega niaj-nikovcga cvetja, je napravila na vse visoke izletnike iiovsod najboljši utis. Zabilo se je v nedeljo in poiuleljek v vojnega moža žebljev za 2579 K G4 h, gotovo izvrsten denarni us])eii. Prihajajo pa še vedno novi darovi. Izreka sc najpi'isrCnejša zalivata vscm-vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je zamogla ta vojna slovesnost zares tako tastno izvršiti, kar naj bode Novomeščanom v tiajni ponos. Osobito gre zahvala veleč, gospein in gospodičnam, ki so se žrtvovale dva dni pri, hlagajtii v blagoj- domovine. Vojni mož ostane še dolgo časa za zabijanje žebljev na razpolago In sicer v v veži mestne hiše. Tam bode čakal itt spi'ejemal svoje ljube obiskovalce. Kdor ne^iiore priti osebiu), naj blagovoli poslati (ïenar po pošti na mestno županstvo ali pa na slavnostni odboi', ki ])ot,em žtibelj zabije namesto njega. Pozneje se bode postavil vojni mož v dvorano mestne hiše, kot zgodovinski spomin za poznejše rodove. Vabite se kar najprisrČnejse picbi-valsl.vo iz mesta in okolice, Žnpniki, župani, hranilnice, društva in družbe, vsi.uradin'kî od blizu in daleč, pridite in pokažite svojo patriotično požrtvovalnost! Šolska vodstva se še posebej vabite, poi'abite to priliko kot majnikov izlet in pi'idite s šolsko mladino pozdraviti vojnega moža na rot,ovž! To bode mlailini v jazvedrilo, obenem pa bodrileii siiomin, da bo ludi ona ostala zvesta svojemu vladaiju, da bo šla, če bo treba, si'Čno v boj in vedno delovala po starem avsti'ijskeni geslu; „Vse za vero, (lom, cesarja!" Naj ne zabl nobeden Dolenje, nobena Itoleiijka, pri obisku Novega mesta, stopiti na l'otovž in se poklonili vojnemu možn ter mu zapustiti dar po svoji močil — [Upoštevajmo velikanski domoljubni namen dohodkov: Ves denar gre li kranjskemu deželnemu društvu za vdove in sirote v vojski padlih vojakov domačih kranjskih polkov. Če zabiješ lo eden žebclj v vojnega moža, si s tem otrnil solzo sam sebi in pomagal domaČim vdovam in sirotam. Gospodarstvo. Predavanje o vinarstvu. Prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m. predava g. vinarski nadzornik B. Skalický „o zatiranju trtne plesnobe brez Žvepla" in sicer i»o prvi sv. maši, ob '/28. iiri zjuti-aj v Trebnjem, po popoldanskem cerkvenem opiavitu ob '6. uri popoldne pa v Trž i š ču p !■ i Mok r o n o g u. Opomin živinorejcem! Ker pomanjkuje drugih Živil je odredila dižavna oblast, ila se vojaštvu in civilnemu pi'ebivalstvii oddaja dosti već živine kot pi'ej. Vsled teh zelo velikih zahtev se bo moralo odvzeti do-stiki'at živino, ki bi bila siccr Še potrebna živinorejcu. Vendai' stvari, kakor je niuCno, ni mogoče izpremeniti. Opozarjamo kmetovalce, naj sc sjiiijaznijt) s težkimi razmerami, ter iiaj raje prostovoljno dajo živino zaupnikom „Kranjskega deželnega mesta /.a, dobavo klavne živine", kakoi pa prisilnim po(.om a pomočjo žatidarmei'ije. Če se izvrši prisilna lekvizicija živine, odtegne se lahko piodajalcu v smislu tiii-nistrske naredbe z 1. maja li)17, celih 5% od kupnine, ki bi jo sicei' prejel, ako bi živino prostovoljno dal. Kdor pa ne pripelje še vkljuh temu za oddajo določeno živino, zadene ga še stroga kazen do r>0(.)() K glóbe, ozii'oitia šest tnesccev za-jiora. — „Ki-atijsko deželno mesto za dobavo klavne živine" in njega zaupniki bo čuvaU) vkljub težkim časom kar največ mogoče koristi knii.*ivalcev tei'težko breme kar najpraviČneje in na lak način razdelilo, da ne bo preveč občutljivo. Nalogu „Deželnega mesta" oziroma zanpniiíoť pa se mora vsakdo v svojo koj-ist in koi'ist splošnosti brezpogojno pokoriti. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani'v Pozor! fiodć ac še vedno slučaji i)o deželi, da se kupuje jilemenska živina po čez 'in ne na vago, pri čennti' so bodisi prodajalci bodisi kupci prikvajšatii tei' se cene za živino prekoračujejo. Kupci inmjo vsied tega, kei' morajo pozneje klavno živino oddati po maksimalni ceni, dostikrat občni no izgubo. Kmetovalci, ne kupujte torej plemenske živine po čez, ampak vedno le na vago f.er omogoČujte pri tem ozii' na za klavno Živino določene iiiaksi-nialne cene! Plemenska živina je seveda tiekaj več vi'ediia kot klavna živina, vendai". Če kdo zaliteva ali plača res iiretii'ane cene za plemensko živino, zakrivi ravno tako pi'estopek navijanja cen. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani-'. Podpisujte VI. vojno posojilo! Dolgotrajna vojna zaliteva ogromna denarna sredstva. V ta namen, da se y,a-gotovézavojskovanje potrebna nova denarna sredstva, sejerazpoložilosedaj šesto avstrijsko vojno po.sojilo v podpisovanje, .Mogočna zavezna Nemčija je zavi'šila pravkai' svoje šesto vojno posojilo s takosijajntm uspehom, da mora vzbujati ta nova finančna zmaga krepkega zaveznika splošno obČndovanje. Izvrstno uspela zaključitev šestega nemškega vojnega posojila bodi za nas živa vspodbuda, da pri pričujočem svojem šestem vojnem posojilu iiosnematiio ta novi vzgled izpolnjevanja dolžnosti in domovinske ljubezni ter tudi sami ponovljeno damo domovini z vso pripravljetiostjo čim izdatnejša denarna sredstva za srečno dovršitev vojske na razpolago. Bolj še nego prej treba tudi sedaj Številnemu sovražniku, ki je zavrnil našo za mir pripravljeno roko s poroglji-vostjo, vnovič izpričati na.