UVODNIK
UD.
Muzejsko
konservatorski
odsevi
Tokratna dvojna številk» Glasnika SED je 'ematsko namenjena etnologiji, vpeti v muzejsko - konservatorske okvire. Različni muzeji in zavodi za varstvo naravne in ^iturne dediščine (v Sloveniji deluje okoli muzejev ter 7 zavodov), so edine "nsiiiucije. ki naši znanosti nudijo varno Zavetje po celi Sloveniji in v kalerih kustosi 111 konservatorji opravljamo odgovorno nalogo varovanja naše premične in nepremične etnološke dediščine, lividenti-ra"je in dokumentiranje, obnova in zaščita 510 temeljna izhodišča našega dela. V muzejski praksi jim dodajamo še hranjenje m razstavljanje ter izobraževanje.
Prva
znanja o metodologiji, širini in
Pomenu muzejskega in konservatorskega dela prejmemo že v okviru študija, obstoja Pa kar nekaj možnosti (predvsem na Področju inuzeologije) dodatnega izobražena. Že desetletje je med slovenskimi muzealci priljubljeno poletno izobraževanje "a ^narodni šoli muzeologije v Brnu l^SOM). Šola nudi udeležencem iz celega SVela vP"gled v teoretična in praktična *nanja o muzeologiji. Aktivno je tudi ^vensko muzejsko društvo, ki v okviru Mttzeoformov, s ciklusi predavanj mednaro pnznan.il! strokovnjakov, že nekaj let najnovejših informacij in čja muzejske pedagogike.
dno
skrl d
ztf
WMnj s pojA
dokumentacije, zakonodaje, politike razstavljanja in podobno. Poleg društva, ki vsaki dve leti organizira zborovanje ter muzejski sejem, deluje v Sloveniji še Skupnost muzejev Slovenije ter slovenski nacionalni komite mednarodnega sveta muzejev (ICOM). V okviru Evrope pa se etnološki muzeji združujejo v Mreži evropskih etnografskih muzejev (NET), Umešeenosl slovenskih muzejev v mednarodne tokove nam dokazuje tudi skorajda vsakoletna udeležba na izboru za najboljše evropske muzeje leta (EMYA), ki jo vsako leto organizira Evropski muzejski forum. Prav prihodnje leto, ob deseti obletnici prvega slovenskega Ifagrajcncga muzeja (Tobačni muzej), bo Ljubljana gostitelj te eminentne prireditve. Vodilo pri ocenjevanju muzejev je t.i. "public quality", kategorija, ki poleg kvalitete same razstave oz. razstavljenih zbirk, obsega tudi celostno ponudbo muzeja, Z bogatim spremnim gradivom, muzejskimi trgovinami in kavamicami. dostopnostjo invalidom... naj bi muzej obiskovalcem omogočal čim bolj prijeten in popoln obisk. Vloga muzejev v sodobni družbi se spreminja, njihova moč raste in prav etnologiji v muzejih se odpirajo nove razsežnosti - ne samo znotraj razstavnih prostorov, temveč tudi v okviru muzejskih trgovinic s privlačno ponudbo muzejskih spominkov in kavarnic z bogato ponudbo iz naše kulinarične dediščine. Teh prednosti se moramo zavedati in jih še pravočasno izkoristiti.
Delo konservatorjev pa je javnosti na nek način bolj in hkrati manj vidno. Slovensko kon ser vato rsko društvo ter neformalna skupina slovenskih etnologov konservatorjev. ki ima svoja redna delovna srečanja po celi Sloveniji, skrbita za aktualnost stroke ter reševanje skupnih nalog in problematike. Različni izobraževalni tečaji potekajo v okviru mednarodne organizacije za spomenike in znamenitosti (ICOMOS), Pred leti smo v Glasniku SED že govorili o muzejsko-konservatorski problematiki (predvsem na primeru muzejev na prostem), ludi v Etnologu so tej temi namenjene etnomuzejske strani. Pestri prispevki v tokratni številki, ki so jih v večini prispevali kustosi in konservatorji dokazujejo, da se na področju varovanja
etnološke dediščine veliko naredi, a se o tem morda premalo govori in piše. Zato upam. da bodo zanimive prispevke o novih etnoloških stalnih zbirkah in razstavah, začrtanih programih, obnovah etnoloških spomenikov ?. zanimanjem prebrali ne le strokovnjaki, temveč tudi vsi drugi, saj govorimo o področju, ki pravzaprav zadeva vsakega izmed nas.
Zaradi novih pogojev Ministrstva ia znanost in tehnologijo, da celotni letnik izide še v letu 1998, nam je hil za izdajo številke zopet odmerjen prekratek čas. Morda smo zalo izpustili nekatera zanimiva dogajanja v okviru muzejsko konservatorske teme. Opozorile nas nanje, prispevke pa bomo objavili v prihodnji številki. Zahvaljujem pa se vsem. ki ste pokazali dobro voljo in svoja razmišljanja ter svoje delo prelili na papir. "Ekskluztvno" objavljamo tudi novi študijski program na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter izrekamo iskrene čestitke Murkovima nagrajencema, dr. Gorazdu Makaroviču in mag. Janji Žagar. Brez oddiha pa naj povabim k pisanju za pomladno številko, ki bo v širšem smislu namenjena problematiki manjšin zamejcem, izseljencem, manjšinam v Sloveniji in na tujem. Romom... Do takrat pa želim prijetno in zanimivo branje ter ustvarjalno prihajajoče leto 1999.
Tanja Roženbergar Šega, glavna urednica