šo gospodarsko silo ter mu doktuiientirati domoljubno ])ri-pravljenost in požrtvovalnost. Dočiin naše junaške armade z neomajno silo varno čuvajo meje pied sovražno pohlepnostjo, naj sijajni uspeh šestega vojnega posojila podere vsako upanje sovražnikov, da go-sjiodarsko obnemoremo doma. Trdno in vayio so ťmidirana naša dosedanja vojna posojila na našem narodnem premožeiltu. Ko sedaj stojimo pač v zadnjem razdobju strašne svetovne borbe, zberimo vse svoje gospodarske sile ter z blestečim resultatom novega vojnega po.sojila dokažimo svojo neuklonljivo voljo do zmage. Trgovina, industrija in obrt v naši ožji domovini je ob [iredidočili vojnih posojilih dejansko izjiričala svoj patriotizem. Sedaj, ko je razgrnjeno v podpisovanje šesto vojno posojilo, se obrača trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko do industrialnih, trgovskih in obrtnih krogov z apelom, da se udeleže tudi subskripcije šestega vojnega posojila čim izdatnejše ter tako vnovič dokumentirajo svoje utrjeno in Izkazana domoljubje. Podpisujte 6, vojno posojilo vsak po svojih najboljših močeh! Ti-govsku in obrin. zlioniica za Ki'anjsko. Ljiiljljiuii, duii 7. iiittja IH17. Urad za preskuševanje cen. Vlada je izdala nov() cesarsko naredbo glede preskrbe prebivalstva s po-trcltščinami, ki se nanaša na vse pre-111 i čn C s (. v a r i, ki služijo življenskim liotiebam ljudi in domačili živali ))osredno ali neposredno. Pojirejsrije naredbe so se natiašřile samo na neizogibno jiotrehne stvari, /zahtevale se liodo zaloge takega blaga ne samo od producenf.ov in trgovcev, nego tudi od zasebnikov; pri zadnjili ))ii hs če.sc izkažp, da so večje, kîikor je normalno pot.rel)tio. Vzeti iio dovoljeno take zaloge ne-le na zahtevanje oblasti, nego tiidi na korist privatnih ])odjetij, če sjiozna oblast, da je to v javno koi'ist. Nova naredba ima torej |)redvsetii namen, prep reč i t i na v i j a n j e cen, jc veliko strogejša, kakor lani izdana, ki nima sedaj več veljave. Zvišane so kazni in se bodo v gotovih pi'estoi)kih smatrale že kot hudodelstvo. Po § 26. te nove naredbe je nstano-viti pi'i vsakem sodišču jirve instance urad za preskuševanje cen, to je presojevahiico ali preiskovanje cen, ki obstoji iz predsednika, iz enega ali dveh predsednikovih namestnikov ter iz dvanajstih udov. Trije-člani morajo pripadati tigovskemu stanu in jih predlaga trgovska iti obrtna zbornica ; tri ude ima pravico pi'cdlagal.i glavna kmetijska organizacija, na liranjskem tedaj „Kmelijska družba"; šest udov pa predlaga organizacija konsumentov iz njilioviii vrst. V okrajili večjih induslrijalniii podjetij morata biti imenovana ludi dva zanjinika iz delavstva. Urad za preskuševanje cen ima nalogo: Sodiščem podajati na zahtevo svoje mnenje glede ccn za razne potrebščine in istotako tudi drugim državnim oblastim; on more za svoje delovno okrožje določiti primerne cene, po katerih se je ravnati, tozadevno podpirali tudi osrednjo komisijo za pre-sojevanje cen na Dnnajn ter pomagati oblastim pri nadziranju obrata s potrebščinami in liri zasledovanju navijalcev cen. Ta nova cesarska naredba je stopila v veljavo z dnem 1.5. aprila 1917. Na Kranjskem obstojita tedaj dva takšna urada jio novi odiedbi za preskrbo prebivalstva s iiotrebščinami : v Ljubljani jn v Uudoliovem. Za območje c. kr. deželnega sodišča v Lj n 1)1 j a n i so imenovani: Predsednik: C. kr. dvorni svetnik v p., Jîilij Polcc v Ljubljani; njega namestnika: Kamilo Pammei',. ravnatelj kranjske stavbne družbe, dr;l jovro Požar, C. kr. vladni svetnik in gimn. i'av-natelj v i'. l-dje: Ivan^Knez, iiredsednik trgovske in obrt. zbornice; Josip Pei'dan, trgovec; Feliks Urbane, trgovec; (4ustav Pire, gen. ravnatelj c. kr. kmet. družbe; Viljem Uohrman, ravnatelj kranjske kmet. šole; Josit» Schauta, kn. gozdni svetnik; Anton Kristan, ravn. konzumnega društva za Ljubljano in okolico; Ivan Kocmur, voditelj L ljublj. dclav. konzumnega društva; Ferdinand Juranec, šolski voditelj v Postojni; Viktor Sehitiei', ti'govec; ilelhijor (Jobal, vodja konzumnega društva v Zagorju, in Fiančišek Šolar, ravnatelj žreb-Ijai'ske zadruge v Kropi. Za območje c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu so imenovani; Predsednik; C- kr. nadsvetnik deželn, sodišča v p. Ivan Řkcrlj; predsednika namestnika: Anton pl. Pull, c. in kr. polkovnik; Jos. Bergjiiann, lekarnar. Udje: Julij Kobe, trgovce; Ih'ban lloivat, trgovec; Adolť Panser, trgovec; Anton Oblak, župnik v Št. Lovreiicn; Josip Zurc, župan v Kandiji ; liob. Skalický, c kr, vinarski nadzornik v Novem mestu; UuduU' Si-hadinger, knežji gozdni svetnik v ICočevju; Frančišek Zupančič, načelnik krajevnega delavskega odbora v Kočevju; Karel Tavčar, davčni nad/)skrbnik v p, v Ki'škem; Karo! Humek, meščanski učitelj v Krškem; Ivan Koklič, trgovec, in Davorin VukŠinič, oskidinik koniejide nemškega vit. reda v Metliki. Spomin na vojne zvonove. XII Ííupiiija Planina ])ri Črnomlju — StOCkendorf. Dasi je župnija majhna in močno sii'omašna, vendar jc imela pri župni cerkvi in pri petih i»odružnicah L") zvonov -- a od teli jih je moralo osem v vojaško službo. Zadnjikrat so še vsi skupaj zapeli slovi) umrlemu cesarjw Frančišku .ložefu L Ko se je natančnejše zvedelo za čas njihovega odlioda v vojskine namene, pa so 5e v farni cerkvi in pri vseh podružnicah zajieli ob določenem skupnem času svojo zadnjo žalno pesem v slovo vsem v vojski padlim junakom, Ttne 12. decembra 1316 je bila na Planino jioslana jiešČica vojakov, ki so že med potjo pri podružnici v KleČii sneli dva večja zvonova. Precej lepa cerkvi(;a obeh sv. Antonov (puŠČavnika in Padov,) v Klcču, ki je stala žc ob Valvasorjevem času, je ii.iiela tri zvonove, pa večja dva st-a se morala ločiti od svojega malega bralca. Veliki zvon je bil 576, delo Antona Samassa, vlit leta 1844, v iiremeru 99 cm in težak 490 kg; okraŠet! je bi! s Ircrni poilobami {Kristus na križu, Marija Brezmadežna in sv. Anton). Srednji zvon je bil delo Antona Samassa, vlit I, ls55, v premeru K8 cm, težak kg; okrašen je bil s tremi podobami (Ki'istus na križu z Marijo in .Tanezom, Mati božja z dvema angcljema in sv. Jožef). Ta dva sta morala zapustiti svoj dom, ostal je le mali, 250 kg težak zvon, ki nosi podobo sv. Trojice in pod njo piošnjo za obvaiovanje „a fulgure et tempestatc", in sicď vsled svoje starosti (iz 1. 1775). Popoldne 12, decembra 11)16 pa je moia! iz .stolpa župne cďkve svetega Elije veliki zvon v premei'u 106 cm, 6íK)líg težak, s poilobo sv. lilije. Vlit je bil v Dunajskem Novem Mestu (tvrdka Igli', et Panlus Hilzer) leta lfi7fi, ko jc Planino oskrboval čast. g, župnik Matija Kadune. Uloboko v tla se je zaril in počakal, da so mu naslednjega dne prijieljali od [jodrnžničnih cerkvá še pet tovarišev, da so potem 14. dec. skupno zapu.stili Planino. Na najvišjem liiilm lîelekrajiiie, na Mirn igori - Fr tedensberg (104S m), stoji planinska podružnica — cci'kev svetega Frančiška Ksav. Odtod jc najlepši razgled ])o celi lielikrajini in jio sosedni Hrvatski, dalje še iiaiirej od Karlovca; prelep je pogled na plešasti Klek pri Ognlinu; proti severovzhodu se ti odpre razgled po prijazni štajerski poljani, naravnost proti severu pa se ti razgrne liribovila Kranjska s Triglavom, na zapadu pa moreš ob solnčneiii vzliodti ojiazovati Istro. Taki'asen razgled je že leta 1851 opisoval tedanji planinski duhovnik — slovenski pisatelj Jui'ij Kobe. Tu prt sv. Frančišku na Mirni gori je bila v prejšnjih časih slovita božja pot, lu je bival nekdaj tudi lasten duhovnik, Sem gori je jirihajalo brez Števil»božje-polnikov prosit, da bi Bog njibova polja obvaroval jired hudim vremenom. Številnim množicam iz Belokrajine in Hrvatske, pa tudi mnogo KoČevaijein so t.iikajsnji zvonovi zvonili svoje jiozdrave. Njih glas pa je bil res tako lep, da daleč naokoli nisi slišal takega. Večja zvonova sta iz 1. 1751 in 1. 1768 in zato sta ostala, toda manjšega, ki pa ni imel nobene letnice, dasi je bil precej star, ni bilo mogoče rešiti. Moral je v boj! Imel je tri podobe (Kristus na Križu, Marijino kronanje in sv. Frančišek Ksav.) in napis: „St. Fraiicisce Xavei'i, e.xaudi me et servos tuos. Gloria sit tibi Deo Patri et. Filio et Spiritui Sancto, sit pins Xaverius." V premeru je meril 6Scm in težak je bii 20-1 kg. Proti severu-zapadu pod svetim Frančiškom leži v ljubki dolinici vas Ponikve-S porebcii, s cerkvico sv. TrojicC; v kal.eie stolpu sta bila dva zvonova. Večjega so si nabavili še-le v papeževem in cesarskem jubilejnem letu li)n8. Vlit je bil v zvo-narni Maksa Samassa kot U512, delo; iiiefil jo v iireiiiei'H 72 cm in bil 203 kg težak. Kriisilii so ga l i-i [lodolie (sv. Trojice, sv. Si'ca .Ití/.iisovega iti Maiije Liii-Ske) iti jiajiis: „Deiri Klatig eitiitie tilmr Bcrg imd Tal — veikiitulc tíottes Klire iibeiall." Jlanjši /von, ki jc bil vlit, 1. 1K77, jc osta), Jtižtio l'oiiikev JC vasic,ii Si'cd-G ora - M i t tc II w a I d s ceikvico svete ilarije Magdalene, kjer sta bila dva zvona, ki sla im oba morala v vojskitic Tiaiiiřiiie. Veíji je bil 486. delo Albi'rta Saiiiassa iz leta 1S73, okrašen z ilveina podobama (Krisfus na križu /, Marijo in Jaiiezoiii in sv. Marija Magdalena). V iireiiiern je iiioi'il 65 01)1 in bil jc 153 kg težak. Manjši zvuti je bil delo Antona Samassa iz 1. I 827. V iiremcru je moril 5r>(;iti in je bil 8S kilogramov ležak. Jiižnood Planine pa je vas TopliČicc-Tuplitfiel s cerkvico sv. Martina. Tu sta bila dva KVona in tudi tu so je veíji iiioi al posloviti za vedno. Bil jc S()45. delo Alberta Hamaasa, vlit 1. 18ÍM ; v pretiierii je meril 6;î cm in težak je bil 153 kg; krasibi ga je podoba sv. Jlartiim. ]\[anjši zvon v tej ccrkvici pa je ostal, ima Ict-iiico 1610 in je bil imsvefien od .škofa Tomaža Ilrciui. ♦ P]'oti večeru I 3. deccmbra so bili žc vsi v vojno službo določeni zvonovi pri župiíi cci'kvi. Tu so jib še s potrobtiinii številkanii zaznamovali, Napravil se je od njih tudi fotograíiňni posnetek, ki se bo hranil v žiipnem arbivii v spomin na žrtve velike svetovne vojske! Naslednje jutro 14. dec. I9I() so jili 7,jutraj zgodaj, ravno ko so prišli ljudje iz cerkve od zornic, naložili na vozove. I'oslcdiiji pozdrav so jim zazvonili še ostali bi'atjc iz stolpa Župne cerkve — ljudstvo pa je plakalo. Zjrodba našega ujetnika na Laškem. v naSe uredni.št,v() jc prišel ňíefun (laberšíik, tickdanji gostilničar izRmasti št. 16 pri Kobaridu, Prinioi'sko in nam pri-jKivedoval nastopno zgodbo i/, svoje do-živelosti v laškem ujetništvu. Ta i'csiiična zgodba nam poda jasno sliko, kako „dobro" se godi našim ujetnikom med i'ešitelji Lalii. To izjavo potrdijo s pr^çgo hidi njegovi drugi sotrpini: Anton FaletiČ, po domače Kovač iz Kamna; Andrej Fon, po domače IŠčan iz Sinasti št. 17; Anton Fon, jnj domaČe Zidar iz Smasti štev. 28; Anton VolariČ, po domače Mrget iz Smasti št 23; Andrej Ivančic, po ^domače Ivančč iz Smasli štev, 35 iti Štefan Gabei'ščik iz Smasti štev. 16. Leta 1K74 je služil pri Uotscbildu nad 20 let kot pi'eddelavee pri obdelovanju obsežnega iiosestva. Žena nm je umrla, ko je bi! še v laškem ujetiiištvu; sjioroČila iiiu je lo Žalostno vest po Rdečeni ki'ižii skozi ňvico sestra njegove rajne. — Toraj Gaberščik pripoveduje: „Dne 24. maja 1015 so zasedle laške čete vasi: Sniast, Libušnje, Kamno. Ob Ó. uri zjutraj tia 24. maja 1915 so se slišali trije streli tz katiojiov; ali so bili streli avstrijski ali laški, to se ne ve. To jc bilo znamenje, da so Lalii prestopili mejo. Ljudstvo je bilo do skrajtiosti raz-butjeiio in je čakalo v največji zmedenosfîP kaj bode. Ob 8. uri so bili Labi že na Kobai'idu in mi Idei'skent, Drugi dan so naredili most čez Sočo in so tako prišli naravnost v našo vas 8 m ust. Bil jc cel regiment. Ostali so tu dva dni in eno noč. Potem so odmaršii-ali na iCrn, Ujer s» pa najbrže vsi poginili pod zmagovilim orožjem Avst.iijcev, — liesnici na Ijuiio moram omeniti, da so bili ti vojaki še dokaj dobri z nami; še kruli so nam zastonj delili,— liakor so laški alpitici pri[)(jvcdovaIi, lia od treh polkov jili ni 50 mož živili nazaj prišlo, tako so naši naklestili Lahe, kar je bil tudi v/rok, da so se nad nami maščevali, ker so nam rekli, da smo ogle-dtilii in da smo na njili bolnico v Smasteli streljali, kar pa v l'csntci ni bilo res. Ker je pa najbrže ves regimcnl, kakor sem ravnokar omenil, bií izgubljen na Krnit, so prišli ktimlu za njimi Ifot nekaki ma-ščevab;i laški alpinci. liila jili je velikanska množica, da je bilo vse Črno po dolini. In ti so biii p()))olnutiia nasprotnega obnašanja — hudobni in krvoločni, kakor bi jih [irtpeljal sam peklenšček iz iiekla. Ostali so eden dan in eno noč pri nas, ker se jim je mudilo na Ki'ii — gotovo njihove mrliče pokopavat. Usodnega dne 4, junija 1915 so preiskali Lahi vse hiše in so zgiiali vse moške na nek prosior zunaj vasi, skupaj kacih 66 mož iz Smasti in Kamucga. Na to so nas |)repeljaîi v Kobarid. Po jioti so nas strašili, da jc bilo groza in joj ! Videti smo morali z ostudom, kako so lopovski Lahi na polju kar mimogrede ustrelili kmeta Matija Fona in ženo Marijo, po domače Konaučč iz Ladri, ki sta se pri svojem skrbnetii obdelovanju njive zgrudila mrtva na tla. Nam je viela kri pri tem nezaslišanem barbarstvu! — Nekako pet minut zunaj Smasti so ustrelili brez vsacega jiovoda iz naše sredine Janeza Tíučtia, Fonov stric iz Smasti št.. H). Druge so odpeljali v Idersko. /íunaj tega kraja, pri iderskem mostu, smo bili na povelje laškega častnika v vrsto iiostavljeni tn preiskani. - -Nato je 16 laskih vojakov vsacega desetega našega moža ustrelilo s štirimi strelif. Vsi drugi smo bili v smrtniii težavah nad tem grozodejst vom ; iz vsacega lasu nam je tekla voda, kajti iirepričani smo bili,, da tudi nas zadene enaka usoda! . . . Níí;-sreČui usmrtenci so bili: Matija Sokol, po domaČe Pešk iz Smasti; Ivan Fratnik, po domače Kovač iz Smasti št, 4; Matevž Smrokar, po domačo iiurkov stric iz Smasti št, 12; Andrej Kurinčič, jio domače Penk iz Kamna; -lakob Maligoj,. po domače Logar iz Kamna in Alojz Faletič, po domaČe Belin iz Smasti št, 34. Na nadaljni poti lU'oti Kobaridu smo ,src('Siiii oddolko laških aljtincev ; ti so nas tejili, suvali in opljuvali. Iz Krna so gnali strica Smonovcga, ki je bil slabotniien in ker ni hotel iti, so ga kar s koli pobili, kakor kakšno žabo. V Kobaridu so nas zajirli v tnïko vežo. Stric Josip Gregorčič, Fodskednarjev iz Krna, je t)il tako silovito lepen, da je obležal mrtev prcil kobariško sodiiijo! — Prihodnji dan so nas odpeljali na dveh autotiiobiiih v Ťedad, kjer smo ostali okoli dva mesca v nekem šolskem poslopju. Potem so nas pa odpeljali z žcleznico v Florenco iti iio dveh tednih v 0.schicri na Sai'dinijo. Grozovito smo stradali v ujetništvu pri teh nečloveških Lahonili! Na Sardiniji je umrl tudi Anton Faletič, po domače Beliu iz Smasti št. 34. V Oschieri smo se pač smeli prosto gibati v okolici. treh lednih pa jc jirišla ne-lU'ičakovaua rešitev za deset mož, ki so bili stari manj kot 18 in več kot 50 let, ter so nas spravili skozi Řvico čez mejo. Tako smo prišli v Waidhofcn na Avstiij-skcm, Štirje so po poti oboleli ter se prenesli v bolnišnico v Solnograd; tam je tudi umrl Ivančic, *po domaČe IvanČd iz Smasti št. 35. — V ujetništvu me jc vprašal neki stotnik, kje bi bil jaz rajši, ali v Avstriji, ali v Italiji V Razume se, da sem ■ na to podlo vprašanje molčal. Nato se je bahavo izi'azil: No, saj v par dnevih smo itak v Gorici in v treh dneli v Trstu. — To je bilo 1. 1915, a še danes lazijo Lahoiii pi'oti Gorici in Trstu, torej po dveh letih — a v Trstu pa ne bodo nikdar! — V Soliio-gradu sta umi la v bolnici: Matija Koren, po domaČe Meklane iz Smasl.i štev, 8 in Ivan Faletič iz Smasti št. 37, od silnih Jiaporov, sďahu in žalosti." Tako je sklenil naš Častitljiv begnnec, g.Stefan Gabei'ščik, kiše zna veliko druzega zanimivega poveilati. Mi smo mu pa hvaležni, da nam je razložil na podlagi lastnih izkušenj, kaj bi nas čakalo, ko bi nasolilskal Lah s svojo krvoločnostjo, kar pa Bog o(l-vi'iii od naše domovitie Avstrije! Ako hoče kedo njegovih znancev njemu jiisati, luislov se glasi : Štefan GaberŠČik, pri g. Jakšetu, gostilničarju v Rudoltbvejn št. 35, Kranjsko. Pi'i njemu sç tudi nahaja Andrej Fon, pí) domače Sčan iz Smasti št. 17. DomaČe in tuje novice. Odlikovanja. Cesar je odlikoval gozdnega svetnika gos]). Paitla jil, Zhuber-Okrog v Soteski z viteškim križem Franc Jožefovega reda, — Pi iniarij go.sp. dr, J. Strašek je bil odlikovan z zlatim za-služnitii križcem s krono ita traku hra-brostnc kolajne. — Gosp. Ivan lirajcc, 1'avnatclj Mesttie hi'anilnice v Rudolfovem, pa jc pj'cjel vojni križ za civilne zasluge lil. razreda. — Nadalje so bili odlikovani z vojnim k]-ižcetn za civilne zasluge 3. razreda: duh. svetnik prcč, g. Anton Lesjak, župnik v Št. .fcrnejn in gospod Davorin Vu kš i nič, oskrbnik netn. vit. reda v Metliki. — Srebrni zaslužni križec s krono je dobil g. Iv. Kril in, župan v Št. .lernejli. Cesarjev dar. Cesar Karo) je daroval gospej Zalki Sever v Novem mestu, vdovi po junaške smrti umrlemu nadporoč-niku pi'ofesorjn g, Maksn Sever, 2000 K. — Dne 14. maja pa jc počastil gospo Sever g. dež. ]u-edsednik grof Attems s svojim obi.skom, ker se je nahajal ))ov(»dom odkritja vojnega moža v Rudolfovem. 20 letnico iupanovanja je obhajal te dni obceznani in velespoštovani deželni poslanec g. Jos, Ziirc v Kandiji. Ob priliki občinske seje je preč. gospod župnik Poi^etda prav iskreno čestital g. županu k temu izreilnctini slavlju. Povdarjal jc v svojem nagovoru, koliko koristnega in dobrega je storil g. žnpan v teku '20. let., posebno pa še v Času vojne, želeč mu, da bi kmalu i)opoltK)nia ozdravel od svoje dolgotrajtie bolezni, da bi zamogel zopet neoviran hoditi med svojim ljudstvom, ki ga hvaležno in iirisrčno ljubi. — Vsi odborniki so stoje sledili čestitanju, mu podajali roko 7. željo iti )>rošnjo, da bt še dolgo let nadaljeval svoje nsiiešno delovanje v blagor velike občino. — Ginljivim srcem se je g. župan zahvalil za laskavo voščilo ter obljubil, da boče tudi nadalje zastavii.]^ vse svoje moči v splošno korist občine Smibel-StopiČe in v korist domovitie. — Še na mnoga leta g. poslaticc in župan! Bog blagoslovi Vas in Vase delo! Zborovanje Slomškove zveze za novomeški in Črnomaljski okraj se je vi'šilo dne 3. maja na grmski šoli. Pred zborovanjem je bil pa javen nastop z učenci četrtega razreda novomeške deške ljudske šole, pri katerem je obravnaval vodja deške ljudske šole p. Ataiiazij Ausser „gada". Kakor se je videlo iz poznejšega razgovora, je bil nastop jako dober in se je tvai'iiui, razun par malenkosti, izborno obravnavala. Po jako živahni debaii je imela predavanje gpdČ. Pavla Štrumbelj iz Žužemberka: „Mladina iiaša sreča". Opisala je goi'jé našili hiš in drnžin, ki se je vanje naselilo v tej vojski. Tudi otroci seveda pri tem občutijo. Ill zato je dolžnost učiteijstva, da se potrudi za mladino. Skuša naj vsak odpraviti na|)ake pri mladini, kajti iz nje zrastejo bodoči državljani, ki bo lo hvaležni svojim učiteljem. GpdČ. predavateljiça ima pesniški talent iti dolgotrajno ploskanje je priča, kako je njeno zelo lepo predavanje ugajalo. Ti'etja točka zborovanja je bila: „Razgovoi'o gmotnem stanju učiteijstva". V 1'azgovoi'u so se sestavili trije predlogi, da hi se uČiteljstvu povišale vojne podpore. Sklenilo se je, predloge poslati na višje mesto, Zborovanja se je udeležil g. ravnatelj Koliiiiian in g. nadzornik Hutiiek in veliko g^- iz okolice; tuili učiteljstvo je bilo zelo mnogoštevilno zastojiano. Zahvala, Mestni trgovci in trgovke so prispevali za venec -[-Frana K e n d a. Preostalo je tega denarja 44 K H2 vin. Ta svota se je po g. .los, Kobe izročila danes, 15, maja 1917, mestnemu županstvu za novomeške reveže. í^iipanstvo v imenu revežev izreka zalivalo. Na dan sv. Urbana, v petek, 25. luaj-nika ob 7. uri zjutraj se bode služila na Trški gori sv. maša v čast. sv. Trbaiiu, za,ščitnikii vinskih gorie. Vabite sc k tej sv. maši vsi novomeški in okoliški posestniki vinogradov, da priporočite samega sebe in svoje vinograde blagoslovu lÍDŽjcmii, priprosriji Device Marije in sv. [itliaiia. Cesar in 6. vojno posojilo. Cesar Karol je jioleg 12 milijonov avstrijskega vojnega posojila podpisal tudi 12 milijonov ogrskega vojnega posojila. 200 kron je daroval odbor občine Šmihel-Stopiče vsled sklepa občinske seje dne 10. niajnika za po potresu poškodovane v krškem okraju. Zares, vse pohvale vreden velikodušen čin, ki naj bi vzbudil prav obilo posnemovalcev pri občinah in društvih, pred vsem na Dolenjskem. Unnria je v Novem meslu dne 12. t. m. samska zasebnica Cecilija Sašek, 63 let stara. Naj v miru počiva! Umrl je 13. majnika oh 11. uri dopoldne v deželni bolnici v Grad(;u po daljši bolezni, v starosti 62 let, g. Fj'. S. Ban, večletni faktor Katol. tiskarne v Ljttbljani. Naj počiva v miru! Lep pogreb jc bil dne H), tiiajnika v Semiču, Umrla je Ana Plut s Kala. Pogreba se je udeležila v obilnem številu dekliška Marijina družba z zastavo. Pokojna je biîa vzorna Marijina liči. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico sc je v nedeljo ilne 13. maja tudi vdcležila zabijanja žebljev na vojnem možu po svojem načelniku. Kakor pri dosedanjih vojnih posojilih, posreduje tudi hranilnica pri 6. vojnem posojilu 1er vabi svoje člaiu! in vlagatelje, naj pridejo v obilnem številu podpisovat. Poročil sc je v New .lorkn g. Noi bcrt Tjakner iz Novega mesta z gospodično Ivano II a a s. Koliko časa rabi dopisnica iz Amerike. Dne 1 2. t. m. jc prejel mestni župni urad v Novem meslu uradno dopisnico, ki je bila oddana na pošto v New -lorku dne 28. marca 1916. Za harmoniko oziroma za slovensko berilo za slepe vojake v Gradcu so dosedaj darovali v našem uredništvu: (i. pl. Evgeii Terbuliovič, graščak z Malelokc 10 kron; gpdč. Josipina Jlilielič, Novomesto 5 kron; g. N. Staziiiski, Pi'imskovo pri Kranju 5 K; gpdč. Ivanka ilumla. Prečna 4 K; g. Jožef Avbcr, MirnapeČ 2 K; g. Marija Desončič, Straža 1 krono; Neimenovana 4K; Anton Perpar, Feldpost 608, 10 kron. Skupaj 41 kron, Bog bodi obilen plačnik! Novi vojni zvon je naročila jiodinž-iiica sv. Matevža na Malem viliu, župnije Mirna peČ, ker sta morala poprejšnja zvonova v vojsko za dom in cesarja. Vaščanje so sc obrnili na g. župnika, da so takoj novi zvon naiočili, ki bode imel tudi lep glas. Ljudje ga že nestrpno pričakujejo. Beguncem, invalidom, revnim slojetn, kakor Indi ŠííJski mladini sc nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo i>otiebnih zdravilnih zelišiS, priti do postranskfiga, dobrega zaslužka. Natančna pojasnila daje tvrdka R. Luckmann, prej -los. Leuz nasi, v Ljubljani, Abaeljeva cesta št, 10. v bližini sv. Petra cerkve. Pobrali se bodo vsi zvonovi na Ogrskem po poiočihi iz Budimpešte, kateri so še ostali pri zadnjem rckviriraiijii. Izvzeti bodo samo slari, ki imajo v resnici zgoilovinsko ali umetniško vrednost. Poučno tudi za naše ljudi. V Heki je hodil okoli manjših obrtnikov lepo oblečen mož, ki se je izdajal za revizorja obrtnih pravic. Izvabil je od olntnikov, zlasti od žensk precej denarja in jim povrh še grozil, če ne bodo kmalu plačali zastarelih jilačil. Do seilaj ga policija še ni zasledila. Vsekakor pozor na takšne postopače! Deseta laška ofenziva. Na goriških tleli se bije sedaj najstrašnejša bitka, kar smo jih imeli na goriški zemlji. Za deseto laško ofenzivo sta se dobro pripravila sovražnik in prijatelj. „Kuge, lakote in vojske, reši nas Gospod!'' Podpisujte 6. vojno posojilo! Majiiikov izlet dijakov sedmega in osmega razreda novomeške gimnazije. i. iiiajnika ]H17. Ko smo Šli ob šiistili zjutraj jn) železnem tnostn ííresí (loigoCiisiio KiÍío, štirje (lijaki iz sctitiie, dva iz osute, i>o(l vodstvom g. profesorja dr. Ažmaiia, se je jutranje soliice skj-ivalo še za tančico kodiastili oblakov, kot da je nevoljno, da niotiiiio nelješki mir, ki je bil razlit nad celini Novim tiicstoMi, dromajočim mirno in brezskrbno. Žabja vas, še tudi v vdaiicni nočnem pokoju in si)aiijii, je bila Že za nami in ko smo dospeli na Inib&k, odkoder je odprt pogled na vse strani, se je nam poredno solnce zasinejalo izza oblakov tako prešerno in brezskrbno, da je tudi v nas vue, planilo neko noti'anje zadovoljstvo, da je izginila tista začetna nezaupljivost in smo se oddahnili prostejše. Izpred neke koče se je oglasil košat petelin in njegov mogočni, jutranji pozdrav je odmeval vsepovsodi, veselo in pomladno, dokler se ni slednjič porazgubil v tiliem, molčečeiti gozdu.-- Sklenili smo namreč, ogledati si slaven Kartuzijanski samostan v Pleterjib in se potem preko Brusnic vrniti zvečer nazaj v Novo mesto. Ta načrt je ugajal vsem, zato smo se z veseljem odpravili na pot. Nekdo izmed nas je imel s seboj celo kopico načrtov in kart okolice, da bi ne izgrešili poti in ako mogoče, tudi udarili po bližnjicah, da hi tem hitreje dosegli zaželjeli cilj. Kden dijakov je nadel don tičneiiiu, ki je nosil s seboj karte in načrte, ime „kartograf", ime, ki se ga je kmalu prijelo, njega, ki bi nas moral srečno voditi, pa nas je le bolj zapeljaval, mogoče vsled nevednosti Čitanja kart, da smo se morali zanašati le na svoj instinkt, da smo prišli srečno, akoravno z enourno zamudo v samostan. Do Uateža, kjer se vrste kar zaporedoma trije mlini, smo prišli že oh sedmih. V gozdu se je čulo i>ctje ptic, katero je spremljal majhen, žuhoieč potoček, vijoč se med grmovjem dalje, Pi'wl hišami smo tu in tam zapazili bose otroke, ki so se, kakor hitro so nas zagledali, poskrili z vriščein v hišo. Razgovor je bil v najlepšem teku. Kajpada je „kaitograf" vedno pogledal svojo karto in pazil, če gi'emo prav — po glavni cesti, da ne zgrešimo cilja. Prišli smo do križišča, kjer se cesta odcepi na Brusnice. V ozadju so molčali gigantski Glorjanci, ožarjeni z jutranjim solncem, mogočni in silni v svoji veličastni tihotl. Nad njimi se je bočilo modro nebo brez oblačkov. Včasih se je pognala v silno višino ptica, opazujoča pod seboj pisano stvai'stvo in se potem v velikih lokili jadraje spustila na polje. Bližali smo se Bi'usnicatii. Cerkev se je belila iz gruče nizkih hiš, ki pa 80 bdele v okrilju košatega drevja. Si'ebrno se je oglasil zvon in njegovo donenje je vzplavalo kot lahen dih po dolini.-- Prišli smo v vas. Iz cerkve so se usipali Ijuilje, bilo je ravno maše konec. Mi pa smo pozdravili preč. g. župnika Nemaniča, ki nas je, ravno přišedši iz cerkve, povedel v župnišče in nas nekoliko pokrepcal za nadaljno pot. Njegov pes Bari se je takoj nam vsem priljubil. Povabili smo preč. g. župnika, naj gre z nami in da bi bilo to bolj gotovo, smo vzeli za talca njegovega psa Baii-ja s seboj. Preč. g. župnik nam je slednjič obljubil priti za natiii, nakar stiio se [loslovili in ubrali pot nad vasjo. Pod nami je ležala rodovitna dolina, pisan božji svet. Široke, rjave njive so se raztezale vscokoli in da je bilo vse bolj živahno, vse bolj pestio, so se med ïijlvami razprostirali zeleni travnik', smeli- Ijajoči v blesku soliica. Če si še ozrl nazaj, si opazil v dolu zvonik brusniške cerkve in v okrilju dreves, hiše in, bišice. Po rebrih, po travnikih in p{)bočjib pa so se belila čješiijeva di'evesa, vsa v cvetju, v belem, majsketu snegu. O, ti lepa, bujtia narava! Kadar se oko ozre v tak lep svet, taki'at zaželi, bivati večno v taki poitdadi. Ko smo se «lagledali teli krajev in navžili lepote belega cvetja in se nadivili molčečim orjakom Goijancem, smo se za-pleli v pogovoi- o šoli, o znancih in o vsem, kar pride človeku na misel. Seveda nas je spi'emljai Bari, maliajoč s košatim repotii in nam — kazal jiot. Kajti kljub temu, da je bil gospod „kartograf'' vedno zatopljen v karte in zemljevide, bi zgrešili gotovo vsakikrat in navsezadnje bi nas on še privlekel na Miklavža, da bi zrli le v duliu na samostan, kakor je zrl Mojzes na Jeruzalem. Spoznal sem, da iuia „kartograf" to čudno lastnost, da so mu veljale n^ kartah začrtane glavne ceste v i'esnici za stranska pota. In vi'hutega je držal zemljevid v tako čudni smeri, da sploh nisetii vedel, kaj da hoče. Na poljih smo srečavali ljudi, med njimi pouajveč otroke. Prišli smo skozi vas Leskovec iJi se potem obrnili na levo. Naposled smo spoznali, da moramo iti ravno v naspi'otui smeri, kot kaže „kartograf '. Če hočeaio priti prav. Preko romantično ležečega, gradu Vrhovo (Freiliof), lastnina g. dr. Schijppel v Ljubljani, smo pi'išli v vas Gortija Oreliovica iti v bližini nekoliko počili. Potem nas je objel gozd. Veličastno molčeča drevesa so nas sprejela v svoje ok.^lje in balzamičen hlad se je razlil od lahno zibajočih se vej. Kot da smo stopili v tih dom šumenja iii šustenja. Oglasil se je kak ptič, pa je odfrčal skozi goste veje, ko je začul naš smeh in govorico. Bari pa se je zadovoljno zibal po gozdni jioti pred nami, samozavestno, da je naš vodnik in je morda sam pri sebi pomiloval „kaito-graťa" s svojim učenim znanjem, kateio jia nam je več škodilo, kot koristilo, Kavno tukaj smo šli po karti, zato smo pa tudi zgrešili pot, kar bi se nam pa ne bi pripetilo, ko bi šli po navodilu pi'cč. gosp. Župnika brusniškega skozi Cerovlog. Ko smo prišli iz gozda ven, nas je pozdravila lesena, kmečka hiša, izdelana v pravem narodnem slogu. Iz cele stavbe, (Če je to ime tu primerno) je vejal duli po slovenski narodni umetnosti, ))0 lastni, domači grudi. Naenkrat začujenio znane glasove za sabo. Ozi'emo se in — preč. g. župnik iz Brusnic je za nami. Silno smo se 1'azveselili njegove družbe, saj je nam že itak pritiianjkovalo zabavne tva-rine in se je bilo bati, da usahne vrelec humoija in utihne smeh. Pa da se je te človek ozrl na „kartografa" z resnim štu-dii'anjem načitov, jo moral prasniti v smeh. Preč. g, župnik nas je lahno pokaral, zakaj smo mu Bari-ja odvedli. Izgovorili smo se, da nam je služil za vodnika po teh zve-riženih potih in bližnjicah. Veselilo nas je, da je pi'išel preč. g. Župnik za nami, kljub velikemu delu, ki ga je imel doma in ki ga je moral zato hitreje zvršiti. Pol ure za tem se je gozd jel redčiti in pred nami je vstalo velikansko poslopje — Kartuzijanski samostan. ]îili sjno na cilju. Kako silen kontrast je med tem svežim in sočnim življenjem nai'ave in molkom samostanskega življenja! Vsenaretiesljiva. kot kaki nemški „poljudni" romani. Nisem natatično razumel junaštva teh -vslašev, jasno sem le Čut, da je bil tisti, ki ima „cilinder" njih poglavar, oni s „čepico" pa iiaša. Pa so res bojevito gledali eden drugega. Še stepli bi se, pa z noži in liandžarji, da bi bili živi. Še zdaj mi né gre z misli oni paša s „čepico". Sicer so bili v.si med seboj silno podobni, kot da je dotični slikar narisal enega, in imtem deset takih postavil, vendar se je dal ločiti paša od drugih s tem, da je nosil na glavi rdečo Čei»Íc;o, Jlalo dalje od njega [la, kot sem že omenil, poveljnik s črnim cilindrom. Res, pretresljiva, krvava drama. — Zahvalili smo se za razlago in odšli dalje. Trudni že tako, da smo kar omahovali in hlepeli po požirku vode. Spet ista pot: travniki, polja, hribi, gozdovi, cesta, pot, koče, nad nami jasno nebo in goreče, jiekoče solnce, — Bližati smo se Brusnicam. Tedaj pa na.s je g. župnik povabil, naj se odpočijemo pri njemu od dolge poti. Z veseljem smo sprejeli ponudbo... Bari pa je tekel daleč pred nami, sluteč v bližini svoj dom. — ^ Dolgo smo počivali na vrtu pred Župniščem in se hladili s požirki izborne vinske kapljice. Pol osmih je Že bilo, ko smo se začeli poslavljati. Silno nas je veselilo, da nas je g. župnik tako lepo sprejel in nam na svojem izletu delal družbo. Zato mu najpiisrčnejŠa zahvala. Bari pa je le zamahnil z i-epom in se tako poslovil od nas. Delal se je že hlad. Šli smo nazaj proti Novemu mestu. — Ko smo prišli iz gozda ven, je solnce — rdeči lampijon — tonilo za gore. Tedaj so se začele zbirati večerne sence in preplavljale vse obzorje. Zavel je dih večera in prijeten hlad . , . Přišedši do Novega mesta smo se med seboj poslovili. Zahvalili smo se naj-topleje g. profesorju dr. Ažmann, da nas je iiovedel na ta najlepši izlet, kjer nismo le videli lepote dolenjske zemlje, temveč tudi spoznali vsaj nekoliko znamenit samostan v Pleterjili, Tudi na tem mestu bodi izi'ažena zahvala vsetii tistim, ki so nam kako postregli, tudi gospodu kartografu, ki se bo jioboljšal in se je — po prestani kazni — skesal svojega dejanja. V prihodnje se že nauči čitati karte, da nas bo bolje vodil. V nas vseh pa bo ostal trajno prijeten spomin na ta dan iiiajnikovega izleta. Tihomir. Izjava. Podpisani opozarja tem potom, da ima le on pravico do svojega premoženja glede prodaje ali kakoršnekoli kupčije íe v njegovi odsotnosti njegov brat Martin Krose, poaost-nik v Straži, .Jožoi' Krese, Hrušovec št. 4. Loterijske številke. Gradec, 9, maja 4A 81 71 5r( 57 ŽENSKE LASE-Vll iiieiami in rcuniie, kii nijo"» po najviSji cetii. ladolujeiu ÍK lastnih as tudi kite, V jjalofti imam lepo, 'ii-^ne kite vseli bmv, oii 5 do ao kron. Mrežico, iiodlage, Niiiaol. Barvo z« Ihks in Ijrudo /.uHiiika: Kraljica vseh barvil, zanesljiva in triijaa, I/,l)orno CremoKO milo y.a. briti, 2 K 50 v. Hatrpetrol, î^ifimno srudntvo proti izimdaujn lus; zdravniško pi/.nano, Burgit ^.a od-Ktranitciv kurjih oies in trde kožo. Šampon ."io vijj. Ka, umivanje Jas. Karočilu; Iran Svetec, vlasuljar, Rudolfovo, nasproti mestne hiáe. Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti nafprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: : J. POGAČNIK : : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.